Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   19. avgusta, 2019 at 11:10

   1) Njegov čudež pomnožitve časov (Evangelij po Mateju, Mt 14, 13-21)

   Gospod je videl veliko množico ljudi, ki so tavali in nekaj iskali po pustih krajih in mestih.
   Zasmilila se mu je ta množica ljudi in romarjev ter ji spregovoril in govoril o neustavljivi Božji Ljubezni.
   Sedli so in prisluhnili, kaj jim bo povedal, niso ga namreč prepoznali, mislili so da je nek nov prerok.
   Bili so lačni dobrote, usmiljenja in duhovne tolažbe; potrebovali so utehe in upanja.
   Ko se je začelo večeriti, so Gospodu njegovi učenci rekli naj ljudstvo odslovi,
   ker je že pozno in tudi časa nimajo več in morajo iti naprej.
   Ponudite jim ga vi, je rekel Jezus, dajte jim nekaj svojega časa!
   Saj ga tudi sami nimamo dovolj, so odgovorili Gospodu,
   Kako pa naj tako malo našega časa razdelimo toliko ljudem?
   Vendar je bil med učenci nekdo, ki je imel pet prostih terminov za vsak primer,
   zraven tega pa še dvakrat po četrt ure.
   Jezus se je nasmehnil in vzel teh pet terminov in tistih dvakrat po četrt ure v svoje roke.
   Ozrl se je k Očetu v Nebo, se Očetu zahvalil, termine časa blagoslovil in dal nazaj svojim učencem,
   naj ta dragoceni in blagoslovljeni čas razdelijo množicam.
   In glej čudež: ta prej pičli čas je zadoščal vsem.
   Ob koncu je ostalo še dvanajst dni od tistega malo časa.
   Pripovedujejo, da so se vsi prisotni čudili.
   Spoznali so namreč, kako je po Božji Milosti nemogoče postalo mogoče.
   Gospod pa jim je tedaj, ko je bilo dovolj časa, v govoru odprl tudi njihova srca in jih potolažil.
   Odprl jih je Njegovi Svetlobi, Njegovi Ljubezni, Njegovem Usmiljenju in Njegovi Dobroti.
   Odprl jih je Njegovi Radosti, da so izginile vse sence žalosti in melanholije.
   In odprl jih je Njegovim Iniciativam in Pobudam, da so se odprli za Dobra dela in Dobroto.
   Podaril jim je Svojo Umirjenost, Smisel ta Pravičnost in Resnico,
   navdihnil jih je s pogumom in odprl jih je za Sprejemanje Božje Besede.
   Pokazal jim je Pot k Nebeškemu Kraljjestvu.

   Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   2)Malo je potrebno da nas ljudje vzljubijo

   Malo je potrebno, da nas ljudje vzljubijo!
   Včasih zadostuje le lepa gesta in dobra beseda, ki je ob pravem času.
   Ali morda kakšna druga ljubeznivost in prijaznost sočloveku.
   Morda pomoč in ustrežljiv gib ali iskren, veder nasmeh in odprto srce.
   Morda gostoljubnost, ko lačnemu ponudimo hrano in pijačo.
   Morda podarimo nekomu obleko in pokrivalo z iskreno dobroto.
   Morda podarimo vse, kar imamo doma odveč in tudi del sebe in
   svojega časa vsem tistim siromašnim, ponižanim in razžaljenim,
   ki so obupali in so osamljeni ter iščejo utehe in Božje Besede Odrešenja.
   Ne govori o tem,raje tiho in radostno daruj in Gospod Ti bo nekoč pri Njem obilo povrnil.
   On vse Vidi in On Vse Ve. Ko si Dober si mu namreč v Veselje.

   Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.
2. KRISTINA says:

   19. avgusta, 2019 at 9:32

   Hvala Gospod za včerajšnje romanje k Mariji Bistrici v HR Zagorje. Tam sem romala kot majhna deklica vsako leto s svojo mamo in babico. Hvala za ve tiste tisoče ljudi, ki so prišli k tebi Mati, vsak s svojo prošnjo, molitvijo, zahvalo. Hvala, ker se smemo zatekati k tvojemu objemu, ker smemo stopiti iz sebe in se predati nepozabnim doživetjem.Hvala ti Mati, ker si ti naša največja posrednica pri Gospodu. Kot je rekel duhovnik v pridigi ˝˝Po Marijinem srcu k Jezusu˝˝. Hvala za prelepo Bogoslužje, za prelepo doživetje. Mati varuj nas in vodi po pravi poti in naj se zgodi kakor Gospod želi.
   Mati vseh mater usmili se nas
3. Jasna says:

   18. avgusta, 2019 at 17:53

   Prosim za molitev, naj pride partner vredu domov, da bi bilo vse dobro. Prosim tudi za vse tiste ki trpijo podobno kot jaz

   Hvala
4. Hvala says:

   18. avgusta, 2019 at 11:36

   Bog ima za vsakega človeka načrt, tako je imel tudi s sestro Favstino Kovalsko, ki v svojem dnevniku opisuje življenje in trpljenje.
   Nekaj njenih zapisov: (dn 209) pravi: “V trpljenju ne iščem pomoči pri ustvarjenih bitjih, ampak mi je Bog vse, čeprav se mi včasih zdi,
   kot da me Gospod ne sliši. Takrat se oborožim s potrpežljivostjo in molkom kakor golobica, ki se ne pritožuje in ne žaluje, ko ji vzamejo mladiče. Želim vzleteti do samega sonca, ne maram bivati v megli. Ne bom odnehala, ker sem se oprla nate-Ti moja moč.”
   Dn 114 Favstina pravi:”Kako ljubeznive so hvalnice , ki prihajajo iz trpeče duše. Vsa nebesa občudujejo takšno dušo-posebno ko se je dotakne Bog. Njemu so namenjene njene hrepeneče žalostinke. Njena lepota je velika, ker izvira iz Boga. Skozi goščavo življenja stopa, obsijana z božjo ljubeznijo. Zemlje se dotika le z eno nogo. ”

   Dn 115 pravi:”Tisti, ki je v tem trpljenju vzdržal, je globoko ponižen….”

   Dn 1394-enodnevna mesečna duhovna obnova -Sestra Favstina pravi:”Pri tej duhovni obnovi mi je Gospod podelil luč globljjega spoznanja njegove volje, obenem pa tudi popolno predanost sveti božji volji. To razsvetljenje me je utrdilo v globokem miru in umevanju, da se mi ni treba ničesar bati, razen greha. Kar koli bo Bog dopustil, bom sprejela s popolno predanostjo njegovi sveti volji. Kamor koli me postavi, si bom prizadevala zvesto uresničiti njegovo sveto voljo in vse njegove želje, kolikor bo v moji moči, čeprav bi bila božja volja zame težka in neizprosna-kakor je bila VOLJA NEBEŠKEGA OČETA DO SVOJEGA SINA, KI JE MOLIL NA OLJSKI GORI. Spoznala sem: ČE SE TAKO IZPOLNJUJE VOLJA NEBEŠKEGA OČETA NA NJEGOVEM PRELJUBEM SINU, SE BO TAKO URESNIČEVALA TUDI NA NAS;, S TRPLJENJEM , PREGANJANJEM, ŽALITVAMI, SRAMOTENJEM,- po vsem tem postaja moja duša podobna JEZUSOVI. Čim večje je trpljenje , tem bolj opažam, da postajam podobna JEZUSU-to je najzanesljivejša pot. Če bi obstajala boljša pot, bi mi jo Jezus pokazal. ……” (Dnevnik Favstine Kovalske).

