Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
ZAKAJ ITI V CERKEV NA PRVI PETEK IN PRVO SOBOTO V MESECU? (Aleteia)
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA STA PREDVSEM PRILOŽNOST ZA ČEŠČENJE PRESVETEGA JEZUSOVEGA SRCA IN BREZMADEŽNEGA MARIJINEGA SRCA
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2019/06/02/zakaj-iti-v-cerkev-na-prvi-petek-in-prvo-soboto-v-mesecu
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
MOLIMO
POSVETITEV JEZUSOVEMU PRESVETEMU SRCU
Dobri Jezus, Odrešenik človeškega rodu, ozri se na nas, ki smo ponižno zbrani pred teboj. Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Da bi pa mogli biti s teboj trdneje združeni, glej, zato se danes vsak izmed nas radovoljno posveti tvojemu Presvetemu Srcu. Tebe mnogi ne poznajo, mnogi pa tvoje zapovedi zaničujejo in te zavračajo. Usmili se obojih, dobrotljivi Jezus, in pritegni vse k svojemu presvetemu Srcu.
Kralj bodi, Gospod, ne samo vernih, ki se trudijo, da bi ostali zvesti, temveč tudi izgubljenih sinov, ki so te zapustili. Daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne omagajo od uboštva in lakote.
Kralj bodi tistih, ki jih slepi verska zmota ali loči razkol, in pokliči jih k polnosti vere in občestva, da bo kmalu ena čreda, en Pastir.
Daj, Gospod, da bo tvoja Cerkev povsod v svobodi oznanjala evangelij; daj vsem narodom pravičen red in mir; daj, da se bo po vsej zemlji razlegal en glas: Bodi hvala Božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj. Amen.
ČE PA HODIMO V LUČI, KAKOR JE V LUČI ON SAM, SMO MED SEBOJ V OBČESTVU IN
KRI NJEGOVEGA SINA JEZUSA NAS OČIŠČUJE VSAKEGA GREHA. (1 Jn 1,7)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1137&t=5#Sprava+po+Kristusu
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!
MOLIMO
SPRAVNA MOLITEV
Bog bodi hvaljen.
Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.
DEVET MISLI SVETNIKOV O ZAKRAMENTU SVETE SPOVEDI (Aleteia)
CERKEV IN VERNIKI ZELO CENIJO ZAKRAMENT SVETE SPOVEDI. SPODNJI NAVEDKI DEVETIH SVETNIKOV NAM LAHKO POMAGAJO RASTI V LJUBEZNI DO DARU TEGA ZAKRAMENTA
Jezus Kristus je zelo dobro vedel, da je izvirni greh oslabil človeški rod. Zato tudi po prejemu milosti svetega krsta ljudje znova grešimo. Ker nas naš nebeški Oče tako dobro pozna, nam je želel zapustiti zakrament svete spovedi, da bi svoje grehe lahko vedno znova pustili za seboj in začeli znova. Ali kot pravi psalmist: “Njegovo usmiljenje je novo vsako jutro.”
To je bila njegova zapoved:
“PREJMITE SVETEGA DUHA! KATERIM GREHE ODPUSTITE, SO JIM ODPUŠČENI; KATERIM JIH ZADRŽITE, SO JIM ZADRŽANI.” (Jn 20,22-23)
Svetniki se zavedajo, kako je to pomembno. V nadaljevanju preberite, kako je devet krepostnih mož in žena razmišljalo o tem izjemnem zakramentu.
https://si.aleteia.org/2024/01/27/9-misli-svetnikov-o-zakramentu-svete-spovedi
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
Preberite še:
ZAKAJ SPOVED, ČE BOG POZNA ČLOVEKOVO SRCE?
https://si.aleteia.org/2020/02/15/zakaj-spoved-ce-bog-pozna-clovekovo-srce
Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
OSMA ZAPOVED: NE PRIČAJ PO KRIVEM
KAJ PREPOVEDUJE OSMA ZAPOVED?
OSMA ZAPOVED PREPOVEDUJE:
krivo pričevanje, krivo prisego, laž, katere teža se meri v skladu z resnico, ki jo laž popači, v skladu z okoliščinami in nameni tistega, ki jo zagreši, v skladu s škodo, ki jo utrpijo žrtve;
predrzno sodbo, opravljanje, obrekovanje, ki zmanjšajo ali škodujejo dobremu imenu in časti, do katere ima človek pravico;
laskanje, prilizovanje ali dobrikanje, zlasti če so povod za težke grehe ali za dosego nedovoljenih ugodnosti.
Prestopek zoper resnico zahteva, da ga popravimo, če je povzročil škodo drugim.
KAJ ZAHTEVA OSMA ZAPOVED?
OSMA ZAPOVED ZAHTEVA SPOŠTOVANJE RESNICE, IN SICER V POVEZAVI Z RAZLOČEVANJEM LJUBEZNI:
pri obvestilu in informaciji, ki morata vselej upoštevati osebni in skupni blagor, obrambo zasebnega življenja, nevarnost pohujšanja;
pri varovanju poklicnih tajnosti, ki jih je treba vedno držati, razen v izjemnih primerih ob predložitvi sorazmerno tehtnih razlogov;
in tudi pri zaupnih sporočilih, ki so bila posredovana pod pečatom tajnosti.
