Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. molitev says:

   10. februarja, 2011 at 22:40

   TEORIJA MOLITVE:

   1. Ne izgubljaj se v tuhtanju

   (stonoga)

   “Kakšno kompliciranje!” je vzkliknil opat, ko je opazoval premikanje stonoge. “In kakšen čudež! Tako dobro hodi, da izgleda vse skupaj karseda preprosto.”

   Naenkrat se spomni zgodbice, ki jo je nekoč – sam ne ve, kdaj in kje – slišal.

   Majhna stonoga bi rada shodila. Nemirna vpraša mater: “Kaj moram najprej premikati, da bi shodila? Parne ali neparne, leve ali desne, sprednje ali zadnje nožice? Morda tiste na sredini? In kako? In zakaj?”

   “Ko bi rada hodila, draga moja,” ji odgovori mati, “ne tuhtaj… hodi!
   —————————————————————————————–
   2. Pojdi iz sebe samega

   (“mi”)

   Sprehaja se jaz po zemlji, ko je nepričakovano sreča ti-ja. In jaz se vznemiri, v trenutku se mu odprejo oči in razsvetli um. Spregovori in reče. “Aaaaaah!”

   Začenja ljubiti in se zavedati, da je srce jaz/ti-ja (“nas”) podprto s strani samega Boga.

   Vse se zgodi v trenutku.

   —————————————————————————–
   3. Ne beži

   (od znotraj)

   Nekega dne je prišel v samostan mlad romar. Zvedel je namreč, da ima opat dar modrosti, vednosti in sveta.

   “Od kod prihajaš?” ga vpraša opat.

   “Z drugega konca zemlje,” mu odgovori mladenič, “rekli so mi, da me boste vi poučili, kje je Bog.”

   “Na drugem koncu zemlje,” se gostoljubno nasmehne opat.

   Mladenič je zaprl oči in si potisnil roke v lase. Spoznal je, da se je splačalo pripotovati do sem.
   ———————————————————————–
   4. Tvegaj

   (kipar)

   Kipar je opazoval deblo plemenitega lesa. Gledal ga je in gledal ter kot skozi odsev v lesu opazil postavo. Nato še eno in še eno. Neskončno vrsto postav. To niso bila izmišljena bitja; bila so resnična in nahajala so se tam notri.

   Imel je nalogo rešiti vsa ta bitja iz ječe lesa. Toda ko je vzel dleto, je okamnel. Na milijone bitij je iz srca debla dvigovalo svoje roke in klicalo po osvoboditvi. In osvoboditi le eno, je pomenilo zavrniti mnogo drugih. Toda če ne bo izbral, bo izključil vse.

   Kako naj se torej odpove reševanju tistega edinega bitja?

   Zadrhtel je. Spoznal je, da je to deblo njegovo življenje, tiste skrite postave pa tisoč možnih načinov, da svoje življenje živi. Spoznal je, da mora on sam izbrati eno samo pot in jo izrezati edinole s svojimi rokami.
   —————————————————————————–
   5. Zasedi zadnji prostor

   (modrost)

   Na srečanju skupnosti je opat menihom zelo preprosto priznal:

   “Ko sem bi otrok, sem hotel biti prvi v vsem. Hotel sem biti najlepši, najbolj brihten, najvišji, najbogatejši, najbolj mlad, najbolj dober in najmodrejši.

   Hitro sem odkril, da mi je ta želja uničevala življenje. Toda nisem vedel, kaj storiti. Vedel sem, da ni bilo mogoče odpovedati se idealu, ne da bi izdal samega sebe. In biti prvi, se mi je brez dvomov zdel ideal.

   Dolgo sem potreboval, da sem razumel, da je ideal zasesti zadnje mesto, se pravi, mesto služenja. Ljubezni torej. Slednje je dalo nov smisel mojemu življenju.

   Zdaj ugotavljam, da je zavzetje zadnjega mesta bilo zame preveč. Kajti to mesto si je rezerviral Gospod in ga ne spusti, četudi si ga podeli s tistimi, ki zanj prosijo.

   Prosim zanj, zavedajoč se, da si ga ne zaslužim. Srečen sem. Živim.”
   ———————————————————————-
   6. Išči Boga “osebno”

   (žeja)

   Mladenič je stopil do duhovnika in mu rekel: “Iščem Boga.”