   Papež Frančišek je v svoji knjigi ODPRT UM, VERUJOČE SRCE, ME DRUGIM TUDI ZAPISAL: “KRIŽ JE TISTI, KI ZAZNAMUJE POMEN BOJA NAŠEGA BIVANJA. S KRIŽEM SE NE DA TRGOVATI, SE NE DA POGAJATI: ALI SE GA OKLENEMO ALI GA ZAVRNEMO. ČE SE ODLOČIMO, DA GA ZAVRNEMO, BO NAŠE ŽIVLJENJE OSTALO V NAŠIH ROKAH, ZAPRTO V KLETKO DROBNJAKARSKIH TRENUTKOV NAŠEGA OBZORJA. ČE GA OBJAMEMO, V TEJ SAMI ODLOČITVI IZGUBIMO ŽIVLJENJE, GA PUSTIMO V BOŽJIH ROKAH, V BOŽJEM ČASU IN NAM BO VRNJENO, A NA DRUG NAČIN. V TEM DNEVU MOLITVE BO DOBRO POMISLITI NA TO KRIŽIŠČE, KI DOLOČA NAŠO PRIHODNOST, IN PONIŽNO PROSITI GOSPODA SLAVE, NAJ NAS NAPRAVI ZA SOUDELEŽENE V NJEGOVI USODI IN V NJEGOVEM KRIŽU. IN PROSITI GOSPODOVO MATER, NAŠO MATER IN MATER CERKVE, ZELO PONIŽNO IN S SINOVSKO NEŽNOSTJO , NAJ NAS PRIDRUŽI SVOJEMU SINU( prepis iz knjige Papeža Frančiška).

   Kar se pa tiče mojega življenja, moje življenjske zgodbe naj povem samo nekaj besed. Če Gospodu izročimo POPOLNOMA SVOJE ŽIVLJENJE, GA BO ON VODIL, PELJAL NAS IN UREJAL VSE ZADEVE.
   Če daste nekomu peljati vaš avto, vi pa sedite zraven in ko se vam zazdi, da ta oseba ne pelje po vašem načrtu ali zamisli, hočete povleči volan k sebi, krilite z rokami, poskušate zavirati itd…To ne gre.

   Prepustite volan ŽIVLJENJA v celoti JEZUSU. Spremenil vam bo popolnoma življenje. S človeškimi besedami ne znam opisati , niti se ne da opisati tega prečudovitega Božjega dotika. Dal mi je svoja zdravila, ki so nam vsem ponujena, tolažbo, pomoč -Svetega Duha Tolažnika in On vodi življenje. On ima tudi določen čas, v katerem se odvijajo dogodki v našem življenju. Vsak dan berite in premišljujte Božje Besede iz Svetega Pisma, pokazal vam bo kar se tiče vas in vašega življenja, Sveti Duh vas bo vodil v razumevanje.
   Hvala Ti Gospod in Slava Ti na vekomaj.
   • Miro says:

     19. avgusta, 2019 at 15:18

     Hvala za vaše zanimivo in poučno pričevanje za Gospoda, podprto s kratkimi in preprostimi besedami iz srca. Upajmo, da bo nagovorilo čim več ljudi. Naj Bog obilno blagoslovi vas in vse obiskovalce te spletne strani!
   • Sofija says:

     19. avgusta, 2019 at 23:55

     Hvala, želim vam napisati, da zelo rada preberem vaše odgovore in nasvete.
5. Miro says:

   18. avgusta, 2019 at 11:08

   GLOBOKO DUHOVNO ŽIVLJENJE SV. HELENE JE OBRODILO DOBRE SADOVE!

   BOŽJA BESEDA: »Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe« (Mt 7,17).

   http://svetniki.org/sveta-helena-cesarica

   V molitvi se z zaupanjem priporočimo sv. Heleni, da bi naše življenje z Božjo pomočjo postalo kot dobro drevo, ki rodi dobre sadove. Njeni priprošnji pri Bogu zaupajmo tudi prošnje na tej spletni strani, po molitvenih namenih, ki so jih zapisali: Tanja, Simon, Irena, Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Kristina, Emilija, Zarja, Jasna, Slavica, Tea, Ida … Zgodi se presveta Božja volja!

   Molimo: Slava tebi, Jezus, ki si nas odrešil s svojim križem, trpljenjem in vstajenjem od mrtvih! Križ je najboljše drevo življenja, s katerega visi zreli in sladki sad Božje in človekove ljubezni (p. Silvano Fausti). Jezus, hvala Ti za svete zakramente, še zlasti za sveto evharistijo – odrešenjski studenec, iz katerega lahko s posodo zaupanja črpamo vse potrebne milosti, da bi po Tvoji milosti obrodili bogate duhovne sadove ne samo za “pet minut” življenja na tem svetu, ampak predvsem za večno življenje. Ponižno Te prosimo za duhovno moč, da ne bomo ostajali samo pri lepih besedah, kaj bi bilo dobro storiti, ampak bomo po Tvojem evangeljskem zgledu zavzeto vršili službo usmiljenja v odnosu do najbolj trpečih sester in bratov. Amen.