Kompendij KKC, 523 in 524
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
V KNJIGI-BOŽJA PREVIDNOST, ki sta jo napisala francoska jezuita in je Claude La Colombiere svetnik, je napisano tudi naslednje:
PODREDITE SE BOGU IN BOSTE IMELI MIR…
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Vsemogočni bo nastopil proti vašim sovražnikom in vam napolnil srca z veseljem.
Tudi angeli so ob odrešenikovem rojstvu prepevali:”SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM, KI SO DOBRE VOLJE.”
Kdo so ti ljudje dobre volje, če ne tisti, katerih volja se ujema z voljo, ki je nadvse dobra, hočem reči od Boga?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
VSAKA DRUGA VOLJA BI BILA NEIZBEŽNO SLABA IN ZATO NE BI MOGLA PRINESTI MIRU, KI JE OBLJUBLJEN LJUDEM DOBRE VOLJE.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Nič ne sme nasprotovati naši volji, če bi želeli uživati spokoj in mir, vse se mora goditi po naših željah. TODA KDO LAHKO STREMI ZA TAKO SREČO, RAZEN EDINO TISTI, ČIGAR VOLJA SE V VSEM UJEMA Z BOŽANSKO VOLJO?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
“SPOMNITE SE, DA SEM BOG IN DA DRUGEGA BOGA RAZEN MENE NI, ” pravi Gospod skozi usta preroka Izaija.
“JAZ OZNANJAM OD ZAČETKA, KAJ SE MORA ZGODITI NA KONCU, IN NAPOVEDUJEM STVARI, VELIKO PREJ, PREDEN SE ZGODIJO.
IN VSI MOJI SKLEPI BODO URESNIČENI IN VSE MOJE ŽELJE BODO IZPOLNJENE.”
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Navadno pravimo, da če se mečujemo zoper Boga, izgubimo njegovo spoštovanje.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
SLEHERNA ŽELJA, KI SKUŠA NASPROTOVATI BOŽJI VOLJI JE NEIZBEŽNO PREMAGANA IN STRTA TER NAMESTO MIRU IN SREČE DOSEŽE S SVOJIM POSKUSOM ZGOLJ PONIŽANJE IN RAZOČARANJE.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
BOG JE MODER IN VSEMOGOČEN; KDO SE MU JE KDAJ MOGEL UPRETI IN OSTATI V MIRU?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
BLAŽENI BOŽJI MIR, KI PRESEGA VSAK UM, LAHKO UŽIVA SAMO TISTI, ČIGAR VOLJA JE POPOLNOMA USKLAJENA, ZDRUŽENA Z VOLJO BOGA.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
LE TA ČLOVEK LAHKO KAKOR BOG REČE, DA SE IZPOLNJIJO VSE NJEGOVE ŽELJE, KER ŽELI SI VSE, KAR BOG ŽELI IN NE ŽELI SI DRUGEGA, IMA RESNIČNO ZMERAJ VSE, KAR ŽELI, IN IMA LE TO KAR ŽELI.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Zgovorni Salvijan pravi: Nihče ni nesrečen po občutku drugega, marveč po lastnem občutku, in nikakor ne smemo napačno imeti za nesrečne tiste, ki so po svojem mnenju in po pričevanju svoje vesti resnično srečni.
Po mojem mnenju (pravi Salvijan) so najsrečnejši na svetu pravičniki, resnično verni ljudje, ki se jim zgodi le to, kar želijo.
-Vendar so ponižani, zaničevani?-Ker hočejo biti. -So revni? -Radi so v revščini….TOREJ SO ZMERAJ SREČNI, NAJ SE ZGODI KAR KOLI; ZAKAJ NIHČE NE MORE BITI SREČNEJŠI IN ZADOVOLJNEJŠI OD TISTIH, KI SO CELO V NAJVEČJIH NESREČAH V STANJU, V KAKRŠNEM HOČEJO BITI.
Človek v takem stanju gotovo ne občuti žela BOLEČINE nič manj živo, vendar ga zadene le v spodnjem DELU njegovega bitja in NE MORE PRODRETI DO ZGORNJEGA DELA, KJER TEMELJI DUH.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
To velja za do kraja vdane in podrejene duše, na primer-če se sploh da primerjati-ZA NAŠEGA GOSPODA, KI JE BIL KJUB TEMU, DA JE BIL PREBIČAN IN PRIBIT NA KRIŽ, SREČEN ; KI JE BIL NA ENI STRANI POGREZNJEN , POTOPLJEN V BREZNO VSEH MUK, KAR JIH JE MOGOČE PRETRPETI NA TEM SVETU, NA DRUGI STRANI PA PREPLAVLJEN Z NESKONČNIM, NEIZREKLJIVIM VESELJEM.
Poleg tega moramo priznati, da zagotovo obstaja nepomirljivo nasprotje med idejo trpljenja, ponižanja, zavrženosti pa tudi revščine in idejo sreče.
