Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Miro says:

   17. avgusta, 2019 at 16:16

   BOŽJA BESEDA: »PUSTITE OTROKE IN NE BRANITE JIM PRITI K MENI …« (Mt 19,14)

   Tedaj so mu prinesli otroke, da bi položil nanje roke in molil. Učenci so jih grajali, toda Jezus jim je rekel: »Pustite otroke in ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.« Potem je položil nanje roke in šel od tam. (Mt 19, 13-15)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C13-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Otroke so pripeljali k Jezusu, da bi jih blagoslovil, učenci pa bi radi to preprečili. Jezus jih spodbuja, naj pustijo otroke k njemu, ker so najbolj odprti za njegovo ljubezen. Skušal bom razumeti, da se Božja ljubezen deli tistim, ki so odprti kakor preprosti otroci. Trudil se bom biti tako odprt in zaupljiv za Jezusovo oznanilo. Gospod, hvala za modrost, da je najmočnejša otroška preprostost (odlomek iz knjige Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Molimo: Slava tebi, Jezus, Božji Sin! Prisrčna Ti hvala, ker nam v svetem Evangeliju razodevaš našega nebeškega Očeta in čudovite skrivnosti nebeškega kraljestva. S polaganjem Tvojih svetih rok na otroke nas zgovorno učiš, kako zelo pomembno je in tudi nujno, da v srcu »postanemo kakor otroci« (Mt 18,3), saj drugače ne moremo priti k Tebi v nebeško kraljestvo. Jezus, ponižno Te prosimo za milost, katere se premalo zavedamo: za očiščenje in posvečenje naših src! Pomagaj nam, da se bomo s Teboj vsak dan srečevali s čistimi in ljubečimi srci ter kot resnični božji otroci po končanem zemeljskem romanju srečno prispeli k Tebi v nebeško kraljestvo. Amen.

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
2. Hvala says:

   17. avgusta, 2019 at 14:23

   Vzemimo Gospodova darila; bolniško maziljenje je tudi Gospodovo darilo in zakrament , zdravilo za duha in telo, namenjeno tudi vsem tistim, ki nosijo težke rane od raznih oblik trpljenja. Bolniško maziljenje med drugim posreduje milost Svetega Duha, ki človeku pomaga k ozdravljenju.
   Molimo in kličimo Svetega Duha, Nebeški oče ga bo dal tistim, ki ga prosijo( Lk 11,9-13).
3. Hvala says:

   17. avgusta, 2019 at 12:29

   Oče v nebesih hoče, da mu zaupamo popolnoma, tudi za jutri. Knjiga Pregovorov 3,5 pravi :”ZAUPAJ V GOSPODA Z VSEM SVOJIM SRCEM, NA SVOJO RAZUMNOST PA SE NE ZANAŠAJ.”

   Papež Frančišek v svoji knjigi odprt um, verujoče srce pravi takole: ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO-KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU-NA DNO PORAZA (ki je več kot pomanjkanje možnosti za izhod, za rešitev, ki je pozitivna potrditev, da izhoda ni več, da se je stvar končala). Pravi še: Jezusu je bilo pomembno bolj kot vse drugo to, da ustreza tipu osebe, kot je Oče želel zanj ,izpolnjevati Očetovo voljo:”Moja hrana je ,da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo (Jn4,34).
   Papež navaja, da Bog dopušča do konca okusiti človeško nemoč, nato pa posreduje.
   Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.
4. Miro says:

   17. avgusta, 2019 at 10:32

   GOSPOD JEZUS, HVALA TI, KER NAM MILOSTNO PODARJAŠ SVETE ZAKRAMENTE!

   Še in še molimo ter se v življenju zvesto držimo tistega, kar nas nenehno uči resnična in nezmotljiva Božja beseda! Tako lahko upamo, da bomo po Božji milosti vendarle dojeli, kako neizmerno velik pomen imajo za naše duhovno in siceršnje življenje sveti zakramenti, katere nam podarja naš Odrešenik Jezus Kristus. Pogosto se zahvaljujmo: Gospod Jezus, hvala Ti, ker nam milostno podarjaš svete zakramente!