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Sv. Helena, prosi za nas!
6. Tanja says:

   18. avgusta, 2019 at 4:20

   Znašla sem se v življenski situaciji, kjer ne vidim več svetlobe. Celo moje življenje je bila borba. Želim spoznati sopotnika, moža, ki mi bo do konca dni stal ob strani in jaz njemu. Želim srečo. Hvala
   • Miro says:

     18. avgusta, 2019 at 11:17

     Poznam prijatelja, ki vam lahko najbolj pomaga na vaši življenjski poti. Ta Prijatelj se imenuje Sveti Duh! Vsak dan in pred vsako pomembno življenjsko odločitvijo ga v zaupni molitvi prosite za pomoč in nad vami bo spet zasijalo Sonce! Srečno v luči in moči Svetega Duha!
7. Janez says:

   17. avgusta, 2019 at 21:57

   Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami

   Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
   ko se spoštujejo, so strpni in se vzajemno osrečujejo,
   kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
   kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
   kadar se ljudje radi družijo in si pomagajo,
   kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir med seboj,
   kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo in pogledom,
   kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
   kadar se ljudje darujejo nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
   tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
   Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom takega želeli in naredili med seboj.
   Tedaj bo Božje kraljestvo tu med nami zdaj in za vekomaj.

   Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
   (Mati Terezija)
8. Janez says:

   17. avgusta, 2019 at 21:54

   Čudovite Indijanske modrosti so polne duhovnosti in morale

   1. Vstani s Soncem in pomoli k Stvarniku. Moli sam. Moli pogosto. Veliki Duh bo poslušal že ko boš govoril.
   2. Bodi toleranten do tistih, ki so se zgubili na poti. Nevednost, jeza, ljubosumje in pohlep izhajajo iz izgubljenih duš. Prosi za njih, da najdejo vodstvo.
   3. Išči sebe skozi sebe. Ne dovoli, da drugi upravljajo s tvojo potjo. To je tvoja pot, res le tvoja. Ostali lahko gredo s teboj, vendar nihče ne more naprej namesto tebe.
   4. Z gosti v hiši ravnaj z veliko obzirnostjo. Postrezi jim najboljšo hrano, ponudi jim najboljše ležišče, z njimi bodi spoštljiv in pravičen.
   5. Ne jemlji, kar ni tvoje, bodisi od človeka, skupnosti, divjine bodisi nekogaršnje kulture. Ni zasluženo in dano. Ni tvoje.
   6. Spoštuj vse, kar je na Zemlji, tako ljudi kot rastline.
   7. Spoštuj mnenja drugih, njihove želje in besede. Nikdar ne prekinjaj govora drugih, ne očitaj, niti z mimiko ne oponašaj izrečenega. Vsaki osebi dovoli pravico do osebnega izražanja.
   8. Nikdar ne govori slabo o drugih. Negativna energija, ki jo s tem oddajaš v vesolje, se ti bo vrnila večkratno.
   9. Vsi ljudje delajo napake. Vse napake so lahko oproščene.
   10. Negativne misli povzročajo bolezni uma, telesa in duha. Vadi optimizem.
   11. Narava ni naša, je del nas. Narava je del naše svetovne družine.
   12. Otroci so seme bodočnosti. Sadi ljubezen v njihova srca in jih zalivaj z modrostjo in z učenjem vsega življenja. Ko rastejo, jim daj prostor, da rastejo.
   13. Izogibaj se zadajanja ran srcem drugih. Strup te bolečine se bo vrnil k tebi.
   14. Vedno bodi iskren. Iskrenost je izpit dediščine in doslednosti znotraj tega univerzuma.
   15. Sebe ohranjaj v ravnovesju. Svoj umski Jaz, Duhovni Jaz, Emocionalni Jaz in Telesni Jaz. Vsi morajo biti enako močni, čisti in zdravi. Krepi telo, da se okrepi um. Rasti bogato v duhovnosti, da si pozdraviš čustvene rane.
   16. Prinašaj zavestne odločitve, kot npr. kaj bom in kakšen bom, kako bom deloval in nosil svoja dejanja. Bodi odgovoren za svoja dejanja.
   17. Spoštuj zasebnost in osebni prostor drugega. Ne posegaj v tuje lastništvo, še posebno pa ne posegaj v svete in duhovne relikvije. To je prepovedano.
   18. Prvenstveno bodi iskren do samega sebe. Ne moreš biti pozoren in hkrati pomagati drugim, če nisi pozoren do samega sebe in najprej ne pomagaš sebi.
   19. Spoštuj druge verske opredelitve. Ne sili drugih, da verjamejo v tvojo.
   20. Deli svojo dobro srečo. Deli in sodeluj v dajanju milosti.

