Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. mett says:

   1. avgusta, 2012 at 20:09

   Prosim za molitev za mojo druzino, predvsem mozeve tezave
2. jozica says:

   1. avgusta, 2012 at 11:59

   Najprej iskrena hvala za pomoč v molitvi, mami se stanje izbolšuje brez operacije- res pravi čudež.Hvala in še stokrat hvala.Ker pa tudi sama doživljam težke čase, tako v službi kot doma, vas prosim, da mi pomagate, da bi z darom modrosti, ljubezni in spoštovanja premagala tudi te težave. Božja pomoč ostani vedno pri nas.
3. Marija Klara says:

   1. avgusta, 2012 at 8:43

   Predragi molilci na tej strani in vsi drugi, ki zaupate Gospodu. Obračam se spet na Vas s prošnjo, da me podprete v molitvi za mojega nezvestega moža, za katerega smo v mesecih pred junijem izprosili, da ni zapustil naše družine. Zdaj je postavil datum odhoda 1.september…….prosim Vas izprosite skupaj z mano pri Bogu drugi čudež, da ostane, da Bog umakne iz njega zlo in da spozna vrednost svoje družine, ki jo ima in ki tako silno trpi. Gospod Bog hvala ti za prvi čudež, ki si nam ga naklonil, prosimo te še za čudež preprečitve drugega napovedanega odhoda…….Saj vsak dan, ki ga preživi z nami pomeni morda korak bližje k spoznanju Resnice, k delovanju sv. Duha v njegovem duhu, k spreobrnitvi na pravo pot……Hvala ti moj Bog že sedaj za tvoje uslišanje moje prošnje in naših molitev. Gospod- ti, ki si tako velik, pri tebi ni nič nemogoče!! Kličem Božje blagoslove na vse nas! Ponižno hvala za vse, za to stran kjer lahko izrazimo svoje prošnje, za Vas molilce!
   • Romar says:

     1. avgusta, 2012 at 15:50

     Draga sestra v Gospodu!
     Prav je, da zaupate v to možnost, obenem pa bodite pripravljeni, da se mož ne bo čudežno spreobrnil, ampak bo za spremembo načina življenja dozorel po drugi poti, z lastnim trudom in spoznanji, ob naših molitvah.. Podobno situacijo preživlja tudi moja družina.
     Žena se je, kljub prošnjam odvrnila od mene, se ločila, in zdaj sem sam leto in pol. V tem času sem spoznal, da je potrebno storiti vse, kar je v naši moči, a ni vse odvisno od nas, tudi drugi imajo svobodno voljo, po kateri se odločajo, tudi mimo vesti.
     Pomembno je, da vztrajate v iskanju smisla, tudi odgovorov.. Vse to zagotovo pride, a včasih ne tako kmalu.. Zato vztrajajmo v veri, v zaupanju, in molimo skupaj, zase in za tiste, ki našo molitev potrebujejo.

     Po Njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta!
     • Miro says:

       3. avgusta, 2012 at 17:38

       Zaupajmo v Gospodovo pomoč ob pravem času in na pravi način (t. j. tako, kakor On hoče in tisto, kar On hoče, je za nas vedno najboljša rešitev, čeprav jo mnogokrat tako ne doživljamo) v duhu 14. vrstice Psalma 69 (klic v stiski): “Jaz pa molim k tebi, Gospod, ob času milosti, o Bog; usliši me po svoji veliki dobroti, po svoji zvesti pomoči!” Naj vas Usmiljeni Jezus okrepi v močni veri in zaupanju v božjo milost!
     • Marija Klara says:

       16. oktobra, 2012 at 10:09

       Spoštovani molilci, prav je, da se vam iz vsega srca zahvalim za vse vaše molitve, vsem tudi hvala za besede spodbude v moji stiski. Zdaj mineva 2 meseca odkar je mož zaradi ljubice odšel od nas. Moje prošnje niso bile uslišane, Bog je imel druge načrte. Lahko pa pričujem, da mene in mojih hčerk Bog ni zapustil, da nas vsak dan napolnjuje s svojimi brezštevilnimi milostmi in skrbi za nas čez vso mero.
       Moža sem po vašem priporočilu blagoslovila in ga prepustila njegovi poti. Na tej poti ga spremljajo moje molitve, vse drugo pa je zdaj izročeno Božji previdnosti. Moja volja in želja je samo še izpolnjevati Božjo voljo in živeti v njegovi Besedi, vsak dan do konca mojih dni. Bog naj vas blagoslovi vse!
       • Miro says:

         16. oktobra, 2012 at 17:12

         Gospa Marija Klara, skupaj z vami še naprej slavimo Jezusa in se mu zahvaljujemo za vse podeljene milosti! Ne zaradi težavnega položaja, v katerem se trenutno nahajate, temveč zato, ker se tako kot vi zavedamo, da je to del Božjega načrta, ki je za vsakega človeka dober in odrešilen, čeprav marsikdaj grenak. Zelo ste pogumni: Z vero in zaupanjem stopate po ozki in strmi poti za Njim, ki je Pot, Resnica in Življenje!

         Zame osebno je v vašem primeru največji čudež, ki ga je Jezus storil po vseh opravljenih molitvah, v tem, da vas je obilno blagoslovil in okrepil v veri in zaupanju v božjo milost! Redki ljudje tako hude življenjske udarce zdržijo pokončno. Večino vrže po tleh in nato v obupu delajo nove napake in celo grehe, kar življenje še bolj zaplete.

         Nad vami je Bog odgrnil oblačno nebo (tako kot danes po obilnem deževju marsikje sveti sonce) in vas objel z žarki Božjega usmiljenja. Držite se duhovne poti, ki ste nam jo lepo in doživeto zaupali. Verujte: Gospod vas bo v tej situciji še naprej obilno blagoslavljal in vas gotovo obvaroval pred kakšno drugo hudo preizkušnjo. Zelo vas ljubi in je na vaši strani!

         Bolj me skrbi za vašega moža, ki jo veselo maha po široki, že močno izhojeni poti. Ta pot na žalost ne vodi nikamor, saj se konča s prepadom, kar še ne more dojeti. Dokler hodi po tej poti se pred njim življenje – po zvitem vplivu hudega duha – lažno prikazuje v zelo lepi luči. Vendar verjemite, da bo prej ali slej prišel tisti trenutek, ko bo spoznal, da je močno zašel. Takrat bo pogledal nazaj in v grozi opazil, kakšna je v resnici široka pot, ki ga je zvabila …

         Vendar ne bojte se! Gospod tudi njega ljubi in ga bo odreševal iz te situacije na način, ki ga samo On pozna. V tej situaciji lahko največ dobrega storite s tem, da možu vsak dan v mislih in molitvah odpuščate, čeprav bo v srcu še kar nekaj časa bolelo … Prosite Jezusa za moževo spreobrnjenje, da bi Bogu odprl svoje ranjeno srce in prišel do vere. Hkrati ga prosite tudi za spreobrnjenje lahkomiselne ženske, s katero sedaj živi, saj tudi ona ne vidi, kam vodi široka pot in kakšno breme leži na njenem srcu …

         Naj vam Usmiljeni Jezus vsak dan podarja živo vero in trdno zaupanje!
         • Marija Klara says:

           23. oktobra, 2012 at 7:51

           Spoštovani g. Miro, občudujem vašo vero, vaše besede so besede sv. Duha. Opravičujem se, ker nisem zasledila na tej strani, ali ste duhovnik ali vam je dal naš ljubi Jezus velik dar spoznanja in vedenja, da ste nam vsem lahko v oporo in vodstvo? Res imam strašno hudo situacijo, človeško gledano toliko razlogov za obup, pa vendar nekje v ozadju vedno znova vstaja upanje, da kar Bog združi noben človek ne more razdreti.
           Krščanski zakonec je dolžan z Božjo ljubeznijo ljubiti in odpuščati nezvestemu zakoncu in ga čakati kot je v priliki čakal oče izgubljenega sina, ki pričakuje vrnitev skesanega grešnika in je njegova ljubezen močnejša od greha. Daj mi Bog to moč in milost, da bom to zmogla kar Bog pričakuje od mene.
           Vse dobro vsem in res hvala za vsako Besedo, ki je od Boga.
4. Administrator says:

   31. julija, 2012 at 22:44

   Kdor ni imel priložnosti obiskat seminar o. Jamesa Manjackala na Kureščku, si lahko posluša njegova predavanja tu: http://www.kurescek.org/index.php?option=com_content&view=article&id=156
5. Patricija says:

   31. julija, 2012 at 16:22

   Ponovno prosim za molitev. Pri 36-tih me je zapustil prijatelj, s katerim sva načrtovala skupno prihodnost, družino..Dejal je, da ima drugo, ki je noseča. Izgubila sem tla pod nogami, bolečina je resnično neznosna. Nikakor ne morem sprejeti tega, padla sem v hudo depresijo in v ničemer ne vidim več smisla. Cele dneve jočem in molim. Pojavilo se mi je kup zdravstvenih težav, dobila sem tudi antidepresive. Zelo ga pogrešam in imam občutek, da se mi bo zmešalo. Grozno se bojim, da bom sama do konca življenja, saj pri teh letih ni več dosti možnosti, da bi koga spoznala.
   • Marija Klara says:

     1. avgusta, 2012 at 8:34

     Draga sestra Patricija,vem da vam vaše silne bolečine ne morem odvzeti,morda pa vam moje pričevanje lahko olajša vsaj za trenutek vaše trpljenje,ki ga izročite Jezusu, da vam na pot pripelje človeka, ki vas bo vreden. Pred tremi leti sem tudi jaz hudo psihično zbolela in moj mož si je medtem poiskal drugo žensko,me z njo še danes vara, se pripravlja da zapusti našo družino. V mesecu juniju nam je prvič napovedal,da odhaja,pa smo z močjo molitve, priprošnje k Bogu uspeli to preprečiti.Zdaj nam je napovedal, da odhaja v začetku septembra in spet molimo in prosimo,da se to ne bo zgodilo.Kdo mi poreče- pa kaj se toliko trudiš pa naj gre,vendar ko mi hčerka reče, mami ne obupaj, bori se še naprej…ne morem drugega, kot da se spustim na kolena in prosim, prosim Jezusa naj spreobrne mojega moža. Kaj vam želim povedati? Da je morda bolje, da vam je to naredil sedaj, ko imate vso pravico, da si poiščete drugega človeka, s katerim si lahko ustvarite družino in delite z njim življenje. Mene je moj nezvesti mož takorekoč obsodil na samsko življenje do konca življenja (sem še relativno mlada), saj tudi če bi spoznala moškega, bi z njim živela v smrtnem grehu, saj sem svojemu možu pri cerkveni poroki obljubila večno zvestobo v dobrem in slabem in tega ne smem prelomiti. Tako da draga Patricija vam je vsaj to prihranjeno in po trpljenju, ki ga boste prestala obstaja možnost, da si ustvarite topel dom s človekom, ki vam ga bo Bog poslal in ga blagoslovil.
   • Marija Klara says:

     1. avgusta, 2012 at 8:57

     Draga Patricija,podelila bom z vami še mojo bolezen,ko sem bila sama skoraj tri leta na AD. Ves čas sem se držala zdravniške terapije, obenem pa trdno delala na duhovnem področju,saj sem ugotovila,da me zgolj besede psihologov ne bodo trajno ozdravile. Molim veliko, vsaj 3-4 ure dnevno (raje več), rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja, pa tudi čisto navadne molitve (Očenaš,zdravo Marijo,sveto Marijo in spet od začetka) takrat kadar se nisem mogla zbrati za kaj bolj zahtevnega.Molim vsak dan, vedno, brez prestanka,pa nisem vedno pri volji, ampak se včasih tudi prisilim.Brez molitve ne moremo pričakovati, da bo Bog posegel v naše življenje…in nas ozdravil. On hoče da ga prosimo, trkamo, vpijemo k njemu….. In lahko pričujem, da sem po tem času ozdravljena,da le redko še vzamem kakšen AD kljub velikim preizkušnjam, ki so mi prišle v življenje po psihični bolezni (anksioznost, depresija), ko mi razpada družina, edino kar mi poleg Boga v življenju kaj pomeni. Tako da le pogumno naprej, prizadevajte si za svojo svetost, prosite Boga zanjo, molite, odpuščajte, spovejte se, obnovite svojo zavezo z Bogom, berite sv. Pismo in zaupajte kljub temu, da pridejo dnevi, ko boste popolnoma na tleh. Jezus mora najprej očistiti našo posodo, da nam potem lahko nalije vanjo Svojega Vina.
     • Kras says:

       2. avgusta, 2012 at 20:42

       Hvala za to pričevanje. Tudi sama sem odkrila moč molitve.
       Ta portal mi veliko pomeni.
   • Majda says:

     4. avgusta, 2012 at 16:53

     Draga Patricija, ne morem, da ne bi komentirala… Pri 36 – ih ste še rosno mladi in imate vse možnosti, da spoznate osebo, s katero boste srečni. Moja babica se je po smrti svojega moža (stara 62 let) dobesedno zaljubila v vdovca. Bila sta resnično srečna. Sicer je ta ljubezen trajala le nekaj let, ker je gospod potem umrl, ampak babici je resnično polepšal žvljenje. To so čudeži, ki nam jih po svoji milosti nakloni Bog. Ne vem ali sta poročena ali ne, ne vem tudi ali imam prav (lahko me kdo popravi), vendar mislim, da sem v sv. pismu zasledila, da ni greh, če se z nekom razideš, ker te on/ona vara. Če molitve ne pomagajo, pač pustiš, da gre življenje dalje, saj je takšna očitno Božja volja.
     Ne bojte se osamljenosti. Če resnično spoznaš Gospoda, nisi nikoli sam ali osamljen, ampak celo iščeš samoto za molitev ali pogovor z njim….
     Prosite h Gospodu, molite, da vam da znamenje in videli boste, da niste sami.
     • Patricija says:

       5. avgusta, 2012 at 16:16

       Draga Majda

       Ne, nisva bila poročena, šele načrtovala sva skupno življenje, se družila. Dal mi je smisel v življenju, to zdaj čedalje bolj spoznavam, ko ga neznosno pogrešam. Že dolgo se zdravim zaradi ščitnice, zdaj pa se mi je zdravje tako poslabšalo, da več tednov nisem mogla stati nogah. On me je tudi potegnil iz depresije, s katero sem se borila že preden sem ga spoznala. Pri 36- tih sem res morda še mlada, ampak za ustvariti si družino pa ne ravno, a ne ? In veste kaj je najhuje, da tudi če morda v prihodnosti koga spoznam, bo srce ostalo nekje drugje, večno hrepenelo po nekom drugem, in ravno to je tisto, kar neznosno boli. Drugače pa hvala za spodbudne besede.
       • Administrator says:

         5. avgusta, 2012 at 22:20

         Moja žena je imela zadnjega otroka pri 42 letih in otrok je popolnoma zdrav, prijeten, igriv in vse dobro… Moja žena je prej imela kar nekaj let fanta, ki se je z nim razšla, in kasneje sva se spoznala midva in ustvarila družino in se odlično razumeva….
         Edina razlika, ki jo ona povdarja, da ji je veliko pomenilo, da sem veren, kar pa pri prejšnjem fantu ni bilo…in da sva zelo različna karakterja, jaz sem zelo miren njen prejšnji fant ki ni bil veren, pa je bil zelo eksploziven….

         Priporočam, da vse daš v Marijine roke in ji vse, vse izročiš. Ona bo naredila iz tega vse novo in vse dobro. Tako je naredila tudi moja žena s prejšnjim fantom in sedaj ji ni žal….

         Bog blagoslovi tvojo pot.
6. Marija says:

   30. julija, 2012 at 23:49

   Se zahvaljujem vsem, ki molijo za nas.
   Jezus usmili se nas vseh ljudi in pošlji ljubezen na nas, da bo zmagala Resnica.
   Marija
7. SABINA says:

   30. julija, 2012 at 23:35

   VEČKRAT SLIŠIM, DA KDO DARUJE TRPLJENJE JEZUSU.TEGA NIKAKOR NE RAZUMEM IN VAS DRAGI MOLILCI PROSIM ZA RAZLAGO.
   • Administrator says:

     31. julija, 2012 at 0:04

     Jezus je trpel za nas, da bi nas odrešil. Če Jezusu darujemo svoje trpljenje, mu pomagamo soodreševat ljudi. Kakor je post in pokora veliko vredna v Božjih očeh, tako je darovanje svojega trpljenja veliko vredno.