   Za ohranjanje in razvoj zakonske ljubezni med možem in ženo, pa tudi za reševanje krize med zakoncema, imata nenadomestljivo vlogo še zlasti sveta spoved in sveta maša! Gospod nas sprejema in nas odrešuje tako pri sveti spovedi kot pri sveti maši, kjer nam pri svetem obhajilu podarja obilje odrešenjskih milosti. Pri tem studencu odrešenja prejmemo tudi potrebno luč moč za tisto, kar moramo sami storiti pri reševanju zakonske krize; npr. dobro se je odločiti za strokovno pomoč, za druge potrebne korake na tem področju, da bi spolnili Božjo voljo. Najpomembnejša pa je seveda Božja milost, saj brez Jezusa ne moremo storiti nič, kar bi imelo odrešenjsko vrednost!

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
5. Helena says:

   16. avgusta, 2019 at 17:10

   Iz srca prosim za molitev,da bi srečno zanosila in rodila zdravega otročka. Jezus pomagaj,da bodo izvidi dobri in da bi uspelo in da se reši najina ljubezen.Sveta Mati Marija izprosi mi prosim pri Jezusu to milost. Božje usmiljenje,zaupam vate!
   • Miro says:

     17. avgusta, 2019 at 10:46

     Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!
     • Miro says:

       17. avgusta, 2019 at 11:05

       Spoštovana ga. Helena, za reševanje vašega primera v luči Božje besede, predlagam, da si v Kompendiju KKC preberete tisto poglavje, katero se nanaša na zakrament svetega zakona. Priporočam, da se še pred branjem priporočite Svetemu Duhu za pravilno razumevanje pričujočega besedila o zakonski zvezi med možem in ženo.

       http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

       Bog vas obilno blagoslovi!
6. Simon says:

   16. avgusta, 2019 at 12:11

   Prosim za mojo mamo Irmo,ki ima neozdravljiv tumor in čim manj hudega trpljenja. Naj nam bog pomaga v teh strašnih trenutkih.
   • Miro says:

     17. avgusta, 2019 at 10:44

     Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
     • Miro says:

       17. avgusta, 2019 at 12:29

       BOŽJA BESEDA: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni« (Jak 5, 14-15).

       Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi se čim bolj poglobili v Božjo besedo. O tem, kaj pomeni zakrament bolniškega maziljenja, si lahko preberemo v Kompendiju KKC (glej od št. 313 do št. 320).

       http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

       Spoštovani g. Simon, v teh hudih trenutkih preizkušnje ostanimo povezani v molitvah ter ohranimo trdno vero in zaupanje v našega Odrešenika Jezusa, saj nam On vedno, če ga za to iskreno prosimo, podarja vse potrebne milosti za naše odrešenje.

       Vas, še posebej vašo mamo, ter vse domače v molitvi priporočamo Božjemu usmiljenju. Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!
7. Miro says:

   16. avgusta, 2019 at 10:15

   BOŽJA BESEDA: »KAR JE BOG ZDRUŽIL, TEGA NAJ ČLOVEK NE LOČUJE!« (Mt 19,6)

   Prišli so k njemu farizeji in da bi ga preizkušali, so mu rekli: »Ali je dovoljeno možu iz katerega koli vzroka odsloviti ženo?« Odgovoril je: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik na začetku ustvaril kot moža in ženo in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« Rekli so mu: »Zakaj pa je potem Mojzes zapovedal dati ločitveni list in jo odsloviti?« Dejal jim je: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje.« Tedaj so mu njegovi učenci rekli: »Če je z možem in ženo tako, se ni dobro ženiti.« On pa jim je dejal: »Ne dojamejo te besede vsi, temveč tisti, katerim je dano. Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj doume.« (Mt 19, 3-12)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C3-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus pove, da ni mogoče ločiti tega, kar je Bog združil. Nekateri neporočeni ostanejo sami, da se bolj posvetijo delu za Božje kraljestvo. Trudil se bom uresničiti svojo poklicanost, da bi vedno bolj rasla moja ljubezen. Gospod, podpiraj vse, ki so se odločili za zakonsko zvestobo. Bodi blizu tistim, ki si jih poklical, da se v prvi vrsti podarijo tebi in tvojemu kraljestvu (odlomek iz knjige Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Molimo: Slava tebi Jezus, Ti si pravi Bog in pravi človek! V tvojem Presvetem Srcu je neizmerno bogastvo Božje modrosti in stvariteljskih zamisli. Hvala Ti, ker tvoja nedoumljiva ljubezen iz dveh naredi eno. Združenost je drevo življenja, ločenost je drevo smrti (p. Silvano Fausti). Zato Te ponižno prosimo, obvaruj nas, da bi ločevali tisto, kar si Ti združil. Milostno nam pomagaj, da bomo doumeli smisel zvestobe v zakonu in dar celibata. Jezus, podari nam potrebno luč in moč, da se bomo vedno zavzemali za zakonsko zvezo med možem in ženo, za ljubezen med njima, za vztrajanje v zakonski zvestobi, za njuno odprtost pri sprejemanju življenja in otrok, kakor je po Tvoji ljubeči zamisli že od začetka stvarjenja.