   Duhovnost Indijancev kaže, da so verovali v Stvarnika. Kakšne lepe misli in modrosti Indijancev in kako enostavne so, vendar kako težko jih je uresničiti. Smo samo ljudje, ki vsi izhajamo iz Enega Vira. Zato je prav, da smo kljub razlikam strpni, enostavni, skromni, delavni in hvaležni Bogu za vse,kar smo prejeli.
9. Janez says:

   17. avgusta, 2019 at 20:28

   V razmislek: Zakaj trpljenje in kakšen je smisel trpljenja ?

   Trpljenje lahko definiramo kot posledico fizične, psihične ali duševne bolečine, ki je ne zmoremo sprejeti brez nelagodja in napora ali pa njena jakost zelo obremeni naše fizične, psihične in duhovne sposobnosti do nekega praga možnega sprejemanja. Posebno trpljenje povzroča strah pred bolečino, strah pred trpljenjem zaradi izgube zdravja, ljudi, ki jih imamo radi, izgube premoženja, strah pred lastno smrtjo, strah za naše otroke, pa tudi strah pred neznanim.

   Vprašanje smisla trpljenja je eno temeljnih vprašanj, ki se vedno znova zastavljajo kristjanu in človeku. V tesni povezavi s tem vprašanjem je tudi vprašanje smisla življenja. Trpljenje je in ostaja skrivnost ali velik Misterij. Odgovor, zakaj obstaja trpljenje, je možen v tem, da je trpljenje posledica človeške hudobije, grehov, ne pa delovanja Boga. Bog lahko trpljenje le dopušča glede na Božjo Modrost in Načrt, vendar ga za človeka ne želi. Veliko trpljenja si povzročimo sami, tako telesnega, duševnega in tudi duhovnega. Slednje je najhujše, saj pomeni izgubo Boga, brezbožnost, kjer ni Božje Milosti in Ljubezni. Celo Kristus na križu se je na trenutek čutil zapuščenega od Boga, a se ga je oklenil in se daroval v naše Odrešenje. Bog od nas ne zahteva, da trpimo. Zato trpljenja ni treba iskati in/ali si ga po nepotrebnem povzročati. Iskati pa se splača Boga, saj bomo potem vsako trpljenje lažje prenašali in na določeni stopnji sploh ne bo več trpljenje, temveč Radost in Mir tistih, ki verujejo v Boga. Trpljenje ima svoj smisel, saj nas najučinkoviteje uči v Božjih lekcijah, česar se ne naučimo brez trpljenja, nas prečiščuje, nas dela ponižne, nam da Božjo lekcijo in nas spokori, da se spreobrnemo. Končni rezultat trpljenja je lahko naše Človeško Odrešenje. Trpljenje lahko prenesemo in sprejmemo le z Božjo Milostjo, kar pa ni mogoče brez naše iskrene želje, zavestne volje in odločitve za to. Komur je dano, pa lahko prispeva svoje trpljenje za odrešitev ne le sebe, temveč tudi drugih. Sprejemanje trpljenja in odpuščanje povzročiteljem trpljenja je posebne vrednosti. Z globoko vero in zaupanjem, da tudi za nas velja povabilo, naj si zadenemo križ na rame in ga nosimo za Jezusom in da nam bo pomagal nositi breme, lahko naše trpljenje pridružimo Kristusovemu trpljenju. Pot h Kristusu je naporna in strma in ne gre brez naše vztrajnosti, žrtvovanja in trpljenja, ki je pot do Jezusa in naše sreče. Trpljenje pa lahko tudi darujemo za plemenite in dobre namene, kot so reševanje živih in pokojnih duš, za svojo dušo, za duhovnike, bolnike, otroke, invalide, vojne žrtve, nasilno umrle in za druge ljudi. S tem, ko osmišljamo trpljenje, prenavljamo svojo dušo, se očiščujemo, s spreminjanjem sebe pa spreminjamo tudi svet okoli nas. Tako npr. prosi Faustina Kowalska: »Vsa se želim spremeniti v tvoje usmiljenje, da bi bila živi odsev tebe, o Gospod.« Deklici Magdaleni Gornik je bilo razodeto: »Ko boš morala kaj potrpeti, prenesi to potrpežljivo in daruj svoje bolečine Bogu. Misli na Jezusa in njegovo trpljenje.«