   Gospod župnik je odgovoril s pridigo, ki jo je mladenič potrpežljivo poslušal. Po koncu pridige se je mladenič žalosten napotil k škofu.

   “Iščem Boga,” je jokaje rekel škofu.

   Gospod škof je pravkar končal pastirsko pismo. Prebral ga je. Mladenič je prijazno poslušal škofovo pisanje, vendar je ob koncu branja tesnoben odšel v smeri Rima.

   “Iščem Boga,” je rekel papežu.

   Njegova Svetost se je namenila prebrati mu svojo zadnjo encikliko. Mladenič je prasnil v jok, saj več ni mogel zadrževati svojih tesnobnih občutkov.

   “Zakaj jočeš?” ga vpraša papež, ki ga je tako vedenje nekoliko zmedlo.

   “Iščem Boga, dajejo pa mi besede,” pove mladenič, potem ko si opomore.

   Tisto noč so župnik, škof in papež imeli enake sanje. Sanjali so o nekom, ki je umiral od žeje, nekdo pa mu je poskušal pomagati z dolgo razpravo o vodi.
   ————————————————————————
   7. Spominjaj se Božje ponižnosti

   (molk)

   “Najpomembnejši sem,” je rekel ogenj, “brez mene bi od mraza vsi pomrli.”

   “Žal mi je,” se oglasi voda, “vendar najpomembnejša sem jaz. Brez mene bi od žeje vsi pomrli.”

   “Bodite no resni!” odgovori zrak. “Ali se morete primerjati z menoj? Brez mene bi od zadušitve vsi pomrli. Še več: niti roditi se ne bi mogli.”

   Potem so videli Boga, ki se je ondi tiho sprehajal.

   In od takrat ne voda, ne ogenj, ne zrak niso več spregovorili niti besede.
   ——————————————————————–
   8. Ne pozabi, da te Bog potrebuje

   (darovanje)

   Tisto popoldan je meniška skupnost pri bogoslužju izražala tudi svoje prošnje. Ena za drugo so se slišale molitve menihov “prosim te, Gospod…”, “prosim te, Gospod”, … Tudi opat je povedal svoj “prosim te, Gospod”.

   Nato so dolgo molčali.

   Dokler ni spet zadonel opatov glas: “Zdaj, Gospod, povej nam, kako ti lahko pomagamo. Poslušamo te v tišini.”

   Čez nekaj trenutkov je zaključil: “Hvala ti, Oče, da računaš na nas.”

   In vsi menihi so enoglasno odgovorili: “Amen”.

   (Kajti razumeli so, da je molitev kot ljubezen in da ima dva polčasa: dati in sprejeti. Če umanjka eden izmed njiju, nastopi smrt.)
   —————————————————————————
   9. Poslušaj

   (goba)

   Opat je dejal menihom:

   “Če hočete prejeti Božjo besedo, jo morate poslušati. Poslušati pa ni isto kot slišati, niti kot natančno slišati. Poslušanje je veliko več.”

   Tisti večer novinec pristopi k opatu in ga prosi za pojasnilo.

   Opat vzame suho gobo in nanjo spusti kapljo vode.

   “Razumeš zdaj?”

   “Mislim da!” odgovori mladenič.

   Opat razloži: “Ko je nekdo ves spremenjen v uho, takrat in samo takrat se more zgoditi resnično poslušanje. Toda do tega je neskončna pot.”

   Ob odhodu novinec pristavi: “Samo eden je zares popoln poslušalec: Bog.”
   —————————————————————–
   10. Reci “glej, tukaj sem”

   (ecce)

   Ob priložnosti je novinec vprašal opata, če je možno Kristusa poznati od znotraj. Opat je odprl Sveto pismo.

   “A ni to preveč?” plašno vzklikne novinec, ko vidi debelo bukvo v opatovih rokah.

   Opat ga s pogledom povabi, naj prebere stavek, ki ga je kazal s prstom.

   Novinec je bral latinske besede odlomka Hebrejcem 10,7: “Ecce venio, in capitulo libri scriptum est de me, ut faciam, Deus, voluntatem tuam… – Glej, prihajam; v zvitku knjige je pisano o meni, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo…”

   “Ne, ne,” se nasmehne opat,” dovolj je prva beseda ‘Ecce – glej’. Dobro si jo zapomni. Kratka je in enako se bere od spredaj in od zadaj. Predvsem pa je vodnjak, katerega globine ni mogoče izmeriti.
   —————————————————————————-
   11. Ne množi besed

   (oh)

   Tisto popoldne je opat preživel z novinci. Preden se je vrnil v svojo celico, jim je dejal:

   “Zadaj gremo k molitvi. Vsak naj svojo molitev moli naglas. Molitev naj ima največ eno besedo. Nato bomo v tišini poslušali.