   Naj se vseh ljudi milostno dotaknejo žarki Božjega usmiljenja, da bomo vsi spoštovali Božjo besedo o zakonski zvezi med možem in ženo; naj po božji milosti dojamemo neprecenljivo vrednost zakramenta svetega zakona!

   V molitvah na vse prosilce milosti na tej spletni strani kličimo obilje božjih milosti, da bi Odrešenik Jezus vsem podaril potrebnih milosti za njihov dušni in telesni blagor; zgodi se presveta Božja volja!

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   • Janez says:

     16. avgusta, 2019 at 14:27

     Gospod Miro, hvala vam za vaš trud in gornjo modrost iz Evangelija po Mateju: “Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje”. Ganili ste me res s prispevkom danes Miro. V izogib ločitvam, pa moramo pošlihtati naše odnose in se truditi, da se ne odtujimo. Če pa že pride do zakonske krize, je prav, da Molimo in poiščemo strokovno pomoč, gremo skupaj na Romanje in se trudimo rešiti zakon, ki ga je Bog zvezal. Tule spodaj pa dodajam svoj prispevek, kako je prav, da tudi možje ljubimo, spođtujemo in pomagamo svojim ženam in materam. Nič ne obstane brez Boga pa tudi ne, če si sami k temu ne prizadevamo! Ljubeznivost in dobrota nič ne staneta, pa veliko zaležeta, ker pomagata da je v družini sloga in ljubezen. Če pa žal pride do ločitve, je treba moliti in prositi Boga za milost in pomoč. Tedaj ugotovimo, da je žal prepozno. Janez.

     NAŠIM DRAGIM MATERAM IN ŽENAM, KI PRIDNO IN SKRBNO DELAJO KOT MARTA, MARIJINA SESTRA

     Večina stvari v naravi deluje po vzorcu »daj – dam«.
     Le materina in tudi ženina skrb in ljubezen do svojih, sta trajni in brezpogojni.
     Mati in žena v eni osebi v družini podpira tri vogale in še več pri hiši
     in poleg službe dela doma še en šiht za dom in za svoje člane družine.
     Prva vstaja in zadnja leže, šele takrat, ko je vse pospravljeno, oprano, zlikano in urejeno.
     Materine in ženine ljubezni in dobrote ne moremo niti kupiti niti prodati.
     Mati in žena ne potrebuje argumentov, nikoli ne pusti, da bi logika premagala srce.
     Prepeva po hiši, z veselim glasom, kot ptiček na veji
     in s svojo energijo ustvarja topel dom ter skrbi, da je doma vse urejeno.
     Nanjo se lahko zanesemo, kadar koli jo potrebujemo.
     Ona je preprosto tam, kjer je treba, da je, z nami in ob nas, ki smo njeni prvi in najdražji.
     Kadar si bolano, ljubo dete, kdo je ob tebi?
     Kdo te stisne v objem, ko si potrt ljubi otrok in kdo te nikoli ne pusti na cedilu?
     Kdo te zjutraj zbudi z nasmeškom na ustnicah, dragi otrok in kdo ti zmeraj priskoči na pomoč?
     Tako, kot je brezmejna bolečina pri porodu, tako je brezmejna in zanesljiva materina skrbna ljubezen do svojih;
     tudi ko otroci odrastejo in oddidejo v svet na svoje, jih mati pokliče in povpraša, kako so;
     ve, da so na svojem, a hoče vedeti, kako so, ker je prizadevna in skrbna.
     Veseli se, ko odrasli otroci pridejo domov in obiščejo starše ter pripeljejo vnuke.
     Kako je vesela in ponosna, ko svoje vnuke vzameta z možem v roke in pestujeta.
     Tedaj zacvetijo cvetovi tisoč pomladi in zasije sonce v njun dom.
     Mati in žena, včasih muhasta, nepredvidljiva, radodarna, uporna, trmasta, nespametna, borbena kot levinja za svoje otroke in moža, a vseeno nenadkriljiva, ljubeča in dobrosrčna, enkratna, polna energije, brez katere bi se marsikaj ustavilo.
     Vedra je in možu pomaga in ga spodbuja, da skupaj vztrajata, ko je treba dokončati gradnjo hiše ali rešiti razne probleme in vzgajati otroke. Marsikateri problemi so se lažje rešili, ko sta bila zakonca složna in si pomagala.
     Uporna in vztrajna je žena in mati, ker ve, da za dežjem vedno posije sonce.
     Če je vaša žena, mati vaših otrok sedaj v vaši bližini, ljubi možje, jo objemite,
     ali pa jo pokličite in ji recite, da jo imate radi. Povejte ji to večkrat in napolnite čustveno banko odnosov s toplino.
     Ali ji pa vsaj pošljite ali povejte iskeno, toplo ljubečo misel po telefonu ali SMS, če ste od doma.
     Blagoslov njenega objema, poljuba, dobrote in misli vas bo spremljal vse dni in vse bo prav.
     Obstaja še bistveno več o naših dragih in ljubih ženah in materah, pa mi je zmanjkalo besed.
     Onomatopoija iz grščine, kaj res, preslabotna veda in veščina iz antike je in vsega ne zmore ubesediti.
     Naše drage žene in matere so namreč veliko več, kot to zmorejo povedati besede.
     To jim je treba povedati in izkazati vsak dan,
     z ljubeznijo, z darovanjem, z dejanji in s strpno milosrčno potrpežljivostjo tako,
     da jim stojimo ob strani in jim pomagamo pri delu in vzgoji otrok,
     da jim prisluhnemo, kaj nam hočejo povedati in da jih slišimo in razumemo, ko je to treba.
     Najvažnejše pa je dragi možje, da z ženo skupaj prinašamo družini in ženam domov
     dobroto, toplino, smeh in vedrino ter pustimo vse skrbi pred pragom doma.
     Največja radost na svetu je namreč družinska sreča.
     Zavest, da imaš ob sebi zmeraj nekoga, ki te ima rad, pa je največji zaklad.
     In to so one, naše drage žene, sodelavke in matere, ki vedno pridno delajo in skrbijo za nas.
     Vse vloge in naloge predstavljajo ter opravljajo v eni osebi in z njimi in zaradi njih je svet bolj topel, ljubeč, razumevajoč in poln živopisanih vedrih barv in življenjsko praktičen ter strpen.
     Janez AKA Dichter Hansi