   Večja kot je naša ljubezen do Boga in drugih ljudi, večja je vrednost našega trpljenja. Bolj čista in brez grehov ko je naša duša, večja je tedaj vrednost darovanega trpljenja. Bolj vdano in potrpežljivo kot ga nosimo, lažje ga bomo prenašali, saj nas bo Mati Božja ko jo prosimo, nesla preko najtežjih delov in ovir te poti. Vrednost ima prav vsako trpljenje, tako fizično, duševno in duhovno, ne glede na njegovo jakost, količino, pa tudi delo ‒ vse, kar je sprejeto in darovano z ljubeznijo. Trpljenje pa lahko vdano sprejema le duhovno vztrajen in močan človek, zato si je treba za to prizadevati. Trpeči človek, ki sprejme trpljenje, lahko to preobrazi v zdravilno moč za svojo dušo in kot krščanski svetilnik sije ljudem okoli sebe, da se lahko orientirajo in najdejo v sebi moč za nadaljevanje svojega življenja. Sprejemanje trpljenja in zdravljenje ran, pa lahko izhaja le iz notranje moči, potrpežljivosti, vdanosti v Božjo Voljo, iz najglobljih kamric dobrega srca, od tam, kjer se skriva tisto, kar nam je vsem položeno v dušo in srce. Človek, ukoreninjen v Kristusu, je bolj odprt za sprejemanje trpljenja. V trpljenju človek odkrije neslutene notranje sposobnosti ‒ tako nam pričajo tisti, ki so trpeli. Če so trpljenje osmišljali, je bil ta doprinos lahko ploden za človekov socialni, osebni in duhovni razvoj, prek njih pa tudi za tiste, s katerimi so stopali v občestvo oziroma so se z njimi srečevali. Višje stopnje osmišljanja trpljenja se odražajo v spravi za grehe, za poravnavo z Bogom, ko se človeško trpljenje zedini s Kristusovim in se s tem prispeva delež za spravo med Bogom in človekom, ki ga je za odrešitev sveta daroval naš Odrešenik, Jezus Kristus. V Božjih očeh pa so vredna tudi drobna trpljenja, ki jih občutimo vsi, kot nam so naložena glede na našo sposobnost prenašanja križa. Brez križa ni trpljenja in odrešitve ljudi.