ZATO JE ČUDEŽ MILOSTI, DA SE MORE ČLOVEK POD BREMENOM TAKŠNIH MUK POČUTITI SREČNEGA IN ZADOVOLJNEGA.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
VENDAR BO TA ČUDEŽ SLEJ KO PREJ MILOSTNO PODELJEN ODREKAM VSAKOGAR, KI SE BO HOTEL V VSEM POSVETITI IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE, KAJTI V BOŽJO ČAST IN SLAVO JE, DA SO TISTI, KI BOGU PLEMENITO SLUŽIJO, ZADOVOLJNI S SVOJO USODO.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Morebiti bi me kdo vprašal (pravi pater), kako je ta nauk mogoče uskladiti z besedami našega GOSPODA JEZUSA KRISTUSA:
” ČE HOČE KDO ITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SEBI IN VZAME SVOJ KRIŽ TER HODI ZA MENOJ.”
Odgovoril bom, da če nebeški Učitelj na tem mestu zahteva, da se njegovi učenci odpovedo sebi in nosijo križ za njim, pa se drugje s prisego zavezuje, da jim bo po čudežu svoje vsemogočnosti poleg večnega življenja že na tem svetu dal stokratno vseh reči, ki se jim bodo odpovedali, da mu bodo všečni.
Poleg tega obljubi, da bo olajšal breme svojega križa, ker namreč trdi ne le to, da je njegov jarem prijeten, temveč dodaja, da je celo lahek.
ČE TOREJ NE PREIZKUŠAMO PRIJETNOSTI JEZUSOVEGA JARMA NE OLAJŠANJA BREMENA KRIŽA, KI NAM GA NALAGA, JE TO VSEKAKOR ZATO, KER ŠE NISMO DODOBRA ZATAJILI SVOJE VOLJE IN KER SE ŠE NISMO POPOLNOMA ODREKLI VSEM NAŠIM ČLOVEŠKIM VIDIKOM, DA BI STVARI OCENJEVALI LE V LUČI VERE.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Ta božanska luč nam bi pomagala, DA SE ZAHVALJUJEMO BOGU V VSEM, kot nam sporoča in zahteva od nas sveti Pavel; za nas bi bila vir neizrekljivega veselja, ki nam ga veliki apostol priporoča imeti ves čas; (Iz knjige :Božja Previdnost).
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja. gledamo po svojih občutkih tudi na trpljenje drugih ljudi.
Občutki so samo občutki . Nekateri ljudje so srečni, pa naj se jim zgodi karkoli. BOG DELA ČUDEŽE.
Ja, veliko primerov na svetu je, oziroma kar večina da GLEDAMO NA ŽIVLJENJE IN POTREBE DRUGEGA SKOZI SVOJE OBČUTKE.
Človek se težko vživi v kožo drugega človeka, ker ne gleda z očmi vere na vsakega posameznika, ampak skozi svoje občutke.
Če ga zebe, misli da tudi druge zebe, če ne je določene hrane mogoče razmišlja, da je tudi drugi ne marajo in ne potrebujejo, itd. itd…
VSI SMO UNIKATI USTVARJENI OD BOGA, ZATO SE JE TAKO TEŽKO PRILAGAJATI IN USKLAJEVATI. ZATO PA SO BOŽJE ZAPOVEDI, KI SO NAŠE VODILO NA ZEMLJI.
Nekateri neprestano godrnjajo, da je prevroče, naslednjič jim je premrzlo, potem ni deževja konec itd…Ne pomislijo, da godrnjajo proti Bogu in DA TUDI NEKATERIM LJUDEM ODGOVARJA VREME, KI SE POJAVLJA IN NE GODRNJAJO. Mislijo na svoje počutje, koristi in občutke.
Človek je zelo krhko, grešno bitje in KO SE ČLOVEK ODPOVE SVOJI SAMOVOLJI-TO JE DA SE ODPOVE SEBI, KAR ZAHTEVA JEZUS, LAHKO IZPOLNI NJEGOVO VOLJO IN TUDI TRPLJENJE NI BREME, AMPAK PRIJETEN JAREM. TO BI MORALI JEZUSU VEROVATI.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Če pa kdo zelo trpi pa pomeni, da se še ni sprijaznil z Božjo voljo in še ni “UMRLA” NJEGOVA SAMOVOLJA. To je proces. To ne gre cez noč.
Lažje bo razumeti, če boste vzeli v roke knjige Svetega Janeza od Križa. ON V VSEH DELIH GOVORI O PODREJANJU SVOJE VOLJE BOŽJI. IN TO TUDI POVZROČA VELIKO TRPLJENJE. KO PA SE ČLOVEŠKA VOLJA USKLADI Z BOŽJO, PA ČLOVEK NE TRPI VEČ TAKO KOT PREJ.
Gledamo po občutkih npr, kužke zebe zato morajo imeti oblekco, kapico in copatke, po drugi strani pa prinašamo v Evropo živali iz Sahare itd…kar je za njih veliko trpljenje. Vendar tako kot je vsega enkrat konec na tem svetu, pride konec tudi njihovemu trpljenju.
