Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   27. avgusta, 2019 at 15:49

   Samo molitev, delo in ljubezen rodi – KRUH

   Pravica, da soustvarjamo Kruh z delom in molitvijo
   Oče nas je ljubil in nam dal zemljo, da jo obdelujemo.
   Dal nam je pravico in moč, da nadaljujemo njegovo delo in ga razvijamo.
   Vidim nepregledno množico Božjih sodelavcev. Od kraja do kraja zemlje.
   Vidim upognjenega, sivolasega kmeta: pravkar je vpregel voliče,
   da bo za žuborečim potokom zoral njivo za kruh, za naš vsakdanji kruh.
   Vidim vitko, bledo dekle: odhitelo je v modno šiviljstvo in sedlo k stroju,
   da nam njeni drobni prstki sešijejo obleke iz nylona in diolen-lofta.
   Mlad, močan mehanik je preudarno, kot gospodar,
   stopil k stroju in premika vzvode in gleda na števec in na komandno ploščo:
   proizvodnja teče poslušno, kot bi učenec pisal nalogo.
   In tu rudar: nadel si je čelado in se s svetilko v roki odpravil med mrzle plasti pod zemljo,
   da privali na dan črno zlato, ki poganja stroje, greje domove in jih razsvetljuje.
   Kirurg se po več ur trajajoči operaciji, s katero je smrti iztrgal plen,
   ves poten seseda in poprosi za kozarec vode.
   Odvetniku ni pošel glas, ko je z udarno besedo branil pravico uboge vdove
   pred samopašnimi izkoriščevalci.
   Vidim tiho računovodkinjo in blagajničarko: številke in konti in saldi in bankovci in kovanci brzijo
   natančno kot elektronski stroj skozi njene možgane,
   kakor da bi bili otroci, ki jo čakajo doma.
   Visok državnik, zaskrbljen za sedanjost, še bolj pa bodočnost tistih, ki so mu izročeni,
   se kot ptica spusti preko morij in celin, da utrjuje bratstvo in mir.
   Vidim vas, božji soustvarjalci!
   Vaše delo je blagoslovljeno, vaše delo je pesem tisoč in tisoč glasov.
   Vaše delo je setev, vaše delo je – žetev: za vas same in za ves svet.
   Samo molitev, delo in ljubezen rodi – KRUH.

   Tantum orationi, labori et amor qui natus est – panem.

   Vir: Zbrana dela Zdenke Serajnik – Meditacije.
   • Miro says:

     27. avgusta, 2019 at 16:35

     Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si živi Kruh iz nebes! Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate! Poleg stalne molitve v srcu pa tudi delajmo in ljubimo v moči Svetega Duha, kateri se nam v preobilni meri podarja prav pri obhajanju svete maše!
   • Administrator says:

     27. avgusta, 2019 at 21:46

     Zdenkino skrito geslo:
     »Vse življenje si globoko in resnično želim biti čisto neznan kartuzijan«
     Več o tej pogumni učiteljici:

     https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Zdenka_Serajnik
     • Janez says:

       29. avgusta, 2019 at 13:23

       Dragi Oče Admin hvala za iskrenost v odgovoru, kar ful cenim.

       Vsi kristjani, ki so zaslišali Njegov glas/klic so mu sledili in vztrajali. Kristjani smo lahko ponosni na mnoge svetnike in dobrotnike ter duhovnike in misionarje et cetera, ki so delali dobro. Niso odnehali in so delali naprej ter vztrajali. Spomnimo se le misionarja Pedra Opeke na Madagaskarju ali škofa Barage v Ameriki pri Indijancih ali Ignacija Knobleharja v Afriki, ki so vztrajali in izpolniki Božjo Voljo kjub težkočam. In številnih drugih. So naši vzorniki.

       Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, bo deležen čudežev. In Bog ga bo poplačal.