   Tudi naš pisatelj moderne Ivan Cankar je izrazil vero v Boga in s seboj nosil rožni venec. Tako se pred smrtjo pisatelj preda Bogu, s tem pa doživi odpuščanje in ozdravi svoje preizkušnje in trpljenje. Zgodi se tisto, kar mu je še kot dijaku napovedovala njegova mati. Vse njegovo življenje se pred njim nenadoma ob koncu, ko pade po stopnicah, pokaže kot trpljenje in pokora, ki sta bila potrebna, da je končno lahko doživel očiščenje duše in intimni stik z Bogom. Tudi iz Jobove knjige je jasno, da Bog trpljenje nedolžnega človeka dopušča, ker ima z njim svoje Božje načrte; preizkuša ga in ga odreši. Nekateri razlagalci Svetega pisma vidijo prav v tem že napoved Kristusovega križa v prihodnje in trpljenja Odrešenika za naše grehe. Jobova knjiga nam tako jasno pove, da trpljenje lahko s strani Boga zadene tudi pravičnega, toda odgovora zakaj in čemu, nam ne daje.« Podobno tudi v Tobitu vidimo trpljenje pravičnega. Tudi tu je trpljenje Tobita preizkus njegove vere v Boga. V preizkušnji, ki mu jo je namenil Bog s slepoto, je Tobit trpel ponižanje, nato pa rešitev. Vendar Bog človeku ne naloži toliko bremen, kolikor jih ne bi mogel nositi. Ve koliko lahko nosimo.
   Darovano trpljenje je sprejeto neizogibno trpljenje, ki ga darujemo Bogu. Najboljši zgled za to nam je Jezus Kristus sam. On je svoje trpljenje daroval. Povabil nas je, da hodimo za njim in sprejmemo križ, to pomeni, da s tem sprejmemo tudi trpljenje. Trpljenje, ki ga sprejmemo vdano in se ob tem ozremo na križ, je darovano, pridruženo Kristusovemu trpljenju. Kajti kdor ima milost, da je spoznal Sina in po njem Očeta, je dolžan poglabljati svojo vero in izpolnjevati zapovedi, med katerimi je na prvem mestu zapoved ljubezni, ki jo moramo deliti z drugimi ljudmi. Eden izmed načinov ljubezni je tudi darovanje trpljenja, da bi se milost spoznati Božjo ljubezen, lahko dotaknila še drugih, kajti samo tisti, ki jim hoče Sin razodeti, lahko spoznajo Boga, za ostale pa je treba to milost izprositi. »Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« (Mt 11, 27). Trpljenje nam tudi odpira socialni čut, smisel za druge ljudi, da smo na osnovi izkušenj trpljenja bolj, razumevajoči, sočutni, dobri, česar ne zmoremo pridobiti ali dojeti le z razumom in modrostjo ter pametjo. Dr. Anton Trstenjak v knjigi Človek in sreča pravi, da človek doseže srečo in smisel v trpljenju, ki je Božja lekcija človeku, da je dober, usmiljen, globoko veren in socialno čuteč do drugih. V trpljenju se tako oblikuje osebnost, da človek čustveno, razumsko in duhovno dozori in postane bolj vzdržljiv, potrpežljiv in da postane in ostane dober človek in dober kristjan.
   V Poslanici Janeza Pavla II. o odrešenjskem trpljenju je zapisano: »Moglo bi se reči, da je trpljenje v našem svetu tudi zato, da sproži ljubezen, zastonjski dar našega jaza v blagor trpečih ljudi. Obzorje človeškega trpljenja nenehno kliče po nekem drugem svetu, svetu človeške ljubezni; zastonjsko ljubezen, ki se poraja v njegovem srcu in v njegovih delih, človek v nekem smislu dolguje ravno trpljenju.« V istem viru je tudi navedeno: »Izkušnja trpljenja in vsake druge prizadetosti poraja vedno nova vprašanja, predvsem o smislu, potrebi človeške bližine, spoštovanju in potrebi pozornosti. Na ta vedno se ponavljajoča vprašanja, ki se navezujejo tudi na večno življenje, krščanska skupnost išče odgovore v oţji besedi in solidarni drži. Proti trpljenju se bori z izvajanjem dobrote, dobrih del in odkrivanja upanja v sočutje, v socialni pomoči in služenju drugim ljudem« (SŠK 2010, 20).
   Bogu je treba zaupati v vseh, tudi najtežjih trenutkih. V trenutkih, ko se nam to zdi nemogoče, vzdihnimo in molimo k njemu: »Oče, ne razumem Te, ampak zaupam vate. Naj se zgodi Tvoja in ne moja volja« Da bi lahko tako ravnali, je treba prositi za milost Gospoda. Veličina Jezusove poslušnosti se objektivno razume in meri ob »vseh stvareh, ki jih je pretrpel na križu za našo odrešitev«, subjektivno pa po ljubezni in svobodi, s katerima je bil poslušen Bogu. Tudi ob najhujšem trpljenju se je obračal na Očeta: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Na koncu pa: »V tvoje roke izročam svojo dušo.« Predal se je Bogu, ki ga je zapustil! To je poslušnost do smrti. To je »skala našega odrešenja.« Sporočilo iz Svetega pisma o trpljenju za duhovno življenje je predvsem v tem, da je Bog dober in da vse dobro prihaja od Boga. Da se nam ni treba ničesar bati, če smo povezani z Bogom. Bog nam s trpljenjem pošilja preizkušnje, vendar je v preizkušnji tudi vedno prisoten on sam ali pa posreduje svoj vpliv po svojih angelih in/ali ljudeh. »Človek ne sme zbežati stran, vztraja naj tam, kjer je v preizkušnji, ker je tam vedno pri njem in ob njem Bog. V najgloblji preizkušnji, ko smo na dnu, in obupani lahko namreč tako kot npr. trpeča Tobit ali kot Job, odkrijemo Boga. To se pa lahko zgodi le, če smo iskreno odprti za Boga.« Brez trpljenja ni sreče in Boga. Zato naj nikdar ne bežimo iz trpeče stiske, ker je tam Bog. Bogu je treba zaupati v vsaki situaciji, tudi v preizkušnji, in se nanj obračati s hvalnicami in slavljenjem ter zaupati v njegovo vodstvo. Samo Gospod daje vse dobro, ker je naš Oče. Samo Gospod ve, kaj je dobro za nas. V preizkušnji moramo prositi za spoznanje, kaj nam hoče Bog z njo sporočiti. Da vztrajamo in sprejmemo trpljenje kot nekaj, kar nas bo naredilo dobre ljudi in dobre kristjane. Vse pa v Njegovo Čast in Slavo.