Sveti Pavel je rekel minljivim stvarem na svetu DA SO SMETI. “Grebemo se za smeti,” NAMESTO DA BI SE Z VSO SILO “GREBLI” ZA BOŽJE KRALJESTVO, KI JE NEMINLJIVO, VEČNO.
Filipljanom 3,7-11
Toda kar je bilo zame dobiček, to sem zaradi Kristusa začel imeti za izgubo. 8 Še več, za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda.
Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi bil Kristus moj dobiček 9 in da bi se znašel v njem, in to ne svojo
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
pravičnostjo, ki izvira iz postave, ampak s pravičnostjo, ki je po veri v Kristusa, se pravi s pravičnostjo, ki je iz Boga in sloni na veri, 10 da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter delež pri njegovem trpljenju, pri tem pa postajam podoben njegovi smrti, 11 da kako pridem do vstajenja od mrtvih.
SPREJMITE POSLANSTVO IN SE NE BOJTE, OKREPILA VAS BOM. NAPOLNILA VAS BOM S SVOJIMI MILOSTMI
Dragi otroci! Med tem, ko vas moje oči gledajo, moja duša išče duše, s katerimi želi biti eno; duše ki so dojele važnost molitve za tiste moje otroke, ki niso spoznali ljubezni Nebeškega Očeta. Kličem vas, ker vas potrebujem. Sprejmite poslanstvo in se ne bojte, okrepila vas bom. Napolnila vas bom s svojimi milostmi. S svojo ljubeznijo vas bom zaščitila pred hudobnim duhom. Z vami bom. S svojo navzočnostjo vas bom tolažila v težkih trenutkih. Hvala vam za odprta srca. Molite za duhovnike! Molite, da bi bila edinost med mojim Sinom in njimi čim trdnejša, da bodo eno. Hvala vam!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. september 2012
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO
SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA
Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
da bi bila ti koga zapustila,
ki je pod tvoje varstvo pribežal,
tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.
PET TRENUTKOV, V KATERIH SE LAHKO ŠE POSEBEJ OBRNETE NA MARIJO (Aleteia)
MARIJA JE DOŽIVELA VELIKO OKOLIŠČIN, V KATERIH SE LAHKO ZNAJDEMO TUDI MI, ZATO JE NAŠA ODLIČNA PRIPROŠNJICA
Zagotovo je naša nebeška mati Marija na zemlji storila veliko nadzemeljskih stvari, toda evangeliji poročajo le o nekaterih izmed njih, da bi nam dali namige o tem, kakšno je bilo njeno življenje.
Na poroki v Kani jo na primer dojemamo kot vsemogočno priprošnjico, ki je Jezusa spomnila na to, da nimajo vina. Na križu je videla srce svojega sina, prebodeno s sulico, in prva združila svojo bolečino s trpljenjem našega Gospoda ter nam tako odprla nebeška vrata.
Nenavadno je, da so nekatere podobe iz Marijinega življenja zelo običajne: žena obišče sestrično, da bi ji pomagala pri porodu, njen otrok se izgubi, mati spremlja svojega sina na poroki …
Zdi se, da ne gre za epizode iz epskega romana, ampak za vsakodnevne dogodke iz življenja katerekoli družine v kateremkoli obdobju. Za temi dogodki, o katerih premišljujemo tudi med molitvijo rožnega venca, stoji ženska, ki je bila spočeta brez madeža izvirnega greha in je vsakdanje življenje doživljala bolj polno.
Vse, česar se dotakne, spremeni v božansko. Je vzvišena kot nebesa in vsakdanja kot kruh. Evangelij in rožni venec nam ponujata premišljevanje o velikih skrivnostih Marijinega življenja: oznanjenja, utelešenja, trpljenja materinega srca, njenega vnebovzetja. Vse to so skrivnosti, o katerih nikoli ne prenehamo razmišljati.
Tudi naša nebeška mati je živela povsem človeško, z enakimi težavami, s katerimi se sami srečujemo vsak dan.
Le kako je ob tem ne bi prosili, naj nam pomaga, ko življenje postane težko, monotono ali žalostno, ko pa se je soočala z enakimi težavami, razočaranjem in žalostjo? Popolnoma nas razume in je kot posrednica vseh milosti in vsemogočna priprošnjica pripravljena prositi svojega Sina za naše potrebe.
Ne glede na to, kako malenkostni se nam zdijo problemi, so zanjo pomembni. Ali ni to čudovito? V nadaljevanju sledi pet situacij, v katerih se lahko še posebej obrnemo na Marijo:
https://si.aleteia.org/2021/08/16/5-trenutkov-v-katerih-se-lahko-se-posebej-obrnete-na-marijo
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
Preberite še:
MARIJA NAM NEPRESTANO PONAVLJA: “MOLITE ROŽNI VENEC!” MAMO PA JE TREBA UBOGATI
https://si.aleteia.org/2020/10/05/marija-nam-neprestano-ponavlja-molite-rozni-venec-mamo-pa-je-treba-ubogati
SPOVED Z OČMI SPOVEDNIKA: GREHOV NE ODPUŠČAM JAZ, AMPAK KRISTUS (Družina, Aleteia)
ZAKRAMENT JE PRIVILEGIRAN KRAJ, KJER SEM PRIČA NOVEMU ŽIVLJENJU – TO SE LJUDEM VIDI ŽE NA OBRAZU, KO ODHAJAJO IZ SPOVEDNICE
Piše: p. Igor Salmič
“Kdor prizna svoj greh, je večji od tistega, ki dela čudeže, in od tistega, ki obuja mrtve.” Ko sem prvič slišal ta stavek sv. Izaka Sirskega, sem bil nemalo presenečen, a kot spovedanec in spovednik sem sčasoma vedno bolj spoznaval njegovo resničnost.