     Ma chérie, je veux te remercier pour toutes les belles choses de la vie avec toi et même pour toutes les petites attentions que tu m’as données avec un coeur aimant comme mon amant. Tu es mon seul amour. Merci.
     Carissima mia ti voglio ringraziare per tutte le cose belle della vita con te e neanche per tutti i piccoli dell’attenzioni che mi hai dato con il cuore amoroso come l’ amante mia. Tu sei la mia unica amore. Grazie.
     Meine Liebe Frau, ich möchte gerne dir für all die schönen Dinge des Lebens mit dir danken und nicht einmal für all die kleinen Aufmerksamkeiten, die du mir mit einem liebevollen Herzen gegeben hast, wie mein Geliebter. Du bist meine einzige Liebe. Danke.

     Možje, spoštujmo in ljubimo svoje matere in žene, da bomo spoštovani in ljubljeni tudi mi. Gospod pomagaj nam, da se bomo imeli radi in da bodo naši odnosi v družini in partnerske zveze obstale, se krepile in zagotavljale Mir in Ljubezen med možem, ženo in otroci. Naj bo manj ločitev in več ljubezni v družinah. Gospod usliši nas prosim. Janez
8. Janez says:

   16. avgusta, 2019 at 9:56

   Martin način (Lk, 10, 40)
   Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. Rekla je Jezusu: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra Marija pustila samo streči?. Reci ji naj mi pomaga.« Gospod ji odgovori: »Marta, Marta, mnogo stvari Te skrbi in vznemirja, a le eno je potrebno«.

   Martin način, to je način, kako nesebično služiti ljudem na svetu.
   Poskrbeti, da bodo vsak dan vsi njeni dobili, kar potrebujejo:
   da bo v službi delala in zaslužila za potrebe svoje družine,
   da bo lahko kupila vse, kar potrebuje zase in za svojo družino in svojce,
   da bo rada skuhala tisto, kar vsi njeni lačni radi jedo,
   da bo pohitela, da bo vse skuhano in nared za jed lačni družini ob pravem času,
   vešče poskrbela, da se nič na štedilniku ne prismodi in zažge,
   pazila, da je jed dovolj skuhana ali pečena ter začinjena, soljena in okusna.
   To je, ko na Martin način neumorno in z veseljem ter nesebično delaš in služiš drugim.