       Sam pa vseeno mislim, da je prav, da bomo vsak pri sebi začeli in nadaljevali Duhovno prenovo in prosili Boga za pomoč. Preveč je žalosti in premalo veselja in upajoče radosti vernikov, čeprav imamo Odrešenika (Branko Cestnik Družina). In veliko dela nas še čaka kristjane, ker žetev je obilna, delavcev pa malo. In da bomo prosili Boga tako za nas Vernike in za Duhovne Poklice tako, da bomo imeli dovolj duhovnikov pri nas za duhovno oskrbo ljudi. Spomnim se župnika iz Francije Aleka Zwitterja na Žalah, ki nam je povedal kako v veliki Franciji primanjkuje duhovnikov. Z Božjo pomočjo in našo molitvijo se bo tudi to uredilo tudi pri nas, saj se postopno povečuje število bogoslovcev in novomašnikov.

       Lp, Janez
2. Janez says:

   27. avgusta, 2019 at 15:07

   Hvalnica Stvarniku vsega Stvarstva, Vesolja in Človeka

   Hvaljen bodi in Slavljen, naš Stvarnik in Gospod.
   Vse kar je in kar obstaja, Človeka in Stvarstvo si ustvaril iz Svoje Ljubezni in Neskončne Dobrote.
   Poklekni grešni človek in upogni svoje koleno in zahvali se Gospodu v ponižnosti in hvaležnosti, zakaj velike stvari nam je dal in daroval Gospod v svoji Ljubezni, brez našega zasluženja.
   Velike stvari nam je ustvaril in daroval Gospod v Svojo Čast in Slavo za naše življenje in bivanje na Zemlji in nam vse to Milostno v daroval Svoji Dobroti in Previdnosti, ker nas ima rad.
   Človek, zato se vedno zahvaljuj s pesmijo svojemu Stvarniku, kolikor zmoreš v srcu,
   in poj ter proslavljaj njegovo nepojmljivo Božje Ljubezen, Usmiljenje in Dobroto za nas.
   Prepevaj človek, poj vesolje z zvezdami in soncem na nebu in vsa zemlja z svojimi kontinenti, vodami, živalmi in v svojem zelenju, prepevajte vse zemeljske vode in oceani ter morja,
   naj se Naša hvaležnost Bogu zapoje kot mila blagoglasna pesem z glasbo tisočih glasbil in tisočev pevcev, ki pojejo o tem, kako velika je Stvarnikova Ljubezen in kako veliko je Božje usmiljenje do nas.

   Hvala Ti Gospod za toplo, svetlo, žareče sonce na nebu in modro nebo.
   Hvala Ti za vse vode, potoke, studence in morja, za rast in življenje vsega živega na Zemlji.
   Hvala Ti Gospod za tvoje zvezde, ki ponoči osvetljujejo poti popotnikom in romarjem.
   Hvala Ti Gospod za vse jutranje zarje, s katerimi nam daruješ nove dni za delo in molitev.
   Hvala Ti Gospod za vse lepe Dni, ko delamo in Te molimo na Zemlji.
   Hvala Ti Gospod za vse lepe Večere in Noči, ko se Ti zahvalimo z molitvijo in trudni ležemo k počitku.
   Hvala Ti Gospod za plodne njive, da kmetje orjejo, sejejo in žanjejo pšenico in koruzo ter ajdo za naš vsakdanji kruh, da nismo lačni.

