Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Administrator says:

   25. oktobra, 2012 at 22:41

   Priporočam v molitev gospo Ingrid, ki je v finančnih težavah in dolgovih in želi svoje življenje prekinit s samomorm.
   • Miro says:

     27. oktobra, 2012 at 10:55

     Usmiljeni Jezus, v molitvah te ponižno prosimo, da na tvojo Besedo, ki vse oživlja in posvečuje, duh samomorilnosti takoj zapusti gospo Ingrid. Ponižno te prosimo, pošlji ga k podnožju svetega Križa, kjer si ga že premagal s svojim trpljenjem in smrtjo, njegovo moč pa si zdrobil tudi s svojim vstajenjem od mrtvih. Tam naj tudi ostane in se nikoli več ne vrača k gospe Ingrid. Hkrati te ponižno prosimo še za ostale trpeče sestre in brate, da jih utrdiš in obvaruješ v moči Svetega Duha.

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
     • Kras says:

       28. oktobra, 2012 at 13:39

       Gospa Ingrid, molim za vas.
2. Miro says:

   25. oktobra, 2012 at 17:16

   Si v zelo hudi osebni stiski, nenehno moliš in prosiš Jezusa, da te usliši, On pa kot da spi v tvojem življenjskem čolnu. Začneš se jeziti na Boga …, in ko še vedno ni izpolnjena tvoja želja, začneš opuščati molitev, božjo besedo, sv. spoved, sv. mašo, sv. obhajilo itd. Kaj se v tem primeru zgodi? Že tako težavna situacija nedvomno postaja še hujša … Da bi vsaj nekoliko dojeli, kaj se začne dogajati v naši duši (tudi z vplivi na naše telo), si predstavljajmo, kaj bi se z nami začelo dogajati, če bi se nenadoma zaprli v svojo hišo, popolnoma spustili rolete in tako živeli v popolni temi, na primer en teden, en mesec … Kakšno bi postalo naše življenje brez dnevne svetlobe, ni treba pojasnjevati. Ko pa gre za našo dušo, ta večni dragulj neprecenljive vrednosti, kot so nanj gledali svetniki, pa so posledice opuščanja zakramentov še dosti hujše!
   Kaj naj storimo, da bomo lahko zaživeli v Bogu? Začnimo že danes znova, vendar ne samo z lastnim prizadevanjem, temveč posezimo za močnim duhovnim “orožjem”, to je Rožnim vencem in se tako z Marijino pomočjo napotimo k Jezusu! Vzemimo si čas, pojdimo pogosto pred Najsvetejši zakrament, umirimo svoje srce v tišini, ga odprimo ter v tihem slavljenju dopustimo, da nam Usmiljeni Jezus podari tiste milosti in darove, ki so za našo dušo in telo najbolj potrebni. Tudi molivci molimo za vas in vaša imena polagamo na sveti oltar, kjer se za vse nas daruje Gospod Jezus in nas tako odrešuje za večno življenje.
   Molimo v vsaki situaciji v duhu in resnici: Jezus, vate zaupam!
3. Miro says:

   24. oktobra, 2012 at 21:32

   KO ZLO PRITISKA NAME

   Gospod Jezus,
   kako bi mogel dobro moliti,
   ko zlo pritiska name
   in ko ne morem nič več …

   Ti, ki si poznal brezno trpljenja,
   Ti, ki si šel preko tega,
   bodi danes z menoj.
   Ti, ki si do konca kljuboval,
   pomagaj mi vztrajati.

   Ti, ki si živi,
   pomagaj mi in moli v meni po svojem Svetem Duhu.
   In ko bom prebrodil preizkušnjo,
   naj gre skozme dih tvojega vstajenja.

