Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Pavlina says:

   25. novembra, 2012 at 19:30

   Prosim vas dragi molilci, da molite za mojo hčerko, izpadajo ji lasje(krogi na glavi). Zelo sem zaskrbljena.Vsem božji blagoslov in hvala! Pavlina
   • Administrator says:

     25. novembra, 2012 at 22:31

     Spomnili se bomo v molitvi.
     Naj dodam še, da naraven način proti izpadanju las je prosena kaša, ki se jo doda jogurtu…
     Prebrskaj o tem na Google ( prosena kaša za lase)… ali http://med.over.net/forum5/read.php?151,5360117
   • V.R. says:

     26. novembra, 2012 at 7:12

     Pozdravljeni lahko vam svetujem, kam se obrniti, če želite.
2. Miro says:

   25. novembra, 2012 at 13:35

   JAZ SEM ALFA IN OMEGA

   »Jaz sem Alfa in Omega,« pravi Gospod Bog, ki je, ki je bil in ki bo, vsemogočni (Razodetje 1,8).

   KRISTUS KRALJ nam v Svetem pismu razodeva, da Njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Božje kraljestvo je namreč resnica in pravičnost, mir in sožitje, dobrota in odpuščanje … Blagohotno nas vsak dan opozarja na neizogibni TISTI DAN … Pri tem ne pozabimo, da obstaja tako Božje usmiljenje, kakor tudi Božja pravičnost!

   Ali se bomo ob koncu našega zemeljskega potovanja znašli pred usmiljenim Očetom ali pred strogim Sodnikom, je odvisno od nas samih, od duhovne kakovosti našega sedanjega življenja, od tega ali hodimo v Luči ali v temi, ali delamo dobro ali zlo … Pri tem žal obstaja zelo huda nevarnost, da bodo grešne duše “tisti dan” kaznovali njihovi lastni grehi, če se prej ne bodo očistile v božji kopeli. V svojem temačnem stanju in v dokončnem spoznanju o strahoti grešnih del se nespokorjene duše ne bodo mogle dotakniti sijočega plašča Kristusa Kralja.

   Ob zaključku cerkvenega leta se zahvalimo Kristusu Kralju za vse milosti, ki jih je podelil tudi trpečim in preizkušanim sestram in bratom na teh spletnih strani.

   Molimo: Slavljen bodi Kristus Kralj – zdaj in vekomaj. Amen
3. nika says:

   24. novembra, 2012 at 1:51

   Gospod nate se obracam s prosnjo da mi stojis ob strani in dajes moc da resiva s fantom probleme ki jih imava. Prosim te za najino ljubezen da bi ostala neomajna kljub nastali situaciji. Vate verujem
4. Administrator says:

   23. novembra, 2012 at 11:55

   Skupina SRCE je namenjena vsem, ki so v procesu razporoke ali ločitve ali so že razporočeni in iščejo krog ljudi s podobno izkušnjo. Skupina nudi varen prostor za soočanje z novo življenjsko situacijo in bolečino, ki jo lahko podelijo z ljudmi, ki jih bodo razumeli. Ta trenutek življenja je lahko priložnost za odkrivanje novih dimenzij bivanja, učenja novih vzorcev reagiranja in iskanje novih izhodišč v življenju. Po dogovoru je možen osebni pogovor z eno od voditeljic skupine. Verska pripadnost ni pogoj za članstvo v skupini. Skupini je odprtega tipa, pridružite se lahko kadarkoli.

   Skupina SRCE ima na Gorenjskem svoj sedež pri sv. Jožefu v Ljubljani. Za svoje člane organizira počitnice, izlete, romanja in duhovne obnove. Spletna stran: http://srce.rkc.si/

   Skupina se srečuje vsak prvi torek v mesecu od 19.00 do 21.30.

   Prvo srečanje je v torek, 4. septembra 2012, ob 19.00.

   Vodita jo s. Meta Potočnik, terapevtka ZDT in Metoda Gradišek.

   Svetovani prispevek je po dogovoru.

   Število udeležencev je od 10 do 15.