   Zahvalite se Bogu in zapojte HVALNICO tudi ve mogočne, visoke gore in številne doline, šumeči gozdovi, puščave in goščave.
   Zbudite se in zašumite njemu v ČAST vsa drevesa in odprite se vse lepe cvetlice ter druga flora in favna.
   Naj vaš edinstveni vonj, barve in lepota slavi in poveličuje Stvarnika in Božje usmiljenje.
   Iz brlogov in gozdov pridite ven vse živali, iz gnezd poletite visoko mile ptice in se veselite.
   Zahvaljujte se Stvarniku za DOBROTO VSE USTVARJENE STVARI
   in pojte mu hvaležno za vse zemeljske lepote,
   ki ste smotrno ustvarjene in tako natančno ter lepo in dobro narejene za nas ljudi na Zemlji,
   da sem jim ČLOVEK v svoji pameti in dojemanju nikoli ne more dovolj načuditi.
   Hvalite vse STVARI in Slavite Boga v njegovi modrosti in harmoniji.
   VESELITE in SLAVITE nepojmljivo Božjo DOBROTO in NJEGOVO USMILJENJE do vseh stvari, ki vas je iz Nič ustvaril v Svojo Večno Slavo in Veselje.
   Večna in neizbrisna je ustvarjena harmonija in lepota vsega Stvarstva in Zemlje,
   kjer vse ustvarjeno, skupaj z angeli in svetniki podnevi in ponoči moli in slavi ter hvali svojega Stvarnika v skromni veliki ponižnosti, ki jih vse ohranja in poživlja ter objema z Njegovim ljubečim usmiljenjem,
   kjer vse ustvarjeno, živo in neživo v Božjem Stvarstvu, kliče in poje z močnim glasom hvaležnosti in ubranimi melodijami,
   kako veliko je Božje usmiljenje in kako velika je Božja Ljubezen, DO VSEH STVARI, ki ne mine nikdar.
   Človeka in Stvarstvo je Bog ustvaril iz Ljubezni in bolj kot vse ustvarjene lepote sveta
   je Bogu všeč Bogu molitev in češčenje vernih, dobrih in ljubečih Ljudi na Zemlji, vseh nedolžnih duš, polnih samaritanske dobrote in otroškega veselja in zaupanja, ki se razliva brez konca in se smotrno
   z Njim zliva, povezuje, ločuje in spet nazaj združuje v pesmi, ki brez konca odmeva v Stvarstvu :
   »SVET SVET SVET SI TI GOSPOD, LJUBEČI IN DOBRI STVARNIK VSEH LJUDI, VESOLJA IN VSEGA STVARSTVA. HVALIMO TE IN TE MOLIMO VSE STVARI! NA VEKE VEKOMAJ. AMEN«.

   Janez
   • Janez says:

     28. avgusta, 2019 at 18:48

     Dodajam še pojasnilo.

     Inspiracija za gornjo molitev: Hvalnica Stvarniku vsega Stvarstva, Vesolja in Človeka, mi je bila predvsem knjižica Theilarda de Chardina: Hvalnica Vesolju in molitev Paula Rotha Tvoj Svet je lep, pa tudi druge misli raznih drugih reiogioznih katoliških avtorjev na temo Slavitve in Zahvale Gospodu.
     Janez
3. Janez says:

   27. avgusta, 2019 at 13:14

   MOLITEV ZA ODPUŠČANJE (Joyce Meyer)

   Bog Oče, ljubim te.
   Danes prihajam k tebi v veri, da mi odpustiš moje grehe.
   Jezus, verujem vate.
   Verujem, da si zame umrl na križu.
   Da si zame prelil svojo nedolžno kri.
   Da si se postavil na moje mesto in prevzel vso mojo krivdo, ki jo zaslužim.
   Verujem, da si umrl, bil pokopan in tretji dan vstal od mrtvih.
   Smrt te ni imela v oblasti.
   Premagal si Satana in si tretji dan od njega vzel ključe pekla in smrti.
   Verujem, da si vse to storil zaradi mene, ker me ljubiš.
   Hočem biti kristjan in ti služiti vse dni življenja.
   Naučiti se hočem, kako živeti novo življenje, ki si mi ga pripravil.
   Jezus, sprejemam te in se ti darujem.
   Sprejmi me takšnega, kakršen sem, in napravi me takšnega, kakršnega hočeš.
   Hvala ti, Jezus, da si me rešil.
   Napolni me s Svetim Duhom in me nauči vsega, kar moram vedeti.
   Verujem, da sem rešen, da sem ponovno rojen in bom šel v nebesa, ko umrem.
   Bog Oče, veselim se potovanja in živel bom za tvojo slavo.