   Novinci so molili:

   “Oh.”

   “Gospod.”

   “Bog.”

   “Oče.”

   “Luč.”

   “Ogenj.”

   “Pravičnost.”

   “Izvir.”

   “Veselje.”

   “Mir.”

   (In nastala je dolga tišina.)

   “Amen,” zaključi opat, zvest navodilu, ki ga je sam dal.

   Preden se razidejo, neki novinec nedolžno povpraša opata: “Katera od teh molitev je bila najboljša?”

   “Vse,” odgovori opat. “Ker imajo vse korenino in korenina je vsem enaka.

   “Vendar, če bi morali vseeno izbrati eno,” vztraja novinec.

   “No, potem bi ostal pri prvi – ‘oh’. Je iz dveh črk in ena izmed črk je tiha kot dih. Ta molitev izraža več kot mislimo.”

   Opat se prijazno poslovi in doda: “Samo tišina jo prekaša.”
   ——————————————————————————
   12. Prepusti se motrenju

   (stonoga)

   Novinci so prosili opata, naj vendar razodene skrivnost modrosti.

   “Nimam skrivnosti, ne poznam je,” se brani opat.

   “Kje jo lahko dosežemo?” nadaljujejo tečnobni novinci.

   “Skrivnosti modrosti,” se nasmehne opat, “ni mogoče doseči. Lahko jo le sprejmemo.”

   “Nauči nas, kako jo sprejmemo,” vztrajajo.

   “Ko bo padel mrak, pojdite na kraj naših srečanj. Tam boste našli knjigo, ki vam bo povedala, kako iskati modrost. Berite jo do konca. Vmes pa ničesar ne sprašujte.”

   Zvečer so odšli na naznačeni kraj, vendar tam niso našli nobene knjige temveč le majhno prižgano svečo. Počakali so, da je zgorela do konca.

   “Kaj ste prebrali?” vpraša naslednji dan opat.

   Novinci odgovorijo:

   “Sveča dogoreva.”

   “Samo da bi dala luč.”

   “In toploto.”

   “V tihoti.”

   “Ne pušča pepela.”

   “Vztraja do konca.”

   “Najpomembnejše ste izpustili,” reče resno opat.

   “Kaj?” vprašajo vsi hkrati.

   Opat je odprl počasi vrata in odšel.

   (“V iskanju Boga, nas nihče ne more nadomestiti,” je večkrat dejal opat.)
   ———————————————————————-
   13. Pripravi se dati življenje

   (prerok)

   Živel je človek, ki ni bil zmožen nikogar sovražiti. Ves čas je delal dobro drugim.

   Njegov način življenja je postal čudaški, nato pohujšljiv, na koncu ga več ni nihče maral.

   Neko popoldne je obvisel med nebom in zemljo. Ni bil podoben človeku.

   Ljudje so rekli: “Ubožec! Pa tako dober je bil!”

   A vsi so čutili svojevrstno olajšanje.

   (Niso vsi neprijetni preroki pravi preroki. Toda ali je kje kakšen pravi prerok, ki ni neprijeten?)

   ————————————————————————
   vir: http://klaretinci.net/molitev/index.htm
2. Janez says:

   10. februarja, 2011 at 3:58

   Prosim za molitev,za moje ozdravljenje,da bi postal še bolj veren in vstajal v molitvi in veri .
   Prosim tudi za srečno romanje 25 marca,da bi se duhovno okrepil v molitvi ,veri,upaju in ljubezni.
   Hvala vsem in Bog vas naj blagoslovi…..Janez
3. KRAS says:

   9. februarja, 2011 at 21:28

   Danes sem zvedela za osebo, ki je naredila samomor.
   Molimo za vse tiste, ki zaključijo sami življenje in njihove trpeče svojce.
   Molimo močno.
4. Miro says:

   9. februarja, 2011 at 16:50

   Če na svet, ljudi, bolezni, trpljenje … in še zlasti na človekov končni cilj, ki je v Bogu, “gledamo v božji luči “, ni razlogov za bojazen, skrb, obupavanje, saj je Gospod vedno in povsod z nami. Kako “gledati v božji luči “, nas v tem času, poleg svetega očeta Benedikta XVI., še na poseben način uči tudi božji služabnik papež Janez Pavel II., za katerega smo prepričani, da pri Bogu že uživa božjo slavo. Da bi lahko s “pogledom v božji luči “ našli Gospoda in z Njim premagovali vse tisto, kar nas v tem trenutku najbolj pritiska k tlom, se lahko zatečemo k naslednji molitvi za uslišanje na priprošnjo božjega služabnika papeža Janeza Pavla II. (več o tem glej na spletni strani radio.ognjisce.si):

   O Sveta Trojica,
   zahvaljujemo se Ti, da si Cerkvi podarila
   papeža Janeza Pavla II.
   in omogočila, da so v njem zasijali
   nežnost Tvojega očetovstva,
   slava Kristusovega Križa
   in žar Duha ljubezni.
   V popolnem zaupanju v Tvoje neskončno usmiljenje
   in Marijino materinsko priprošnjo,
   nam je zapustil živo podobo Jezusa Dobrega Pastirja
   in pokazal na svetost
   kot vrhunsko merilo vsakdanjega krščanskega življenja
   ter kot pot do večne združitve s Teboj.
   Na njegovo priprošnjo nam po Svoji volji podari milost,
   za katero Te prosimo
   v upanju, da bo kmalu prištet
   med Tvoje svetnike.
   Amen

   Ko resno stopimo na pot molitve, nikar ne pozabimo, da so poleg naših prošenj in molitev za trpeče sestre in brate nujno potrebna tudi konkretna duhovna in telesna dela usmiljenja v odnosu do naših bližnjih. S praktičnimi deli v življenju torej skušajmo potrjevati in izpričevati vse tisto, kar smo izpovedali v molitvah in pri sveti maši. Le v takem duhu smemo upati, da se nas bo Jezus usmilil v tistem, kar najbolj potrebujemo za našo zemeljsko in večno srečo, ter na tak način, ki je v skladu z Božjo voljo. Ta je za nas najboljše zdravilo, čeprav se tega zdravila vsi bolj ali manj branimo, ter iščemo hitre in lažje rešitve, ki na žalost ne vodijo do odrešenja. Zato po vsaki molitvi po vzoru ustanoviteljice uršulinskega reda vzklikajmo: “O, presveta Božja volja ljubim te nadvse! “
5. Milenka says:

   9. februarja, 2011 at 8:50

   Prosim za molitev za 5 mesečnega fantka Matica, ki čaka na operativni poseg in njegove starše Martino in Matevža.
   Hvala
6. dragan says:

   8. februarja, 2011 at 17:15

   Hvaljen Jazus in Marija!

   Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« (Mr 5.36)
   Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je tvoja molitev! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina. Daj mu ime Janez.(Lk1.13)
   Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.(Lk1.30)
   Ko je Jezus to slišal, mu je odgovoril: »Ne boj se! Samo veruj in bo rešena.« (Lk8.50)
   Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo. (Lk 12.32)
   in mi je rekel: ›Ne boj se, Pavel! Pred cesarja moraš stopiti in glej, Bog ti poklanja življenje vseh, ki so s tabo na ladji!‹ (Apd 27.24)
   Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. (Ef 6.12)
   Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je položil name desnico in rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji (Raz 1.17)
   Nič se ne boj tega, kar ti je pretrpeti. Glej, hudič bo nekatere izmed vas vrgel v ječo, da bi vas preizkusil: deset dni boste v stiski. Bodi zvest vse do smrti in dal ti bom venec življenja. (Raz 2.10)
   »Ne boj se, samó veruj!«

   Mir in dobro!
7. Doroteja says:

   7. februarja, 2011 at 18:19

   Prosim, pomagajte moliti tudi za 12-letnega dečka Mikija, ki je zelo preizkušan in s hudimi bolečinami vse od rojstva.
   Bog povrni!
   Doroteja
   • Miro says:

     7. februarja, 2011 at 22:38

     Prosim, okrepimo naše molitve in darujmo svete maše tudi za močno preizkušanega dečka. Trpljenje otrok, nedolžnih itd. je velika uganka, ob kateri onemi človekova misel. Vendar Bog je ljubezen in trpljenja nikoli ne povzroča; res pa je, da ga za naše odrešenje večkrat dopušča. Molimo: Usmiljeni Jezus, po tvojem prebridkem trpljenju na križu Te ponižno prosimo za dečkovo ozdravljenje oziroma za omilitev njegovih bolečin v moči Svetega Duha. Zgodi se tvoja presveta božja volja! Amen.
8. Miro says:

   5. februarja, 2011 at 19:14

   Naša vera je večkrat šibka, upanje slabotno, ljubezen medla … V stiskah iščemo razne rešitve, vendar pa nam te, brez Jezusa, ne morejo prinesti odrešenja.