     Mučenci so se darovali v Božjo slavo in s tem so sprejeli veliko trpljenje in smrt…

     Pater Pij je imel Kristusove rane in je grozno trpel, pri tem je pomagal reševat duše, še danes se dogajajo čudeži po njegovi smrti…
   • irena says:

     31. julija, 2012 at 11:57

     na you tubu boste nasli precudovit film padre pio, s hrvaskimi podnaslovi sigurna sem da boste potem lazje razumela pomen trpljenja, poleg tega boste v filmu dobila kar nekaj mocnih sporocil ki so v teh casih vedno bolj aktualna, to je zivljenska zgodba oceta pia od rojstva do smrti iz katere se prav vsi lahko marsikaj naucimo, meni osebno je prinesla ogromno in upam da bo tudi vam ce je potrebno si film oglejte veckrat in res je tudi po njegavi smrti se dogajajo cudezi, sicer pa je trpljenje sestavni del nasih zivljenj, ne morem si zamisljat zivljenja brez trpljenja, ce ga ne bi bilo tudi socutja ne bi bilo s tem ko darujemo svoje trpljenje jezusu v bistvu udejanjamo nase socutje do okolice, socutje pa je stalno sporocilo iz medzugorja,
8. jozica says:

   30. julija, 2012 at 10:31

   Ljubi BOG!
   prosim za pomoč v molitvi za mojo mamo, ki se pripravlja na težko operacijo. Veliko Božjega blagoslova naj se zlije nad njo in naj bo božja pomič vedno pri nas in pri njej.
   • Miro says:

     30. julija, 2012 at 20:12

     Molitveno prošnjo za vašo mamo ste izrazili na dan, ko obhajamo god velikega škofa in cerkvenega učitelja sv. Petra Krizologa (Zlatobesednega). Vernim kristjanom že skozi dolga stoletja vliva zaupanje v izjemno moč Božje besede, ki nam prihaja na pomoč v različnih življenjskih preizkušnjah in stiskah, tudi v najbolj težavnih trenutkih. Božja beseda
     je resnični kruh življenja – sveto obhajilo, v katerem je navzoč živi Kristus, ki nam prinaša večno življenje. Molimo
     tudi za vašo mamo, da bi v duši ohranila mir in zaupanje v Božje usmiljenje. Zgodi se presveta božja volja!

     Sv. Peter Krizolog, prosi za nas!
9. Miro says:

   28. julija, 2012 at 11:43

   Kako hitro smo ljudje pripravljeni nekoga obsoditi in kamnati! Pri tem se mnogokrat ne zavedamo, da lahko nekomu delamo zelo hudo krivico. Ta nekdo, ki ga hočemo kamnati je vedno stiskani človek in hkrati Gospod Jezus, ki v človekovi duši biva na skrivnosten način v moči Svetega Duha. Ta nekdo pa je tudi Cerkev – skrivnostno telo Gospoda Jezusa Kristusa.

   V duhu si predstavljajmo prizor, kako stojimo pred obtoženo ženo, pred obtoženim možem, pred obtoženo Cerkvijo …. V veliki ogorčenosti komaj čakamo, da bomo začeli vanje metati kamne …. Vendar pa med nami in obtoženo, med nami in obtoženim, med nami in obtoženo Cerkvijo, stoji Gospod Jezus Kristus in nam z ljubeznijo govori:

   “KDOR IZMED VAS JE BREZ GREHA, NAJ PRVI VRŽE KAMEN VANJO” (Jn, 8,7).

   V nadaljevanju evangeljski odlomek pravi: “Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: “Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?” Ona pa je rekla: “Nihče, Gospod.” In Jezus ji je rekel: “Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več” (Jn, 8,8-11).

   Molimo z močno vero v srcu: Marija, Mati Cerkve, ti veš, da nam primanjkuje vina ljubezni. V teh težkih dneh te goreče prosimo za vse hudo preizkušane ljudi in trpečo Cerkev. Hkrati te prosimo tudi za vse sestre in brate, ki namesto poljubov miru posegajo za kamni … Še posebej te prosimo za duha razumevanja, usmiljenja in odpuščanja v moči Svetega Duha.