Spoved je nekaj zelo intimnega in občutljivega, in to do mere, da se nekateri še vedno spomnijo “tiste” spovedi izpred dvajsetih let, ki jih je približala Bogu in Cerkvi ali pa oddaljila in sploh ne pomislijo več na to, da bi se še kdaj približali spovednici.
Vseh drugih šest zakramentov se zdi bolj sprejemljivih, celo zakrament zakona, ob vseh negativnih prizvokih, ki jih je deležen. Priznati krivdo je nekaj zelo velikega, skoraj v nasprotju z našimi nagibi, zato nas tudi ena slaba izkušnja iz preteklosti lahko zaznamuje za naprej.
Ko govorimo o grehu, pri tem v bistvu ne gre toliko za prelom z določenimi moralnimi predpisi ali umanjkanje pri nekaterih dolžnostih, ampak za en in edini greh: na prvo mesto sem dal sebe; ko sem se obrnil k stvarem, sem pozabil, kdo je njihov avtor; bolj sem zaupal sebi kakor Gospodu.
Ni s
poved v prvi vrsti tista, ki odpusti greh pri človeku, temveč je to krst, ki nam podarja novo, božje življenje. Pri njem nam je Kristus odpustil grehe enkrat za vselej in ni potrebe po “novi” odvezi (Alexander Schmemann).
Je pa hkrati tudi res, da se v vsakdanjem življenju stalno oddaljujemo od Kristusa in njegovega življenja, zato je potrebno, da se k njemu tudi stalno vračamo, da vedno znova prejmemo dar, ki nam je bil v njem že dan. In odveza pri spovedi je znamenje, da se je to v resnici zgodilo.
To dejstvo je zelo pomembno zame kot spovednika: grehov ne odpuščam jaz, ampak Kristus. Zato je prav, da pri spovedi postavim sebe v ozadje in omogočim osebno srečanje spovedanca z Gospodom. In kolikokrat sem bil priča temu nepojmljivemu dogodku, ki je prešel v pravo veselje!
Spominja me na trenutek, ko je Peter zatajil Kristusa na dvorišču vélikega duhovnika: v Gospodovih očeh je prepoznal lastni greh, še bolj pa njegovo usmiljenje in odpuščanje (Lk 22,61–62). Njegove solze so bile nov začetek, tu se je rodil “novi” Peter.
Nekatere spovedi me globoko zaznamujejo vse do danes in ob njih se Gospodu zahvaljujem za dar duhovništva. Enkrat se je zgodilo, da je nekdo v spovednici bazilike svetega Petra v Rimu pokleknil pred menoj, a me je hitro postalo strah, ko sem ugotovil, da gre za škofa.
Le kaj mu bom mlad, neizkušen duhovnik “svetoval”? Počutil sem se čisto nemočnega. Ta skrb pa se je razblinila, ko me je prevzela njegova neizmerna ponižnost, ki je sprožila svoboden pogovor. Rad se spominjam tega trenutka, ki mi govori o tem, da je človekova majhnost pred Bogom njegova prava veličina.
Božje delovanje sem občudoval tudi pri nekem dekletu, ki se je še pol ure pred spovedjo imela za neverno, po spovedi pa je izrazila željo, da bi rada začela na novo živeti z Bogom, družino in s prijatelji.
Ti in drugi primeri tudi mene utrjujejo v prepričanju, da pri Gospodu nič ni nemogoče, če mu damo na voljo vse, kar je naše: svoje misli, svoje želje, svoje srce in svoje telo, da bolj zaupamo Njemu kot pa sebi.
In spoved je privilegiran kraj, kjer smo priče novemu življenju, to se ljudem vidi že na obrazu, ko odhajajo iz spovednice. To ne pomeni, da ne bodo več grešili, ampak da se bodo v vsaki, še tako veliki preizkušnji prepoznali kot od Boga ljubljeni sinovi in hčere.
Ne odhajajo pa le oni drugačni od spovedi, ampak tudi jaz. Ob tem, kar Gospod na razviden način dela pri spovedancih, ne morem ostati ravnodušen, velikokrat zapustim spovednico z velikim notranjim mirom in z občutkom hvaležnosti, da sem bil lahko priča temu čudežu.
Sv. Avguštin je nekoč dejal svojim vernikom: “Za vas sem pastir, z vami sem kristjan.” Preden sem spovednik, pa sem spovedanec: le kot grešnik, ki mu je odpuščeno, sem lahko v Gospodovi službi pri njegovem delu odrešenja.