   Vir je Exodus Maribor avtorice Joyce Meyer https://www.exodus.si/vsebina.php?page=54.
   • Miro says:

     27. avgusta, 2019 at 17:42

     Čudovita, zelo potrebna molitev! Po Božjem razodetju (v luči Božje besede) pa se zavedajmo, da nam Odrešenik Jezus v ta namen podarja tudi predragocene svete zakramente. Kje oz. kako nas po osebnem izpraševanju vesti in obžalovanju naših grehov Jezus v polnosti odrešuje? V zakramentu pokore in sprave, to je pri sveti spovedi! Jezus, prisrčna Ti hvala za ta dar neizmernega Božjega usmiljenja!

     Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
4. Janez says:

   27. avgusta, 2019 at 13:09

   PSALM 139 (138)
   Pred vsepričujočim in vsevednim Bogom
   1Davidov psalm.
   GOSPOD, preizkusil si me in me poznaš.
   2 Poznaš moje sedenje in moje vstajanje,
   od daleč razumeš moje misli.
   3 Opazuješ moje potovanje in moje počivanje,
   z vsemi mojimi potmi si seznanjen.
   4 Zares, besede še ni na mojem jeziku,
   glej, ti, GOSPOD, si jo že spoznal v celoti.
   5 Zadaj in spredaj me obdajaš
   in name polagaš svojo roko.
   6 Prečudovito je zame spoznanje,
   previsoko je, ne morem ga doseči.

   7 Kam naj grem pred tvojim duhom,
   kam naj zbežim pred tvojim obličjem?
   8 Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj,
   če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven.
   9 Če bi dvignil peruti jutranje zarje,
   če bi prebival na koncu morja,
   10 tudi tam bi me vodila tvoja roka,
   držala bi me tvoja desnica.
   11 Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zgrabila,
   svetloba okrog mene se bo v noč spremenila,«
   12 tudi tema ne bo pretemna zate,
   noč bo svetila kakor dan,
   kakor tema, tako svetloba.

   13 Zares, ti si ustvaril moje ledvice,
   me stkal v materinem telesu.
   14 Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen,
   čudovita so tvoja dela,
   moja duša to dobro pozna.
   15 Moje kosti niso bile skrite pred tabo,
   ko sem bil narejen na skrivnem,
   stkan v globočinah zemlje.
   16 Moj zarodek so videle tvoje oči.
   V tvojo knjigo so bili vsi zapisani,
   dnevi, ki so bili oblikovani,
   ko ni še nobeden od njih obstajal.
   17 In zame, kako težke so tvoje misli, o Bog,
   kako silna so njihova načela!
   18 Če bi jih štel, bi jih bilo več kot peska;
   kadar se prebudim, sem še vedno pri tebi.

   19 O, da bi pobil krivičnika, o Bog!
   Krvoločneži, umaknite se od mene:
   20 tisti, ki govorijo o tebi hudobnemu načrtu v prid,
   ki se nesmiselno vzdigujejo zoper tebe!
   21 GOSPOD, mar tvojih sovražnikov ne sovražim,
   se mi ne studijo tisti, ki vstajajo zoper tebe?
   22 S popolnim sovraštvom jih sovražim,
   postali so moji sovražniki.

   23 Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce,
   preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli!
   24 Poglej, ali je pri meni pot bridkosti,
   in vodi me po večni poti!

   Kako čudovito!
   V psalmu 139 poskuša Vernik v krščanskega Boga izraziti delček globine razmerja med Bogom in tistimi, ki vanj Verjejo in Zaupajo. Besede kažejo, da nas Bog dobro pozna, da nas sprejema take kot smo in da mu nič človeškega ni skrito. Imamo svobodno Voljo. Bog daje ljudem namreč svojo Ljubezen lahko le tako da je ne daruje človeku Ljubezni pod prisilo. Imamo sicer od Boga svobodno voljo, vendar smo odgovorni za svoje življenje, saj imamo Božjo Postavo, Biblijo in Evangelij, da vemo kaj je prav in kaj ne. Na nas božjih Otrocih pa je, da živimo in spolnjujemo Njegovo in ne Svojo Voljo. Janez
5. Janez says:

   27. avgusta, 2019 at 12:44

   Razumeti pravičnost ali to pomeni tudi pravilno razumeti Boga
   »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in to vsem, ki verujejo.« (Rim 3,22)