   Martin način, to je Ljubezen na tisoč načinov,
   pomeni postreči svojcem in drugim, pospraviti, splakniti, pobrisati prah,
   oprati, zlikati, zakrpati, očistiti stanovanje in okna,
   skrbeti za moža, otroke in svojce
   in zadnja leči in prva vstati, da vse vedno in takoj brez pritožb naredi in postori.
   To so opravki skrbne in dobre Marte, o katerih ne poročajo časopisi in televizija,
   ki ne obveščajo okolice in sveta;
   nujni so, da imajo njeni v družini vse skuhano in pospravljeno ter urejeno za dobro počutje.
   To je, ko na Martin način neumorno in z veseljem ter nesebično delaš in služiš drugim.

   Martin način, to je ljubezen, ki pozorno spremlja vsak gib, smehljaj, vprašanje, željo.
   Martin način je tudi tista ljubezen, ki potrpežljivo posluša, mirno vztraja , čuječe pazi z dobro voljo ter z napornim trudom in potrpežljivostjo, ter nikoli ne pokaže:
   da bi jo pograbila jeza zaradi preobremenjenosti,
   da ne bi izrekla komu osorne ali pikre besede,
   da ne bi kdaj in kaj potožila,
   da ne bi trmasto vztrajala pri svojem,
   da ne bi zahtevala pravice samo zase in prenehala z delom.
   Ne nasprotno, Martin način je v tem, da pomaga in druge osrečuje,
   da prihiti in neopazno vse tiho obrne v dobro in naredi tako, kakor je prav.
   Martin način je tudi tista tiha skrb, dobrota in ljubezen, ki je nihče ne vidi,
   Ki smo je vsi navajeni in ki se nam zdi vsem običajna, normalna in samoumevna.
   To je, ko na Martin način neumorno in z veseljem ter nesebično delaš in služiš drugim.

   Delno dopolnjeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapicini 1995.

   Prav je, da verujemo in molimo, prav je tudi, da pridno delamo, služimo in osrečujemo druge. In da se kdaj tudi zahvalimo za vse tistim, ki nam marsikaj vedno tako samoumevno dobrega naredijo ali nam pomagajo. Mnogi delajo na Martin način in slavijo Boga z služenjem drugim. Bodimo hvaležni. Igralec Čušin pravi: “Postaviti Boga na prvo mesto ne pomeni zgolj obesiti križe na steno, imeti rožne vence okoli vratu, obiskovati nedeljsko mašo in se javno opredeliti za kristjana. Pomeni postaviti Boga za temelj življenja. Graditi na njem svoje življenje. ”

   To pa pomeni tudi, da moramo živeti po Božjem nauku in Evangeliju. Pomeni, da moramo hoditi strmo in naporno ter ozko Pot, ki vodi k Njemu in služiti drugim z dobroto in dobrimi deli. Modreci pravijo, da je lažje govoriti o tej Poti, kot hoditi sam po njej. Brez molitve, truda in odrekanja pa ni uspeha nikjer. Ora et labora ali moji in delaj in prosi vodstva in Božjega blagoslova. Bog bo uslišal prošnje in molitve tistih, ki se trudijo pomagati in delati dobra dela za druge kot misionarji ljubezni ali apostoli Božje Besede, ki molijo in delajo dobro. Naj bo naša krščanska vera poleg prošenj in molitev k Bogu tudi konkretno vgrajena in vpeta v naše delo in življenje. Janez
9. Irena says:

   15. avgusta, 2019 at 23:01

   Gospod,prosim te za družino, ki je danes razpadla še v fizični razsežnosti, saje živijo več skupaj. Tebi jih izročam. Jezus zaupam vate.
   • Janez says:

     16. avgusta, 2019 at 10:28

     Z možem sva se ločila, prosim pomagaj mi Gospod

     Z možem sva se ločila in razšla.
     Moje srce Gospod je polno grenkobe in žalosti,
     ko pomislim, da je razpadla moja družina.
     Gospod ne vem povedati, kaj je šlo vse narobe in kdo je vsega kriv za to.
     A kaj koristi, če to brezplodno premišljujem in v sebi premlevam in se žalostim?
     Gospod k Tebi se zatekam, da bi Ti potožila in poiskala utehe, da mi pomagaš.
     Rane ki so me prizadele, so odprte in se še niso zacelile,
     solze mi tečejo po licih in ne vem kako naprej.
     Vem Gospod, da me razumeš,
     saj tudi Tvoji Ljubezni do ljudi niso bile prihranjene nehvaležnosti in razočaranja,
     ko si se daroval za vse nas, nas odrešil in nam pomagal.
     Ne vem, kako naj se znajdem in kaj naj vse postorim, da bo prav.
     Vendar moram biti močna in odločna in premagati žalost in zapreke.
     Moram se zbrati in najti moči, da grem in živim naprej.
     Poskrbeti moram zase in za otroke, da se življenje začne na novo.
     Pomagaj mi Gospod in me potolaži ter mi vlij upanja, da se vse uredi.
     Prosim pomagaj mi, da mi bo Tvoja usmiljenost in dobrota pomagala in vlila moči, da bom vztrajala.
     Prosim Gospod, pomagaj mi preboleti vsa razočaranja,
     navdihni mi sočutne in tople besede dobrote, da bom vztrajala in šla naprej.
     Prosim pomagaj mi, da bom našla svojo pot in skrbela zase in za otroke.
     Gospod prosim pomagaj njemu in meni,
     da bova kljub ločitvi ostala v dobrih odnosih In skrbela za najine otroke.

     Delno dopolnjeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

     Gospod prosim usliši prošnjo Irene in pomagaj družini, ki je razpadla. Gospod prosim pomagaj možu in ženi,
     da bosta kljub ločitvi ostala v dobrih odnosih in skrbela za njune otroke. Pomagaj jim Gospod in jih potolaži ter jim vlij upanja, da se vse uredi.
     • Janez says:

       16. avgusta, 2019 at 14:34

       Irena prosim poglejte in preberite še moja današnja prispevka. Miro ima prav, da kar je Bog zvezal, naj človek ne razveže. Preden pride do ločitve bi morali moliti in ukrepati ter poiskati strokovno pomoč. Janez
10. Janez says:

    15. avgusta, 2019 at 11:52

    Razne plemenite misli dobrih ljudi o pomoči trpečim in ubogim

    Misijonarke Ljubezni Matere Terezije
    1) Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
    (Mati Terezija)

    2) Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
    (Mati Terezija)

    3) Prišel je trenutek, da se dotaknem najpomembnejše točke služenja, točke, ki zadeva vse v Cerkvi, duhovnike in laike: služenja ubogim. Janez evangelist piše v svojem prvem pismu: »Ljubezen spoznamo po tem, da je on dal življenje za nas. In tako smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1 Jn 3,16-18). Jezus Kristus, čigar telo in kri se posvečujeta in ju sprejmemo in molimo kot navzoča v presvetem oltarnem zakramentu, je po cerkveni dogmi »pravi Bog in pravi človek«. Priznamo in razglašamo Jezusa za »pravega Boga« po evharističnem češčenju. Toda kako in s kakšno držo bomo konkretno pokazali našo vero v Jezusa kot »pravega človeka«? Prav s služenjem ubogim in trpečim. Tisti, ki je rekel nad kruhom: »To je moje telo«, je rekel iste besede tudi o ubogih. Izrekel jih je, ko je govoril o tem, da kar človek naredi za lačnega, žejnega, zapornika, golega, stori Njemu samemu. Ko se je povsem poistovetil z njimi, je rekel: » Jaz sem bil lačen, jaz sem bil žejen, jaz tujec, jaz nag, bolan, zaprt« (prim. Mt 25, 35 sl.). Vsakokrat, ko stojimo pred trpečo osebo, zlasti tisto, ki trpi določeno hudo preizkušnjo, bi morali slišati po ušesih vere v sebi Kristusov glas, ki nam ponavlja: »To je moje telo!«
    (brat Raniero Cantalamessa)

    4) Če te lačen človek vpraša: »Kje je Bog?«, mu daj kruha in mu reci: »Tukaj je!«
    (Mahatma Gandhi)

     

    5) Če hočeš kakemu človeku govoriti o Kristusu, ga moraš najprej sedemkrat nahraniti.
    (sveti Karel Boromejski)

    6) Revež je Božja beseda, je »kraj«, kjer žari Kristusov obraz!
    (brat Ignacio Laranaga)

    7) Lopov imenujemo tistega, ki nekomu odvzame del obleke. Ali ne zasluži tisti, ki ne obleče siromaka, pa bi ga lahko, prav tak naziv?
    (sv. Bazilij)

    8) Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu.
    (sv. Gregor Nazianški)