   Vir: http://www.hisakruha.si/za-razporocene/srce-skupina-za-razporocene
5. ELIZABETA says:

   22. novembra, 2012 at 15:53

   prosim pomagajte mi moliti za mojega moža da me nikoli nebi zapustil in prosim marija pošlji moj topel žarek vanj da bo občutil mojo ljubezen in da želim mu pomagati pri trpljenju in bolezni njegove mame.
   prosim marija usliši mojo prošnjo in molitev.
6. Vesna says:

   22. novembra, 2012 at 15:22

   Prosim za moje telesno in duševno zdravje.
7. olga says:

   22. novembra, 2012 at 13:09

   Prosim Boga in Marijo Devico, da bi se zadeva, ki me zelo muči, rešila brez problemov.
   Hvala vsem, ki se me spomnite v molitvi.
8. Janina says:

   22. novembra, 2012 at 12:32

   Dragi prijatelji v Kristusu,

   Prosim vas, prosim vas, molite za ozdravitev mojega moža. Ugotovili so mu raka in ga čaka operacija.Prosim vas, molite za uspešno operacijo in da rak še ne bi bil razširjen. Imava 4 otroke, najmlajši ima 12 let.Prosim vas, molite tudi za našo vero in upanje ter za boljše odnose v družini, da se nas bo Bog usmilil.
   Bog vam povrni vašo dobroto in vas blagoslovi!
   • Administrator says:

     22. novembra, 2012 at 21:26

     Družina, ki skupaj moli ostane skupaj.
     Družina je najmanjša molitvena skupina in zelo, zelo učinkovita.

     Smo skupaj z vašo družino.
     Rakavi bolniki, ki zaupajo v Boga ostajajo in ozdravljajo.
     Poznam, kar nekaj primerov družin, ki so imeli raka v družini in so z Božjo pomočjo premagali raka.
     • Administrator says:

       22. novembra, 2012 at 21:27

       PRIČEVANJE VERE V PREIZKUŠNJI
       [Dani in Vilma Siter]
       »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo«
       (Jn 11,4)
       Pričevanje Vilme Siter, zdravnice in matere štirih otrok, o ozdravljenju sina Tobija, ki je zbolel za rakom v žrelu. Skupaj z možem Danijem vodita društvo Družina in Življenje, katerega namen je graditi odnose,za katere je vredno živeti.
       Najin sin Tobija je zbolel pred 10 leti, ko je bil star 16 let. Postavljena je bila diagnoza rak v žrelu (rabdomiosarcoma epipharynx), ki je eden najbolj malignih tumorjev.Ko sem izvedela za diagnozo, je bil seveda velik šok, vendar pa mi je v tistem trenutku prišla na misel Božja beseda iz Janezovega evangelija:»Ta bolezen ni za smrt,ampak v Božje veličastvo« (Jn 11,4). Bila sem prepričana, da mi jo je navdahnil sam Gospod kot vodilo,ki naj se ga držim. Ko me je Tobija ob neki priložnosti vprašal, koliko procentov možnosti ima, da preživi, sem mu v skladu s tem notranjim spoznanjem odgovorila: »Tobija, ne vem, koliko procentov možnosti je,ampak vem,da mi je Bog rekel, da ta bolezen ni za smrt!« Pogledal me je, se nasmehnil in dejal: »Kaj res?« Odgovorila sem mu: »V to sem trdno prepričana!« Odšel je v svojo sobo in – kot je kasneje povedal njegov brat Timotej, s katerim sta si delila sobo, pri vstopu v sobo takoj oznanil veselo vest: »Ne bom umrl!« To je pomenilo, da je sporočilo sprejel, ga ponotranjil in se odločil:»Ne bom umrl!« Ta stavek ga je vodil skozi celotno zdravljenje. Ko je bil v zelo slabem stanju in zaradi vnetja ni mogel govoriti, ni enkrat samkrat podvomil v to,da ne bi preživel – nikoli več me namreč ni spraševal o tem. Medicinske sestre so se čudile,kako je lahko tako miren glede na stanje,v katerem je bil. In tudi ta mir je nedvomno nekaj prispeval k njegovi ozdravitvi,saj že samo pacientovo mirovanje prihrani veliko kisika.
       Zdravljenje je bilo zelo agresivno.Operacija zaradi pozicije tumorja ni bila možna, tako da so ga zdravili s kemoterapijo in obsevanjem.Zaradi učinkov kemoterapije na imunski sistem je moral večkrat v bolnišnico. Med posameznimi kemoterapijami je imel tri tedne časa za okrevanje. Kemoterapija je bila zelo učinkovita, saj se je tumor že po drugi terapiji močno zmanjšal. Predvidenih jih je bilo sicer devet, vendar jih je dobil samo osem.
       »NE BOM UMRL!« TA STAVEK GA JE VODIL SKOZI CELOTNO ZDRAVLJENJE.
       Ob četrti kemoterapiji, ko so dodali še obsevanje, pa se je njegovo stanje zelo zapletlo. Reakcija njegovega telesa na zdravljenje je bila tako huda, da je nastopilo hudo vnetje po celi ustni votlini in žrelu in se razširilo na pljuča, tako, da je imel zasenčeno celo levo polovico pljuč in tretjino desne. Situacija je bila brezizhodna. Prestavili so ga na intenzivni oddelek,kjer smo bili pri njem noč in dan.
       Nekega dne je bilo zelo hudo. Kljub temu, da je imel 100% kisik na masko, je monitor proti večeru s piskanjem začel opozarjati na pomanjkanje kisika v krvi. V tistem hipu me je zagrabila panika in podvomila sem v možnost njegovega preživetja. Odšla sem na stranišče in se zjokala. Boga sem spraševala:»Kje si sedaj? Če si rekel,da ta bolezen ni za smrt, kje si sedaj?« Ko sem se vrnila v sobo intenzivnega oddelka, mi je zazvonil mobitel. Klical je duhovnik,družinski prijatelj. Ko sem mu povedala, v kako zelo slabem stanju je Tobija,mi je rekel,naj na njegovo čelo položim roko. Z možem Danijem sva mu tako vsak z ene strani na čelo položila roko in skupaj z duhovnikom, ki je bil v molitvi navzoč po telefonu, smo molili za najinega sina. V tistem trenutku sem začutila, da sem vse do tedaj sicer upala, da ga bo ozdravil Bog, vendar sem pri tem še vedno računala predvsem na medicino. V tistem trenutku sem videla, da moj sin umira kljub dejstvu,da mu medicina
       POČUTILA SEM SE NEKAKO TAKO KOT ABRAHAM,KI JE DAL SINA IZAKA BOGU V DAR
       nudi vse potrebno za ozdravitev.Rekla sem: »Bog, sedaj mi ostaneš samo še Ti!«. V času te intenzivne molitve se je kisik na monitorju za trenutek vrnil nazaj na normalo in nato takoj spet začel upadati. Za mene je to pomenilo samo eno. Prepričana sem bila,da mi je Bog s tem hotel povedati: »Tukaj sem! Z vami sem!« Bilo je proti večeru in ker sva bila zaradi dolgega bedenja pri sinu že zelo utrujena, sva z možem odšla v neko sobo v Ljubljani, ki so nama jo pripravili prijatelji. Od utrujenosti sem dobesedno padla v posteljo, vendar pa sem zaradi skrbi spala zelo slabo in se kar naprej prebujala. Ob 4. uri zjutraj sem v srcu nenadoma začutila močan vzgib. Jezusu sem dejala: »Ne morem ga več držati v svojih rokah! Dam ga Tebi, in naredi z njim to, kar Ti misliš,da je prav! Če misliš, da je prav, da ga vzameš k sebi, ga vzemi! Če misliš da je prav, da ostane, ga ozdravi!