   Pravičnost prihaja prek vere v Jezusa in ne prek našega dela ljudi, ki smo grešni in nepopolni. To je poleg Vere v Boga tisto Božje darilo in ga pridobimo, ko začnemo iskreno verovati v Jezusa Odrešenika in izvajati Božjo Voljo v našem življenju. Mnogo odlomkov je v Bibliji, ki te trditve potrjujejo in jih proučujejo duhovniki in bogoslovci. Zaradi nas grešnih ljudi je Bog poslal na zemljo Jezusa Kristusa; Njega, ki ni poznal greha, tako da v Njem in po Njem moremo Ljudje postati, zdržati in vztrajati v Božji pravičnosti. To je tisto, kar bi mi ljudje morali biti in sprejeti ter v pravem odnosu do Boga po Božji Milosti in Njegovi Dobroti. Kristus je bil na Zemlji brez greha in zaradi ljubezni do nas je vzel nase naše grehe, da bi mi bili v vzvišenem odnosu z Bogom in se odrešili brez svojih zaslug. Jezus je bil na Zemlji Pravi Bog in Pravi Človek. S svojo Smrtjo in Vstajenjem nas je Odrešil. Bog nas Ljudi, zaradi poslanega Sina Odrešenika vidi kot preizkušene in sprejete in v pravem odnosu s seboj takrat, ko smo kot verni kristjani sprejeli Jezusa kot našega Odrešenika.

   Namesto, da nas je strah, da je Bog žalosten in jezen na grešne ljudi, se lahko postavimo predenj, saj v Kristusu Odrešeniku vemo, da smo pri Bogu sprejeti. Nihče ne bo opravičen (postati pravičen, opravičen, zadovoljivo sojen) pred njim v poslušnosti delom, določenim v postavi. Ker [pravo opravilo] postava je, da se človek prepozna in zaveda greha [ne samo dojemanje, ampak spoznanje greha, ki deluje k pokori, veri in svetosti vsake osebnosti]. Božja pravičnost namreč prihaja po veri in osebnem zaupanju in zaupljivi opori v Jezusa Kristusa (Odrešenik ali Mesija). [To pomeni] za vse, ki verujejo. Za njih ni razlike. Mi vemo, da je človek opravičen ali pravično ocenjen in v pravem odnosu z Bogom ne po delih postave, ampak [samo] po veri in [popolnem] zaupanju in vdanosti in trdnem upanju v Jezusa Kristusa ter izvrševanju Njegove Volje. Vera v Boga in dobra dela nam Ljudem odpirata Pot do Boga in Božje Pravičnosti, ko Bog pride, vstopi in ostane v nas, ker tedaj prav razumemo Boga, ki je v tem, da spolnjujemo Njegovo Voljo.

   Za duhovno rast je pomembno, da vidimo sami sebe v pravem odnosu z Bogom po veri v Jezusa Kristusa. Vera je poleg Božje Pravičnosti Božji dar. Če se kadarkoli počutimo slabo in se sprašujemo, ali je Jezus jezen na nas, izgubimo moč, da bi nadaljevali pot, ki nam jo je pripravil. Mi smo močnejši od hudiča, ker verjamemo Jezusu, vendar se moramo postaviti pred Bogom oblečeni v oblekah pravičnosti in ne v capah krivde in obsodbe. Vztrajati moramo na Poti k Njemu. V šestem poglavju Efežanom Biblija pravi, da moramo obleči pravičnost kakor svoj oklep. Vojakom oklep varuje srce. Kaj v resnici verjamemo o sebi? Ali lahko verjamemo, da imate pravi odnos z Bogom!?. Da lahko, če se ozremo na Gospodova dela, ki jih je napravil za nas vse, in ne na svoje napake, ki smo jih kot nepopolni in grešni ljudje storili. Napravili bomo grehe in napake, in ko jih bomo, se moramo tudi pokesati, prositi za milost Boga in si pridobiti Božje odpuščanje. To je edina možnost, da lahko verni ljudje hodimo v pravičnosti in delamo, kar je prav v Božjih Očeh. Ni naša pravičnost, da ljudje sami s svojimi močmi lahko hodimo v pravičnosti n aZemlji, saj je kakor oblečena umazana cunja, vendar lahko in moramo hoditi v Božji pravičnosti po veri v Jezusa Kristus v svečani obleki. Ta čudovita drža, ki jo lahko imamo v sebi, je del novega življenja vernika v Jezusa. Človek si namreč nepravilno postavi svoje postave pravičnosti po svoji meri in pravilih, ki pa niso pravilna v Božjih Očeh. Zato se moramo truditi, da molimo in živimo po Božjih Postavah in spolnjujemo Njegovo Voljo in ne Svoje Človeške Volje. Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo, ker smo grešni in nepopolni. Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Šele ko se Ljudje odločamo po Božji naravi v nas, tedaj rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad Božje pravičnosti.