    9) Bodi sočuten!
    Stori vse, da bi razumel ljudi in jim pomagal. Poglobi se v njihovo trpljenje, v njihovo zapuščenost. Sestopi z griča svoje samozadostnosti v dolino, k ljudem, ki so sami in trpe, ki pogrešajo zaščito in zavetje. Ne bodi trdosrčen in neizprosen v svojih sodbah.
    Bodi blag in skušaj razumeti neizrekljivo hrepenenje človeka po sreči, ki se včasih kaže v norih poželenjih. Tedaj boš tudi sam srečen. Takrat boš tudi ti v svoji samoti in šibkosti doživel čudovite trenutke, ki te bodo dvignili iz utečenih kolesnic vsakdanjosti. Tvoje srce bo zmoglo sprejeti in objeti vse ljudi.
    (Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim.)

    Raoul Follerau: LJUBEZEN IN USMILJENJE
    Upati je malo in živeti ne pomeni nič:
    treba je ljubiti.
    Ljubiti namreč pomeni moliti,
    ljubezen je krst!
    Le eno manjka mojemu veselju: da se ne razširi po vsem svetu.
    Živeti pomeni pomagati živeti.
    Ne reci “jaz”, ko govoriš o sebi, in “oni”, ko govoriš o drugih; reci “mi”.
    Edini način, da si zagotovimo osebno srečo je, da mislimo na srečo drugih.
    Srce je ključ do nebes, v njem je skrita velika moč vesolja, ki je edina nepremagljiva, ki edina ustvarja.
    Vsa umetnost življenja je v tem: ljubiti. V tem je skrivnost sreče, edine sreče, ki se jo splača okusiti. Povejmo to tistim, ki delajo slabo, in skušajmo jih spreobrniti. Pokažimo jim, da so na napačni poti, da je vsako slabo dejanje sokrivo nesreče v svetu in da samo dobrota vodi k veselju. Mar ni že Sokrat dejal: “Krepost je sinonim sreče”?
    Brez dvoma ima naše srce čudovito moč, ko smo storili nekaj dobrega.
    Vedno je bila zmaga na strani tistega, ki ni nikoli podvomil.
    Tvojega ideala ne razumejo? Kaj za to! Zbijajo podle in sramotne šale na tvoj račun? Pogum, prijatelj!
    Boj ni nikoli prehud,
    sanje nikoli previsoke!
    Kajtinajslajša in najžlahtnejša nagrada je tista, ko na dnu svojega utrujenega srca, ko so ti pošle že vse moči v neizenačenem boju,
    bereš zlate besede, ki jih je vklesala tvoja vest:
    “JAZ TE NISEM NIKDAR ZANIČEVALA!”
    Zakaj ne bi svojega življenja, vseh dni svojega življenja spremenil v eno samo dejanje ljubezni?
    Vsaka duša, ki smo jo pritegnili k Ljubezni, je že na poti k Bogu.
    Napredek? To je samo velik stroj za ubijanje.
    Človeški razum? Izigrali so ga, onečastili in poteptali v blato. Pet let je človek vodil svoj rod v samomor; skupni grob je naredil za cilj svojega ravnanja; svoje moči in sposobnosti je zlorabil za pobijanje in spet pobijanje in naučil se je biti brez sočutja.
    Kako bi se dalo ljudi združiti?
    Velike ideje so doživele krvavo polomijo,
    velike sanje so utonile v morju sovraštva.
    Ostane edino še ljubezen,
    pristna ljubezen do bližnjega.
    Darovati brez ljubezni je žalitev.
    Če je dovolj biti usmiljen, da daš miloščino, kje je potem zasluženje, kje je veselje?
    Usmiljenje je prisotnost:
    treba je ne samo darovati, ampak darovati se.
    Usmiljenje je pomlad Božje pravičnosti.
    Ljubezen ne pozna razredov, kast in ras,
    ljubezen se ne zmeni za meje,
    ljubezen ne dopušča vojne,
    ljubezen je močnejša ko smrt.
    Človečnost lahko vse premaga in ozdravi.
    Nihče nima pravice biti srečen sam.
    Veliko znati, a ne znati ljubiti, je nič,
    včasih celo slabše kot nič.
    Ne verujem v socialno dobo človeštva, v bratstvo osnovano na zakonih in zavarovano s čuvaji, verujem le v prihod svobodnega in zmagoslavnega kraljestva ljubezni.
    To, kar je nujno potrebno,
    kar bo vse določilo
    in vse rešilo,