« Počutila sem se nekako tako kot Abraham, ki je dal sina Izaka Bogu v dar. V trenutku, ko sem se na takšen način odpovedala sinu me je zajel nepopisen blažen mir,v katerem sem zaspala. Zbudila sva se ob 7. uri, ne da bi naju kdorkoli klical v zvezi s sinom. Bala sem se namreč,da bi nehal dihati in bi ga morali intubirati, čeprav je bilo to praktično nemogoče, saj zaradi oteklega žrela že 10 dni ni mogel niti narediti požirka vode, niti pogoltniti sline. Ponoči je pri njem bedela moja sestra, ki je prav tako zdravnica. Vedno je namreč nekdo od domačih bedel pri njem. Odpeljala sva se nazaj v bolnico, kjer naju je pričakala sestra z radostno novico: »Ponoči se mu je stanje izboljšalo!« Bistveno se mu je namreč izboljšalo kar nekaj parametrov, med drugim se je kisik vrnil na normalno stanje. Takrat sem spoznala, da je Bog mojega sina lahko ozdravil šele takrat, ko sem se mu popolnoma odpovedala, ga izpustila iz svojih rok in ga izročila v Božje roke. Pri Tobiju je bila Božja volja, da živi.
       JEZUSU SEM DEJALA: »NE MOREM GA VEČ DRŽATI! DAM GA TEBI, IN NAREDI Z NJIM TO, KAR TI MISLIŠ, DA JE PRAV!«
       Verjamem, da se je pri tem Bog oziral tudi na njegovo močno vero.Poleg tega je zanj preko molitvenih verig po celem svetu molilo veliko ljudi,ki so se menjavali dan in noč Bilo je čutiti Božjo moč. Tobija je danes po desetih letih živ in zdrav,kar pri tej bolezni nikakor ni samo po sebi umevno.Je poročen in ima tudi otroka, kar je zaradi številnih kemoterapij še dodaten dokaz za to, da je bila njegova ozdravitev Božje delo. Prepričana sem, da se tako oboleli za rakom kot tudi njegovi spremljevalci morajo naučiti, kako sprejeti trpljenje iz Božjih rok, ter kako ga vrniti tja, od koder so ga sprejeli. Naučiti se morajo sprejemati Božjo voljo. Spraševala sem se: »V kaj pravzaprav verujem? Da bo moj sin ozdravel? Ali pa je prava drža to, da verujem v Boga, ki ozdravlja? Bog bo naredil to, kar sam ve, da je prav. Kdo sem pravzaprav jaz, da lahko rečem, da mora moj sin ozdraveti?« Zagotovo je res, da si to želi vsak starš, in da ima po svoji starševski dolžnosti pravico prositi za ozdravljenje.In to smo delali tudi mi, vsak dan in vsak trenutek.
       BOG JE MOJEGA SINA LAHKO OZDRAVIL ŠELE TAKRAT,KO SEM SE MU POPOLNOMA ODPOVEDALA, GA IZPUSTILA IZ SVOJIH
       ROK IN GA IZROČILA V BOŽJE ROKE.
       Veliko moči za premagovanje stiske mi je nudila tudi Božja beseda.Brala sem jo vsako jutro,tako kot to počnem že od svojega 20. leta. V teh težkih dneh sem posegala po njej tudi čez dan, predvsem takrat, ko sem začutila,da moja vera upada.Ko je bilo Tobiju najtežje, sem jo brala tudi njemu. Spominjam se odlomka iz preroka Izaija, ki sem mu ga prebirala na intenzivnem oddelku: »Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in te ljubim, dam ljudi v zameno zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje« (Iz 43,4). Ko sem mu ga prebrala, je dahnil: »Prosim, še mi beri!« Prepričana sem, da Božja beseda zdravi in je učinkovita sama po sebi! Tudi Tobija je ozdravila moč Božje
       DA PRI OZDRAVLJENJU NIMAMO NOBENIH ZASLUG. BOG JE STVARNIK IN SAMO ON IMA PRAVICO DO ŽIVLJENJA. ZAGOTOVO PA SI ŽELI NAŠEGA SODELOVANJA.
       besede,enako kot tudi moč vere. Nekaj dni preden je zbolel,mi je v roke prišla knjiga o tem, kaj je vera. Bila mi je v veliko pomoč in čutila sem, da na njo nisem naletela po naključju, ampak mi jo je na pot postavil Bog z namenom, da bi me pripravil na to veliko preizkušnjo.In ko so mi svetovali,naj ga peljemo k temu in onemu zdravilcu ali bioenergetiku, in naj mu kupimo to ali ono zdravilo,sem bila že trdno odločena: poslužili se bomo samo medicine in Boga konkretnega Boga, ki je živ in ozdravlja. Ko govorimo o veri v ozdravljenje, je potrebno biti zelo previden. Zelo hitro jo namreč nadomesti vera v to,kar si želimo sami v svojih namišljenih predstavah. Marsikdo je prepričan,da bo uslišan takrat,če bo dovolj veroval,vendar pa na ta način zasluge za ozdravljenje namesto Bogu pripiše kar sebi in svoji veri. Moramo vedeti, da pri ozdravljenju nimamo nobenih zaslug, saj smo pred Bogom neskončno majhni. Bog je Stvarnik in samo on ima pravico do življenja. Zagotovo pa si želi našega tesnega in zelo dejavnega sodelovanja.To sodelovanje pa je prav v tem da mu popolnoma predamo sebe in tistega za katerega molimo. Ko storimo to,moramo Bogu nato zaupati,da bo On v svoji ljubezni do nas naredil tisto,kar je najbolj prav.