   Vir: Lastni prispevek in delno upoštevani prispevki iz knjižice Joyce Meyer: Nov način Življenja, Exodus Maribor.

   Predlagam, da še kdo kaj prispeva k pojasnitvi Božje Pravičnosti, ki ni Človeška Pravičnost. Janez
6. KRISTINA says:

   27. avgusta, 2019 at 12:34

   SV.MONIKA
   Bila je mati velikega cerkvenega učitelja sv. Avguština. Poročena je bila s starejšim poganom Patricijem, jezavim možem, ki ga je Monika potrpežljivo prenašala in mu od Boga izprosila milost sv. krsta. Njen ponos je bil prvorojenec Avguštin. Imela je še enega sina in hčerko. Zgodaj je Avguština poučila o verskih resnicah, on pa je zgodaj zašel na kriva pota; izgubil je vero in pristopil k manihejcem, ki so zanikali vsako krščanstvo.

   Monika je zelo trpela, molila, jokala in prosila sina, naj se vrne na pravo pot. Zatekla se je k nekemu škofu, ki jo je potolažil: »Pojdi v miru, sin tolikih solza se ne more pogubiti.« Ko je Avguštin sklenil iti v Rim, ki je bil še bolj pokvarjeno mesto kakor Kartagina, ga je mati prosila in rotila, naj ostane. Zastonj! Zlagal se ji je, da bo spremil prijatelja do ladje. Mati je šla z njim. Zlagal se ji je še drugič, češ da ni ugodnega vetra, da ladja ne more odpluti, naj kar gre v Ciprijanovo cerkvico; ob zori jo bo že prišel iskat in ji povedal, kdaj odpluje ladja.

   Ponoči se je vkrcal in ladja je odplula proti Rimu. Tihota in veličina morja pa sta Avguština tako prevzeli, da mu je pri srcu postajalo hudo zaradi krutosti do matere. Gledal je proti odmikajoči se afriški obali in v duhu videl mater, kako ga bo čakala, kako bo šla v pristanišče in tam spoznala, da jo je prevaral. Bilo je to leta 384. Monika pa ni strpela doma. Šla je za sinom v Rim in nato v Milano, kamor je šel Avguštin iz Rima. Tam se je dal krstiti. Sam pravi, da je bil pravzaprav krščen z materinimi solzami.

   Ko sta se vračala v Afriko, je Monika v rimskem pristanišču Ostiji zbolela. Vsa srečna je govorila: »Kaj naj še delam na zemlji? Le eno je bilo, za kar sem želela živeti: da bi tebe, moj sin, videla krščenega. Zdaj mi je Bog to željo izpolnil.« Prosila ga je, naj se je spominjajo pri maši, in tam umrla leta 387.

   Sv.Monika prosi za nas
   • Hvala says:

     27. avgusta, 2019 at 12:45

     Prosimo, naj nam vsem sveta Monika izprosi pri Bogu potrebne milosti, da bomo šli ponižno skozi življenje, z ljubeznijo in naj prosi skupaj z našo Mamo Marijo, da bomo hodili z Jezusom.
     Božje usmiljenje , ki si višje od nebes, vate zaupamo.
     • Miro says:

       27. avgusta, 2019 at 16:27

       Hvala za vse, kar sta zapisali o sveti Moniki, na katero se lahko molivci obračamo z velikim zaupanjem. Z veseljem se pridružujem vašim molitvam. Ostanimo trdno povezani v molitvi, katero nas uči naš Gospod Jezus Kristus!