   Pierre Lyonnet
   • Miro says:

     24. oktobra, 2012 at 22:16

     USMILJENI JEZUS nam govori po sv. Favstini Kowalski, glasnici Božjega usmiljenja
     (Dnevnik, 1512):

     “Pogosto premišljuj moje trpljenje, ki sem ga prestal zate, in nič se ti ne bo zdelo veliko,
     kar ti trpiš zame. Najbolj mi ugajaš, ko premišljuješ moje bridko trpljenje; združuj
     svoje majhno trpljenje z mojim bridkim trpljenjem, da bi pred mojim veličastvom
     imelo neskončno vrednost.”

     Molimo: Jezus, vate zaupam!
4. bibi says:

   24. oktobra, 2012 at 21:00

   Hvalavsem ki molite za naju. Vsak nov dan je novo trpljenje, mama je prišla iz bolnice in kot kaže se bo morala tja vrniti. V tej težki preizkušnji sem zbolela tudi sama, izgubila sem tudi službo. Opustila sem nedeljsko mašo, molim ponoči ko ne morem spati. Moja molitev je precej zmedena, brez repa in glave, na glas kličem Jezusa in se prepiram z njim. Moja vera usiha iz dneva v dan. Vsi mi govorijo kako dober je Gospod, samo ne vem zakaj moram potem nositi ta križ, ki je pretežek zame. Kaj hudega sem v naredila da moram tako trpeti. Vedno sem se trudila delati dobro.
   Gledam moje sosede, ne hodijo k maši, ne molijo, psujejo ime Marije, dobra dela so jim španska vas, pa vendar jim nič ne manjka, imajo vse kar jim poželi srce. Moje življenje je brez smisla.
   Pa mi povejte kaj moram še narediti da bo vsaj kakšno breme padlo z mojih ramen, kako lahko je verovati in se zahvaljevati ko ti nič ne manjka, v preiskušnji je to zelo težko. Zbogom.
   • Administrator says:

     24. oktobra, 2012 at 23:42

     Ponovno prični hodit k maši, pojdi k spovedi, obhajilu, prosi duhovnika za bolniško maziljenje. Bog te blagoslovi.
     Želimo ti vse dobro.
     • bibi says:

       25. oktobra, 2012 at 7:13

       Prejela sem maziljenje, opravila življenjsko spoved, prejela obhajilo, štirnajst dni nazaj. Spet sem celo noč klicala Jezusa, spanca ni bilo od nikoder.
       • marija says:

         25. oktobra, 2012 at 8:29

         O Bibi, kako dobro te razumem, tudi sama čutim isto kot ti. Tudi sama sem v isti stiski kot ti, tudi jaz trepetam za zdravje moje mame. Tudi jaz sem že obupala, tudi jaz kličem Jezusa in se z njim prepiram, počasi ugaša moja vera, moje upanje…Pa vendar se nato vedno znova zopet vračam k njemu. Na trenutke si želim biti mrtva, saj nisem več človek ampak robot. Zastavljam si ista vprašanja kot ti. Tudi midve z mamo sva se vedno trudili delati dobro, pomagati sočloveku, če nemoreš pomagati, slabo ne delaj je bil najin moto. Kljub vsemu znova prosim vse molilce na tej strani, da molite in prosite za zdravje moje in Bibine mame. Mogoče nas bo oče nebeški uslišal. Bog oče nebeški, mati Marija, vsi svetniki, prosite za nas vse in posebno za najini mami. Rotim vas.
       • Patricija says:

         25. oktobra, 2012 at 9:03

         Draga Bibi !