Pripravljal sem na vpis v četrti letnik študija, torej je bila za mano že dobra polovica študentskih let. Študij se mi je zdel privlačen, v njem sem resnično užival, obenem pa sem v sebi slutil, da to še ni dovolj. V bistvu sem si želel, da bi se moja hrepenenja končno srečala z Božjim pogledom na moje življenje.
Do takrat sem živel nekakšno razklanost; Božjega glasu kar nisem ujel in zato ostajal razpet. Božji glas me je privlačil in me ni nikoli zares pustil, moč lastnih življenjskih načrtov pa se tudi ni hotela kar tako ohladiti.
Neko septembrsko popoldne sem šel peš mimo frančiškanske cerkve na Tromostovju ter nenadejano zavil vanjo. Opazil sem lučko v spovednici na levi strani; bil sem vesel, ker sem vedel, kateri pater je v njej.
Vstopil sem in dojel, da je lahko ravno ta spoved trenutek, da naredim življenjski obračun, ki sem si ga tako zelo želel. Mislil sem si, da moram Jezusu izročiti celotno preteklo življenje, preden mu popolnoma izročim svoje prihodnje življenje.
In sem začel: sprehodil sem se čez svoje življenje od začetka do tistega trenutka. Nikoli v življenju nisem opuščal spovedi, a takrat sem čutil, da moram nekatere stvari povedati še enkrat. Pater me je potrpežljivo poslušal in ni ničesar komentiral.
Mislim si, da je samo delno dojel, sredi kako pomembnega trenutka sem bil takrat. Ko sem končal, sem bil že pošteno raznežen, potrjen s patrovimi besedami in v popolnem notranjem miru. Iz spovednice sem izstopil v solzah in veselju, da sem končno prišel do notranjega miru.
Sedel sem v klopi v pretežno prazni cerkvi ter okušal moč duhovnikovih besed odpuščanja. Zavedal sem se, da sem ravnokar začel drugi del svojega življenja. Tokrat sem bil pripravljen, da se v celoti izročim Jezusu in dokončno sprejmem pot, ki si jo zame predstavlja on.
Toliko let sem hrepenel po tem trenutku, zato je bila takratna izročitev nekaj nadvse lepega. Še vedno jo živim v veselju in notranji mir me kar noče zapustiti.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/03/13/spoved-z-ocmi-spovednika-grehov-ne-odpuscam-jaz-ampak-kristus
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Preberite še:
K SPOVEDI PO 20 LETIH: “ŽIVEL SEM V PEKLU, IZ KATEREGA ME JE POTEGNIL BOG”
https://si.aleteia.org/2020/07/07/k-spovedi-po-20-letih-zivel-sem-v-peklu-iz-katerega-me-je-potegnil-bog
ČLOVEK KI SE PREPUSTI VODSTVU BOGA, PUSTI DA GOSPOD IZPELJE NAČRT, KI GA IMA Z VSAKIM ČLOVEKOM, DOPUSTI DA GA BO GOSPOD SPREMINJAL, MU NAREDIL NOVO SRCE, VDAHNIL SVETEGA DUHA , BO NA POTI SPREOBRNENJA PREJEMAL MILOSTI.
Če se človek upira na poti spreobrnenja in išče sam rešitve se čas, ki je potreben DA GOSPOD NAPRAVI ISKRENO SRCE SEVEDA PODALJŠA.
Izraelci so ovirali Boga pri Njegovem načrtu KO JIH JE PELJAL IZ SUŽNOSTI GREHA V OBLJUBLENO DEŽELO. ZELO SO SE UPIRALI IN GREŠILI.
Ta zgodba je napisana za vsakega ČLOVEKA, KI JE ŽIVEL IN BO ŽIVEL KDAJKOLI NA SVETU. VSE VELJA ZA VSE NAS.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KDOR JE IZROČIL ŽIVLJENJE GOSPODU, GA GOSPOD PO SVOJEM NAČRTU PELJE IZ SUŽNOSTI GREHA V OBLJUBLJENO DEŽELO, KJER BO PREJEL BLAGOSLOVE, KI MU JIH ŽELI BOG PODARITI.
Izraelci niso hoteli na poti poslušati Boga, hoteli so imeti vse, od mesa, čebule, itd…hoteli so imeti ugodno življenje. NISO PA SPOZNALI, da tako ne gre. BOGU JE POTREBNO BITI POKOREN. BOG JE TISTI, KI PELJE ČLOVEKA IZ SUŽNOSTI.
Zato je ta hoja iz sužnosti greha v obljubljeno deželo trajala namesto 13 dni 40 LET. IZRAELCI SO SE UPIRALI NAČRTU BOGA!
Tudi mi tako počnemo dandanes. Vse bi imeli, ne bi pa radi sprejeli trpljenje DA BI NAM BOG DELIL KREPOSTI.
SEDAJ NAJ NEKDO NAPIŠE, KAKO SE DOBI MILOST POTRPLJENJA? No, kako se dobi?
DOBI SE DA BOGU PREPUSTIŠ LADJO ŽIVLJENJA, DELAŠ KAR TI NAROČA, SE UPIRAŠ GREHU DO KRVI, POPOLNOMA SODELUJEŠ Z NAČRTOM BOGA, NE IŠČEŠ NOBENE REŠITVE SAM, tudi ne duhovnega voditelja, ker ti ga bo BOG PRESKRBEL SAM, ČE IMA TO V NAČRTU.