   Vir: Povzetek iz: Slovenska škofovska konferenca SŠK, dr. Trstenjak: Človek in sreča, Dobro je biti človek, Vprašanja življenja in smrti Wright in Haines, lastni doprinosi ter dodatki in drugo.

   Predlagam, da še kdo kaj napiše na temo trpljenja in skuša še bolj razsvetliti aktualno in skrivnostno trpljenje. Janez
   • Janez says:

     18. avgusta, 2019 at 10:13

     Addendum:
     Trpljenje in bolečine imajo smoj smisel, kar vedno ne razumemo in vidimo jasno, ker je to v domeni Boga, njegove milosti in modrosti, ko je naredil Božji načrt za nas. Trpljenje nam namreč pomaga čustveno, razumsko in duhovno dozorevati in dozoreti, se naučiti z zaupanjem sprejeti Božjo Voljo, biti bolj trpežen, vztrajen in potrpežljiv, ko se v ognju preizkušenj talijo in na novo nastajajo nove prenovljene in močnejše osebnosti. Trpljenje nas nauči strpnosti, sočutja, skrbi za druge in se zavemo, da niso v ospredju le naše potrebe in naši problemi temveč služenje drugim. Ko trpim sem pripravljen zaupati ljubečemu Bogu, čigar milost, dobrota in modrost so neomejene in čigar modrost daleč presega naše skromno razumevanje zakaj je trpljenje potrebno. Trpljenje je tudi vir moči in vzdržljivosti, ko smo preizkušani, da smo navkljub preizkušnjam dobri in srečni v Njemu. Tudi apostol Pavel je trpel po spreobrnitvi iz rimskega državljana v kristjana: trpel je, pretepali so ga, mučili in ga povsem uničili. Po Pismu Rimljanom (Rimlj 5, 3-5) je blagoslov trpljenja v tem, da »smo lahko kljub temu mirni, spokojni, potrpežljivi in polni Božje milosti ter veseli in radostni v sebi, čeprav smo sredi preizkušenj, bolečin, bolezni in težav«. Prav zato lahko gledamo na stvari v pravi luči, smo vztrajni in potrpežljivi, ker nas bo to duhovno prenovilo, naredilo iz nas zrele osebnosti, ki upajo in zaupajo v Boga. Gospod prosim, da vodiš naše življenje in preizkušnje trpljenja tako, da se iz bolečin in trpljenja prekalim in vztrajam ter delam dobro, prispevam k boljšemu svetu in verujem v Tvoje Odrešenje. Janez
10. Hvala says:

    17. avgusta, 2019 at 19:05

    Jezus je rekel: “Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo-evangelij po Luku 12-(49,50). Ta ogenj Je SVETI DUH, ki vse prenavlja, naj bo plamen čim večji in močnejši. Ogenj bo tem večji, čim bolj bomo sežigali sežigali svoj lastni jaz, sebičnost. Molimo, Hvala Sveti Duh za svobodo, ki mi jo daješ, in v kateri se mi ni ničesar bati.

Comments are closed.