         Zelo zelo te razumem. Pred 18 leti je bila tudi moja mama operirana. Bila sem še otrok in živeli sva sami, zato sem zelo navezana nanjo. Po operaciji in okrevanju je mama začela hoditi h karizmatičnim duhovnikom, ki molijo nad posamezniki za ozdravljenje. ( Prenova v duhu). In se je pozdravila. Vse dobro.
         • Prenova says:

           25. oktobra, 2012 at 18:10

           Sicer ne poznam tvoje zgodbe, ampak zase lahko rečem, da se je moje življenje po dolgoletni poti (tudi bolezni, najrazličnejših stiskah, težavah, neuspehih) začelo spreminjati v pravo smer šele po seminarju o. Jamesa na Kureščku (on je karizmatičen duhovnik), ko je on molil zame.
           http://www.jmanjackal.net/slo/slo.htm

           Potem sem se pridružila tudi molitveni skupini Prenova v Duhu, saj sem ugotovila, da sama ne zmorem (tudi sicer Marija v videnjih poziva, da naj se ljudje združujemo v skupine in da je samohodcem težje…) in dejansko se je moje življenje spremenilo in se še spreminja… Ne rečem, da mi ni včasih težko, ampak v primerjavi s prejšnjim dogajanjem sem kot druga oseba (+sedaj sem brez večjih zdravstvenih težav :), kar opazijo tudi ostali. Sedaj upam samo, da bom vztrajala, saj je veliko takšnih, ki po začetnih uslišanjih prenehajo hoditi na skupino, ob novih preizkušnjah pa se potem ponovno spomnijo, kje so pred časom dobili pomoč.

           Sicer ne vem iz katerega dela Slovenije si, ampak na internetu si lahko ogledaš, kje vse so molitvene skupine, Prenova v Duhu je le ena izmed možnosti (sicer je mene tudi sprva motilo slavljenje z dvignjenimi rokami, ampak je vse drugo odtehtalo, da sem vztrajala, pa čeprav sem sprva sedela vedno v zadnji vrsti :)…). Priporočam ti tudi branje knjig (npr. vse, kar je napisal James Manjackal, knjiga Iz ječe v slavljenje in moč slavljenja in ostale, ki jih priporočajo – preglej na spletni strani… – meni so dale misliti… ).
           Če se ne boš odločila za skupino, pa ti vseeno toplo priporočam obisk katerega od seminarjev, ki ga Prenova pripravlja, oz. obisk maše za ozdravljenje, npr. na Kureščku (preveri na njihovi spletni strani)
           http://www.kurescek.org/

           oz. v Dravljah ali pa na Brezjah (oz. kje drugje v Sloveniji, preveri na spletni strani!):

           Sveta maša za ozdravljenje in osvoboditev: vsak tretji ponedeljek v mesecu v Dravljah, s pričetkom ob 20. uri (19.45 slavljenje), mašo daruje p. Mio Kekić. Po maši je blagoslov z Najsvetejšim in molitev nad posamezniki.

           Sveta maša za ozdravljenje je vsak drugi četrtek v mesecu v cerkvi na Brezjah, s pričetkom ob 18.uri, mašo daruje p. Peter Vrabec. Po maši molitev za potrebe posameznikov.

           Še sama si oglej spletno stran in seveda vztrajaj!!!

           http://prenova.rkc.si/index.html
           —————————————-

           Dodal Administrator
           Poglej si še audio posnetke p.Manjackala tu:
           http://www.medjugorje-si.org/audio/
           http://www.kurescek.org/index.php?option=com_content&view=section&id=8&Itemid=67
           
         • Miro says:

           25. oktobra, 2012 at 18:59

           Bibi, čeprav vam je Jezus že podaril potrebne milosti, nekje globoko v srcu še vedno nočete odpustiti sebi, pri tem pa se jezite tudi na Jezusa. Ne glede na vaš položaj in položaj vaše mame je Gospod popolna Ljubezen. Hoče, da mu svobodno odpremo svoje srce in sprejmemo tiste milosti, ki nam jih On hoče podariti. Najprej v svojem srcu popolnoma odpustite sebi in Bogu, potem pa ga vsak dan znova prosite za moč, da bi mogli sprejemati tisto, kar je predvideno v Njegovem načrtu, ki je zelo dober, čeprav ga ne razumemo. Tudi mi molimo za vas in vašo mamo, pa tudi za Marijo in njeno mamo. Pojdimo večkrat pred Najsvetejši zakrament, ostanimo tam v molku srca in dopustimo Jezusu, da nas obsonči z Božjim usmiljenjem, ki je drugačno kot si ga mi predstavljamo. Ko nas Božji pogled odrešuje preko naših stisk in trpljenja, na vse zre tudi z vidika večnosti. Naj Bog vse blagoslovi v moči Svetega Duha!
       • Majda says:

         27. oktobra, 2012 at 14:29

         Bibi, vi kličete Jezusa, on pa je ves čas z vami, le da tega ne vidite, občutite. Včasih nas obsenči tema, tako zelo, da ne vidimo… Kot bi se pokrili z odejo, ob nas pa bi stal Jezus in ga ne bi videli :) . Če boste vztrajali v molitvi, še posebej v molitvi rožnega venca, se vam bodo stvari pričele obračati na bolje. Vi sami morate premagati tistega hudega duha, ki vas okupira, da se ne morete osvobotidi. Nekaj še imate, nekaj še morate predelati, odpustiti. Ampak samo vi morate narediti ta korak. Vztrajajte. Vsi trpeči vztrajajte. Upanje naj nikoli ne umre. Iščite svetlobo in jo boste našli. Mir z vami.
   • Darja says:

     25. oktobra, 2012 at 11:54

     Različne so poti, vse pa vodijo pred Boga. Smisel življenja je biti za druge. Ljubezen zaceli vse rane. V veri lahko rastemo le z ljubeznijo. Da čutimo Božjo ljubezen, moramo stopiti v iskren odnos z živim Jezusom. Dovolj je, da mu le odpremo srce. Potem lahko tudi molimo, se postimo, prejemamo zakramente in se tudi sami pridružimo darovanju pri sveti maši. Ko začutimo Njegovo ljubezen, smo sposobni tudi sami ljubiti. Jezus, vate zaupam!
     • Alpe says:

       25. oktobra, 2012 at 13:10

       Lepo in točno tako je. Jezus nam je dal zgled kako bi morali živeti. Si predstavljate, da si pribit na križu, pa te bolj skrbi, kaj bo s tvojo materjo kot pa zase. Ravno to je on storil, pa še mnogo podobnih zadev. In tako bi morali živeti.

       Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!

       Molitev = Rešitev
       Alpe
5. Marija says:

   24. oktobra, 2012 at 12:05

   Vse vas, ki se kadarkoli ustavite na tej spletni strani iz vsega srca prosim, da se spomnite v molitvi mojih staršev, brata in sestre, ki so nekje na svoji poti izgubili vso vero v Boga in spoštovanje drug do drugega. Srčno si želim, da bi se med njih zopet naselil mir, vsaj kanček spoštovanja in da bi uteho našli v molitvi in ne tam, kjer jo iščejo.

   Hvaležna Marija
6. Miro says:

   23. oktobra, 2012 at 22:37

   Na teh spletnih straneh sem doslej že večkrat zasledil: “Sem na robu obupa.” Čemu takšna pobitost? Veliko je ljudi, ki so v življenju preživljali hude trenutke, vendar so se izkopali iz tega, ker so znali prisluhniti Jezusu. Ko so odprli svoje ranjeno srce in sprejeli Jezusov klic, so se vključili v molitveno skupino. Tu skupaj z drugimi molivci slavijo Jezusa in se mu zahvaljujejo za prejete milosti. Še več: Danes lahko sami molijo za druge ljudi v različnih potrebah in se veselijo, ker lahko na ta način veliko pomagajo bližnjemu v stiski.

   Gospod, hvala ti za številne molitvene skupine, ki za nas naredijo toliko dobrega!
7. Miro says:

   23. oktobra, 2012 at 19:16

   Dragi prijatelji v Jezusu! Vsem, ki ste v hudi življenjski stiski, bi poleg vztrajne molitve, ki jo opravljajmo v močni veri v ime Gospoda Jezusa Kristusa (edino Ime, ki nas odrešuje), zelo priporočil tudi obhajanje svete evharistije. Sveta maša je izredno močan izvir Božjega usmiljenja, ki močno presega vse naše miselne predstave. Sveta maša je čudež vseh čudežev!