Lahko nekdo odide po celem svetu iskat nekaj kar misli da ga bi rešilo, VENDAR ČE TO NI V NAČRTU GOSPODA, NE BO PREJEL.
Potrebno je priznati, da se upiramo GOSPODU dandanes in mislimo po človeško. DOKLER SE NAM UM NE PREOBRAZI, DA BOMO MISLILI KOT MISLIL JEZUS, BOMO DELALI IN MISLILI PO ČLOVEŠKO.
To je potrebno si zapomniti.
POVEM VAM DA SEM IMELA VELIK STRAH. SVETI DUH pa deluje in točno ve, kdaj bo človeka osvobodil strahu.
GLEJTE, ČE IMA ČLOVEK HUD STRAH, JE VEČ VZROKOV. DIAGNOZO POSTAVI SVETI DUH, KI POKAŽE, KAJ JE KORENINA STRAHU. Tudi prekletstvo je lahko vzrok.
ZATO PA VSI, KI ŽELIJO, DA JIH GOSPOD OSVOBODI STRAHU, NAJ SE MU PREDAJO, MOLIJO IN NAREDIJO KAR JIM ZAPOVE. TUDI MOLITVE ZA OSVOBODITVE SO POTREBNE, VENDAR BO GOSPOD VSAKEGA ČLOVEKA , KI MU BO IZROČIL STRAH IN PROSIL ZA REŠITEV USMERIL NA MOLITVE ZA OSVOBODITVE KO BO ČAS PO NJEGOVO, TUDI K EKSORCISTU GA BO PELJAL, ČE BO ON TAKO ODLOČIL.
Včasih je potrebno veliko let moliti in šele po tem Gospod usmerja človeka kam naj gre! Veste, ne gre to čez noč. To vam lahko vse povem!
Bog lahko osvobaja človeka tudi več let . NEKATERE LAHKO OSVOBODI TAKOJ, DRUGE POSTOPNO itd…
NE SMEMO PREHITEVATI BOGA!
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
MILOSTI DELI BOG, NE ČLOVEK. IN DOKLER NE PRIDE GOSPODOVA MILOST JE POTREBNO HODITI PO POTI SPREOBRNENJA IN TRPETI. TRPLJENJE JE POTREBNO DAROVATI GOSPODU.
VSAK IMA SVOJE TRPLJENJE, KI NAJ GA DARUJE BOGU, tako kot je Abraham daroval svoje trpljenje BOGU-IZAKA.
V hoji z Gospodom je potrebno biti vztrajen in GOSPOD BO DELIL MILOSTI OB SVOJEM ČASU.
Večkrat sem že povedala, da sama nisem iskala ali izbirala kam naj grem in kaj naj počnem, ker nisem vedela, ker ima GOSPOD SVOJ NAČRT, vse prepustila Njemu in med hojo začne Gospod delovati in ODKRIVATI SVOJ NAČRT.
BOG NI KAKOR ČLOVEK, VSE IMA SVOJ ČAS .
Tudi suženjstvo grehu traja tako dolgo, dokler Gospod ne odloči da je konec. VSE IMA SVOJ ČAS NA SVETU.
SVETI PAVEL JE TO LEPO OBRAZLOŽIL: Rimljanom 7,19-25
NE DELAM DOBREGA , ČEPRAV HOČEM, AMPAK ZLO, KI GA NOČEM
ČE PA DELAM TO, ČESAR NOČEM, TEGA NE POČENJAM VEČ JAZ, AMPAK GREH, KI PREBIVA V MENI.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
19 Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. 20 Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. 21 V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. 22 Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z Božjo postavo, 23 v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. 24 Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti? 25 Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Potemtakem z umom služim Božji postavi, z mesom pa postavi greha.
Rimljanom 7,19-25
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Če se Bogu upiramo na poti spreobrnenja podaljšujemo HOJO IZ SUŽNOSTI GREHA, SE VRTIMO NA ENEM IN ISTEM MESTU.
Ljudi je potrebno usmerjati k IZROČITVI V JEZUSOVE ROKE IN MARIJINE. NE MISLIMO PO ČLOVEŠKO, DOPUSTIMO BOGU DA NAM PREOBRAŽA UM.
Če kdo želi DA GA BO VODIL SVETI DUH IN MU ODKRIVAL NAČRT, NAJ MOLI DEVETDNEVNICE K SVETEMU DUHU.
Kako lahko človek sam ve, katero pot rešitve bo Bog izbral za njega!? Ne, ve, zato je potrebno poslušati, moliti k SVETEMU DUHU in čakati na milosti, NA POBUDE SVETEGA DUHA.