   Marija, Mati Cerkve, prosi za nas!
10. Miro says:

    26. julija, 2012 at 18:49

    Ob neki priložnosti je božja služabnica sestra Marija od presvete Trojice (Louisa Jaques)
    Jezusa vprašala: “Moj Gospod Jezus, zakaj dopuščaš, da zle sile škodujejo naporom dobrih?”

    In Jezus ji je odgovoril:

    “Zlo, ki ga povzroča sovražnik, ne traja večno in bo kljub vsemu služilo božjemu poveličanju.
    Premagal sem svet. Delovanje zla ugodno vpliva na pogoje, ki se v njih utrdi resnično dobro,
    skrito v globini (duše) … Biti zares, ne le na videz. Zlo svoja dela samo od sebe uničuje. Dobro
    pa bo večno ostalo v mojem kraljestvu” (Če zrno umrje, Zapiski sestre Marije, št. 571).

    V molitvah objemimo vse tiste ljudi, ki nevedoč mečejo kamne v tisto, iz česar poganjajo tudi
    njihove življenjske korenine. Prosimo Gospoda tako za naše kot za njihovo spreobrnjenje. Zakaj
    v tem primeru tudi za naše? Zato, ker je treba nenehno odpuščati, to pa presega človeške moči
    in je potrebno sodelovati z božjo milostjo.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    • kristina says:

      6. avgusta, 2012 at 8:42

      Tudi sama imam ogromne težave z taščo in tastom Bog mi odpusti ampak sta hudiča. Sam ogovarjata, hočeta et vse pod kontrolo nista pustila, da bi si z možem uredila kaj za sebe sedaj pa samo spogaja tast da je vse on priskrbel a dala sem dena za podstrešno stanovanje, vse stroje nove sem kupila, delam kot nora, otroka sta zbegana hčerka beži od hiše ker ji ni lepo, pa tudi sin je zelo naporen in za vse sem kriva jaz. Tukaj pa je še njihova hčerka, ki pa je ista kot ona dva verjetno še hujša, njen mož pije in vse skupaj je zelo naporno. Če kaj rečem možu se skregava, z njim sem enostavno zaradi otrok in ko ti odrastejo potem ne bom imela nič več. Takih zakonov je danes vse več tašče se mešajo in tasti in so pari skupaj samo zaradi otrok. Nihče več ne zn bit samostojen. Jaz v biti ne potrebujem nikogar, delat znam vse samo otrok mi je žal da bi sedj trpeli, drugač bi pa izginila nekam pomagat nekoomu delat na kmetih, ker to je počinek za dušo in telo. Veliko molim, ponoči se prebujam in molim, vem da je Bog z mano in sem mu zahvaljujem. Naj bo moje trpljenje darovanje za tisteki me ponižujejo.
      • Miro says:

        27. oktobra, 2012 at 10:08

        Ga. Kristina, ostajam brez besed in nimam odgovora, tako kot je zadnjič zapisala ena gospa. Nič pametnega vam ne morem svetovati v tej situaciji. Po božji milosti pa lahko zapišem, kaj bi sam storil, če bi se znašel v tako hudi situaciji kot je vaša. Pogostokrat bi hodil klečat pred Najsvetejši zakrament, rekoč: Gospod Jezus, v tako hudi situaciji ne morem več moliti. Kljub vsemu verujem in zaupam vate, ki si popolna Ljubezen … Izročam ti svoje srce. Zgodi se tvoja presveta Božja volja!

        Potem bi v tišini poslušal, kaj mi Gospod govori. Če mi ne bi nič dejal, bi se mu tudi za to zahvaljeval. Bistveno ni tisto, kar mi mislimo, bistveno je tisto, kar Gospod misli in dela, ali morda nič ne ukrene, ker to po Njegovi volji ni potrebno. In koliko časa vztrajati z obiskovanjem Najsvetejšega zakramenta? En dan, en teden, en mesec, eno leto …? Vztrajno toliko časa, dokler Gospod Jezus ne odloči drugače, pa tudi potem še naprej – iz čiste zahvale!

        Bog vam podari notranjega miru in potrebnih milosti, da vzdržite in se z Njegovo pomočjo rešite iz te mučne situacije!

Comments are closed.