   Tokrat vam posredujem zgodbo, ki jo v knjižici “Tolažba iz Božje besede” navaja bolniški duhovnik Miro Šlibar. Morda bo koga, ki dvomi v Božje usmiljenje ali zaradi pomanjkanja vere in zaupanja v življenju celo obupuje, spodbudila, da se bo pogumno vrgel v Očetovo naročje.

   Neke noči je izbruhnil požar v stanovanjski hiši. Oče, mati in otroci so v naglici zbežali na prosto, popolnoma nemočni pred ujmo. Nenadoma zapazijo, da manjka najmanjši, petletni fantek, ki se je v trenutku, preden naj bi stopil ven, prestrašil dima in plamenov, se po isti poti vrnil ter stekel v prvo nadstropje. Starši so obupani. In glej, zgoraj se odpre okno: otrok kliče na pomoč. Oče mu zakriči: “Skoči!” Otrok vidi le dim in plamene, sliši pa glas svojega očeta in odgovori: “Očka, ne vidim te.” In oče zavpije nazaj: “Dovolj, da te vidim jaz; skoči!” Otrok je skočil in se zdrav in nepoškodovan znašel v rokah svojega očeta, ki ga je zgrabil v letu.

   Prosimo Usmiljenega Jezusa, da bi se lahko v različnih stiskah z vero in zaupanjem vrgli v Njegovo naročje! Pa ne samo v skrajnih primerih, ampak tudi takrat, ko nam gre po Njegovi milosti dobro in ne čutimo večjih težav. Skušnjave in preizkušnje namreč vedno prežijo pred vrati naših src. Slavimo Gospoda v vsaki življenjski situaciji!
9. Primož says:

   5. februarja, 2011 at 17:10

   Dragi prijatelji/ce,

   hvala vam, da molite med drugim tudi zame.
   V sebi sem še vedno velik dvomljivec vendar upam, da je in bo Gospod še naprej usmiljen do mene kljub temu, da sem velik grešnik in me bo pozdravil kjer sem bolan-On ve kje, jaz pa le mislim da vem kje.

   Vendar dragi bratje in sestre prosim vas še za eno žensko. Od znanke sem namreč zvedel žalostno novico in sicer je ta žena, moja znanka, s katero sem bil skupaj skoraj 1 mesec, hudo bolna.
   Prosim vas molite tudi zanjo, za njeno zdravje, da jo bo Gospod pozdravil in jo naredil močnejšo.
   Do mene je bila ta žena dobra in mi pomagala ko sem bil na tleh.

   Bog vam bodi milostljiv na veke!

   Srečno vsem!!!
   • Andreja says:

     5. februarja, 2011 at 18:48

     PRIMOŽ,
     MOLIMO ZATE,
     ČE SE TRUDIŠ ISKRENO,
     BO VSE DOBRO.
10. B.J. says:

    5. februarja, 2011 at 0:13

    prosim za molitev, da bi se zelo kmalu videla s
    svojim zarocencem, ki je tako zelo dalec od
    mene.
    hvala lepa
    bog vas blagoslovi
    • Andreja says:

      5. februarja, 2011 at 18:53

      POVEM TI ZGODBO.
      BILA STA MOŽ IN ŽENA.
      IMELA STA SE RADA.
      PO TELEFONU STA SE SLIŠALA VEČKRAT NA DAN.
      ZVEČER SI Z OČMI NISTA POVEDALA , DA SE IMASTA RADA.

      BILA STA DRUG MOŽ IN ŽENA.
      ČEZ DAN STA DELALA.
      SLIŠALA STA SE SAMO V PRIMERU NAJNUJNEJŠEGA.
      ZVEČER STA SE Z OČMI POBOŽALA
      IN SI ZAŽELELA LAHKO NOČ.

Comments are closed.