   Sv. Albert Veliki je o sveti evharistiji zapisal tudi naslednje besede življenja: “Če Jezus, Božji zdravnik, v vseh zakramentih zdravi naše duhovne bolezni, jih zdravi toliko bolj v zakramentu evharistije, ki vsebuje njegovo božjo in njegovo človeško naravo in je izvir vsake milosti.”

   Slava tebi, Gospod Jezus, ti si kruh večnega življenja in naše odrešenje!
8. Alenka says:

   23. oktobra, 2012 at 10:32

   Že dlje časa sem v depresiji po telesu pa imam otekline katerim vzroka ne najdemo. Prosim za molitev za ozdravitev depresije in oteklin.
9. mary says:

   23. oktobra, 2012 at 7:40

   Prosim molite za mene da bom prestala to depresijo in mislila na mojo družino ne na kaj hujšega. Sem na robi obupa vse mi gre narobe.
   • Alpe says:

     23. oktobra, 2012 at 12:51

     Mery. Molitev = Rešitev

     Z molitvijo čistimo dušo, lahko tudi druge če je molitev temu namenjena. Da Bog usliši naše molitve pa moramo vztrajati. Na spletni strani https://sites.google.com/site/eshodnica/ si lahko preneseš kakšno eKnjigo z versko vsebino. Priporočam ti branje Nove Zaveze, katero je po evangelijih priredil DR. ANDREJ SNOJ.

     Tudi tebi priporočam molitve katere sem priporočal Jožici. Glej http://www.molitev.net/molimo-skupaj/comment-page-26/#comment-6452

     Alpe
     • Administrator says:

       23. oktobra, 2012 at 20:54

       Ljudje ki so v depresiji potrebujejo zdravniško pomoč.
       Mi pa jim pomagajmo z našo molitvijo.
       Bolniki pa naj se zatekajo k Bogu, prosijo duhovnike spoved in bolniško maziljenje.
       Vse dobro
       • Alpe says:

         25. oktobra, 2012 at 13:00

         In ta zdravnik je Jezus Kristus.

         Molitev = Rešitev

         Alpe
10. Miro says:

    22. oktobra, 2012 at 19:22

    Mnogi trpeči in preizkušani večkrat zastavljamo vprašanje: Gospod, zakaj me puščaš samega v tej hudi stiski? Odprimo svoje srce in pazljivo preberimo naslednje besede, ki jih je zapisal Ademas de Borros:

    ZA TEŽKE DNI

    To noč sem sanjal:
    v Gospodovem spremstvu
    sem hodil po peščeni plaži.
    Sledovi na pesku so
    spominjali na prehojeno pot
    mojega življenja:
    Gospodovi in moji koraki.

    Tako sva se oba pomikala
    dalje do konca potovanja.
    Včasih je bilo zaslediti samo
    ene stopinje,
    to je bila sled najtežjih dni,
    dni najhujše tesnobe,
    največjega strahu,
    največje bolečine …

    Zaklical sem:
    “Gospod, rekel si,
    da si bil z menoj
    vse dni mojega življenja,
    sprejel sem,
    da bom živel s teboj.
    Zakaj si me pustil samega
    v najhujših trenutkih?”

    Odgovoril mi je:
    “Moj sin, rekel sem ti:
    S teboj bom na tvoji poti.
    Obljubil sem ti,
    da te ne bom zapustil.
    Ali sem te pustil na cedilu?
    Ko vidiš eno samo sled
    v pesku, pomeni, da sem te
    tisti dan vzel v naročje.”

    Slava tebi, Gospod Jezus, ti si Pot, Resnica in Življenje!

Comments are closed.