    je medsebojna ljubezen.
    Pozor! Človečnost, ne miloščina!
    Ne tisti prezirljivi dar, ki ga vržemo zviška
    in onečasti tistega, ki daje, ter žali tistega, ki prejema.
    Taka miloščina je le bleda senca, karikatura ljubezni.
    Sreča je edina stvar, o kateri smo prepričani,
    da jo imamo v lasti, kakor hitro smo je bili deležni.
    Prepričan sem, da bo ljubezen nekega dne premagala
    nasilnost, sebičnost, oboževanje denarja.
    Prepričan sem, da bo napočil dan,
    ko ne bomo več imeli revščine, barak in vojn,
    ko ne bo več otrok brez ljubezni in starčkov brez ognjišča;
    dan, ko bodo vsa človeška bitja imela pravico do življenja.
    In naše plačilo bo, da smo v ta paradiž verovali,
    še preden smo ga videli.
    Kaj zato, če je bil Beethoven gluh, Rembrandt slep,
    oče Damijan gobav in Pasteur mrtvouden?
    Kaj zato, če je Dunant moral k neozdravljivim bolnikom
    in Pauline Jaricot na obed k revežem?
    Ljubezen sprejema preizkušnje, ljubezen se smeje trpljenju.
    Ljubezen je močnejša od smrti.
    Ljubezen je projekcija Kristusovega obraza na obraz reveža,
    trpečega in preganjanega.
    Ljudje smo predolgo živeli DRUG OB DRUGEM.
    Danes so razumeli, da morajo živeti VSI SKUPAJ.
    MI pa jih moramo učiti, naj jutri živijo ENI ZA DRUGE.
    Ljubiti se je pravi raj.
    Kaj ne deluje?
    Predvsem jaz. Ker sem sebičen, nezaupljiv, zaprt vase.
    Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo,
    če bi se potrudil razumeti svojega bližnjega in mu pomagati,
    če bi hotel uresničiti pravo ljubezen, ki se ne ozira na vero,
    družbeno stopnjo ali raso
    in vidi v vsakemu človeku spoštovanja in ljubezni vredno bitje.
    Sveta ne bosta osvojila niti moč niti denar, ampak Ljubezen.
    Ljubezen, brez katere ni nič mogoče in s katero nič ni nemogoče.
    Razum nas zatajuje,
    stroj nas zasužnjuje,
    denar nas pohujšuje,
    O Gospod,
    reši ljubezen!
    Nebesa bi bila tu na zemlji takrat, ko bi zaspali ob misli, da so vsi ljudje srečni.
    Da bi se rešili njenih obveznosti
    – veste, težko je, ko moramo ljubiti vse! –
    smo dejavno ljubezen spravili na raven miloščine.
    Miloščina brez ljubezni je nič,
    včasih še manj kot nič, če z njo nimaš namena toliko pomagati drugim,
    ampak se bolj rešiti obveznosti.
    Važno je, da se beda drugih vtisne v naše meso, da vname našo kri, da razburi naše preveč “mirne” misli, da načne naše srce, ki je preveč zaverovano vase.
    Praviš mi: “Tudi jaz imam svoje reveže.”
    Ne, ne ti ne jaz nimava “svojih” revežev.
    Reveži niso naši. Mi smo njihovi.
    Ne moremo reči “moji reveži” kot tvoja hčerkica reče “moje punčke”.
    Ne moremo se igrati z reveži kot s punčkami.
    Ljubiti ali izginiti s sveta: ni druge izbire.
    Ljubezen pomeni predvsem v revežu odkriti človeka in ga spoštovati.
    Dobro je prav tako nalezljivo kot zlo, le da je svetlejše.
    Pripravimo epidemijo ljubezni…
    … do dneva, ko se bodo ljudje odpovedali besedam:
    “jaz”, “moje imetje”, “moji opravki”, “moje bogastvo”, in bodo v svojem srcu, ki bo končno le svobodno, dejali:
    imam samo to,
    kar sem daroval.
    Povrh vsega pa si nikar ne misli, da si s tem, če daruješ nekaj odvečnega
    in to predstavlja bolj majhno žrtev,
    razvezan dolžnosti, da ljubiš.
    Ljubiti ne pomeni darovati,
    ampak z nekom deliti.

    Knjiga Ljubezni Raoul Follerau
    • Janez says:

      15. avgusta, 2019 at 11:55

      Sorry tu je link: http://www.fejstbog.si/index.php/nihce-nima-pravice-biti-srecen-sam/230-misli-o-pomoci-ubogim

Comments are closed.