ČLOVEK SE NAJ PREPUSTI VODSTVU SVETEGA DUHA IZ MINUTE V MINUTO, NE SMEMO IMETI NADZOR KAJ MORA NAREITI SVETI DUH, KAJ MI ŽELIMO, NE IŠČIMO SVOJIH REŠITEV PO ČLOVEŠKI MISELNOSTI, KER TO NI POKORAVNJE BOGU IN NI SPREJEMANJE NJEGOVE VOLJE.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
VESTE, KO BOG ČLOVEKA OSVOBODI STRAHU – STRAHU PRED BOLEZNIJO, PRED LJUDMI, PRED SMRTJO, itd..itd…
TO JE MILOST ZA KATERO SE JE POTREBNO ZAHVALJEVATI CELO ŽIVLJENJE.
NAJBOLJ POMEMBNO JE, DA SE PUSTIMO DA NAS JEZUS UČI, ON JE UČITELJ.
Ko Mu boste dovolili in Ga prosili da vas uči, VAS BO UČIL TAKO KOT JE APOSTOLE IN OSTALE LJUDI V TISTEM ČASU.
Poiskusite, TO JE ČUDOVITO, PREČUDOVITO.
POČUTILI SE BOSTE, KOT DA SEDITE MED LJUDMI IN APOSTOLI IN POSLUŠATE JEZUSA, KAJ GOVORI!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
DOPUSTITI, DA BOG UČI. Če se pustimo, da nas Jezus uči in njegova Mati, bo napuh kmalu izkoreninjen.
JEZUS JE VEČNI, JE ALFA IN OMEGA! IN VSE JE NAPISANO V SVETEM PISMU ZA NAŠE ZVELIČANJE!
ČLOVEK NE MOLI ZATO, DA BI PREJEL TOČNO TISKO, KAR SI ŽELI, AMPAK MOLI ZATO, DA BI SE V SVOJI VZTRAJNI MOLITVI IN PROSJAČENJU ODPRL BOGU, DA MU BO BOG PODELIL MILOSTI, DA BO SPREMENJEN- “NOVO SRCE ” BO NAPRAVIL IN SVETEGA DUHA VDIHNIL.
Jezus z »vedno moliti in se ne naveličati« ne obljublja bombonov, če boste dovolj prosili, če boste dovolj trmasti in če ne boste popuščali v svoji vnemi, potem boste dobili točno tisto, kar si želite.
Bog ni avtomat, Jezus pravi, da mora človek veliko moliti ne zato, da bi s tem postopoma spremenil Boga, da bi si Bog v čem premislil, ampak da bi se ob VZTRAJNI MOLITVI SPREMINJAL.
Tudi ne molimo zato, da bi čimveč molili in dobili kar želimo da nas Gospod reši stiske, AMPAK ZATO, DA NAS SPREMINJA! ON PA BO ODLOČIL, KAJ BO DAL ČLOVEKU.
Trpljenje je treba tudi preživeti, SAJ GA JE JEZUS TUDI PREŽIVEL! Druge poti ni in PREJ KO SE ČLOVEK S TEM SOOČI, SPRIJAZNI, LAŽJE BO.
BOG EDINI VE KOLIKO JE KDO SPOSOBEN NOSITI TRPLJENJE IN KOLIKO ČASA, V TEM ČASU JE POTREBNO DELATI KAR NAM BOG NAROČA.
Glejte v knjigi: Blagoslov ali prekletstvo je napisano po točkah KAJ JE POTREBNO NAREDITI, KO SE GRE NA POT SPREOBRNENJA!
ZA BLAGOSLOVE V ŽIVLJENJU SE JE TREBA BORITI.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
SVETO PISMO NAVAJA PRIMER O TEM:
JAKOBOV BOJ Z BOGOM
23 Toda vstal je tisto noč, vzel svoji ženi, dekli in enajst sinov ter šel po brodu prek Jabóka. 24 Vzel jih je in jih spravil čez reko. Čez je spravil tudi svoje premoženje.
25 Ko je Jakob ostal sam, se je neki mož bojeval z njim, dokler se ni vzdignila jutranja zarja. 26 Videl je, da ga ne bo zmogel, zato ga je udaril v kolk, tako da se je Jakobov kolčni sklep izpahnil, ko se je bojeval z njim. 27 Potem je rekel: »Spusti me, kajti zarja že vstaja!« Rekel je: »Ne bom te spustil, dokler me ne blagosloviš.« 28 Rekel mu je: »Kako ti je ime?« Pa je rekel: »Jakob.« 29 In je rekel: »Tvoje ime ne bo več Jakob, temveč Izrael, kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal.« 30 Jakob je vprašal: »Povej, prosim, kako ti je ime?« Pa je rekel: »Čemu sprašuješ po mojem imenu?« Potem ga je tam blagoslovil.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
ŠE ENKRAT NAPIŠEM NASVET, KDOR GA ŽELI NAJ UPOŠTEVA, KDOR PA NE, NI POTREBNO:
NE ŽELITE SI DA BI BILI REŠENI STISKE PREJ, KOT JE DOLOČIL JEZUS ČAS. Povem vam iz svojega primera-po spoznanju. KDOR SE IZOGIBA TRPLJENJU SE IZOGIBA BLAGOSLOVOM!
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Kako pa naj mati ali oče ali kateri koli človek reši svoje otroke-družino, sorodnike in celo svet lahko rešuje, ČE SE IZOGIBA TRPLJENJU!?