       vir: http://revija-prijatelj.rkc.si/052012.htm#5

       Družina in življenje: http://www.diz.si/
       • Administrator says:

         22. novembra, 2012 at 21:44

         http://www.youtube.com/watch?v=8IyhagqPM3w
       • Janina says:

         23. novembra, 2012 at 10:23

         Prisrčna hvala za spodbudne besede in tolažbo in še posebej hvala, da ste z nami. V molitvi bom vedno mislila na to, da z nami molite tudi vi. To mi krepi vero in zaupanje, da bo po Božji dobroti še vse dobro… Bog vam naj poplača in vas blagoslovi!
         • Alpe says:

           24. novembra, 2012 at 23:32

           Janina. Molitev je zelo pomembna. V situacijah ko je diagnoza rak, pa je zelo pomemben post. Popoln post brez zaužitja hrane, povzroči da rakave celice izumrejo, kajti one nimajo zaščitnega ovoja, zdrave celice pa se zaščitijo. Hočem samo pomagati. Tudi Jezus pravi ob neki priložnosti, da se ta rod izžene samo z molitvijo in postom. Rod pomeni vrsto zlih duhov.

           Molitev = Rešitev
           Alpe
9. Patricija says:

   21. novembra, 2012 at 23:22

   Prosim za molitev . Spet so se mi ponovile težave s krvnim pritiskom, kar me zelo ovira pri honorarnem delu. Jezus, usmili se.
   • Miro says:

     24. novembra, 2012 at 11:04

     Patricija, zaupajte v Gospoda Jezusa, ki vam podarja moč: da se vsak dan utrjujete v tem, da vas ne bi v slabo voljo spravljale ovire, še zlasti ne malenkosti; da si nenehno prizadevate za mir v srcu (sv. spoved je pri tem nenadomestljiva); da zdravstvene težave rešujete s pomočjo zdravnika (naš veliki Zdravnik Jezus deluje tudi po zdravnikih); in da se nam pridružite v naših molitvah tako za vas, kakor tudi za ostale trpeče sestre in brate, ki se nahajajo v še hujšem položaju. Izročajmo vse naše slabosti, težave, upe, omahovanja, radosti … Gospodu Jezusu, ki se za naše odrešenje daruje pri sv. maši!

     Naj vas Bog obilno blagoslovi in vam nakloni zdravja in veselja v moči Svetega Duha!
10. Miro says:

    21. novembra, 2012 at 21:58

    GOSPOD JEZUS je Pot, Resnica in Življenje. Vsak trenutek prihaja mimo in si želi srečanja z nami, še zlasti v sveti evharistiji.
    Se zavedamo Njegove ljubeče navzočnosti? Se zavedamo, da nam želi podeliti čudovite milosti, za katere mnogokrat ne znamo niti prositi, ker smo preveč zazrti v dobrine tega sveta? Ker nas močno ljubi in nas želi odrešiti, nam po sv. Favstini Kowalski govori naslednje besede življenja:

    “Želim se združiti s človeškimi dušami. Moja radost je zediniti se z dušami. Vedi, moja hči, kadar pri obhajilu pridem v srca ljudi, imam roke polne vsakršnih milosti in jih želim izročiti dušam. Ljudje pa se name ne ozirajo, celo puščajo me samega in se ukvarjajo s čim drugim. O kako žalosten sem, ker ljudje niso spoznali Ljubezni! Do mene se obnašajo kot do nečesa mrtvega” (Dnevnik 1385).

    Gospod Jezus, hvala Ti za te besede življenja, ki nam pomagajo odkrivati Izvir božjih milosti!

Comments are closed.