       Sv. Monika, prosi za nas!

       http://svetniki.org/sveta-monika-mati-sv-avgustina
7. Janez says:

   27. avgusta, 2019 at 11:46

   Vsi bi radi spremenili svet, nihče pa ne bi rad spremenil samega sebe.
   Lev Nikolajevič Tolstoj.

   Verjamem v Sonce, tudi kadar ne sije na nas.
   Verjamem v Ljubezen tudi kadar je ne občutim.
   In Verjamem v Boga tudi kadar molči.

   MOLITEV ZA NOVO ŽIVLJENJE
   Bog Oče, verujem v Jezusa Kristusa, tvojega sina,
   ki je odrešil svet. Verujem, da je zame umrl na križu
   in je s sabo nesel vse moje grehe. Namesto mene je stopil v
   pekel in je zmagal nad smrtjo ter grobom ter nas Odrešil.
   Verujem, da je Jezus vstal od mrtvih in sedaj sedi na
   desni stran Boga Očeta.
   Sveta Trojica en sam Bog usmili se me in mi pomagaj,
   ko omagujem po bremeni, da bom vztrajal
   in postal skromen in trpežen v preizkušnjah.
   Jezus, potrebujem te. Odpusti prosim vse moje grehe,
   odreši me in začni živeti v meni.
   Želim, da bi se po Tvoji Milosti ponovno rodil in se prenovil
   in postal nov človek, ki Ti bo v veselje.

   ZAUPAJ V BOGA
   „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
   na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
   Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
   in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).

   SVETI DUH VODI ME
   Če se danes želimo izogniti prevari bogastva, materializma in samozadostnosti ateizma v Svetu,
   se moramo naučiti hoditi in slediti Bogu po Poti v Svetem Duhu.
   Duh Božje Dobrote in Ljubezni naj nas vodi,
   ne pa materializem egoističnega sveta in greh skušnjave mesa in bogastva,
   ki povzroča neenakost in revščino ljudi.
   Hudobnež vedno išče tiste neiskrene farizejske materialistične kristjane,
   ki se ravnajo po svoji glavi, po čustvih, znanju in po volji
   in poznajo vse Božje postave in Biblijo, ki pa je ne živijo.
   Namesto, da bi se ravnali po Božji besedi in Duhu in ljubili in delali dobro,
   zbirajo magerialne dobrine in denar in ne služijo drugim.
   Ljudje se ne moremo se ravnati po tem, kar čutimo ali pa ne čutimo.
   Zaradi Božjega kraljestva se moramo odpreti Bogu in se ravnati po Svetemu Duhu,
   Da nas vodi in nas razsvetli ter pove kakšna je Božja Volja.
   Preveč si domišljamo, da vse vemo, vse zmoremo sami in vse lahko sami naredimo.
   Človeški razum in pamet hočeta namreč vse znati, vse razjasniti in vse razumeti.
   Vsako stvar v življenju hoče sodobni človek, z razvojem znanosti in tehnike,
   postaviti tako, da ima nek smisel in namen,
   saj ne maramo skrivnosti in neodgovorjenih vprašanj.
   Sveti Duh naj nas poživlja in nas vodi.
   Bog noče, da bi se mučili s težkimi vprašanji in z Božjimi skrivnostmi v naravi ali v nas.
   Noče, da bi se trudili s težkimi vprašanji in skrivnostmi
   ter se prekomerno ukvarjali z neodgovorjenimi vprašanji.
   Ko ne vemo odgovorov na skrivnosti, moramo zaupati Bogu ali pa
   v purgatoriju življenja nenehno grebsti v iskanju odgovorov na zagonetke in enigme življenja.
   Marsikaj v življenju človenku ostane skrivnost,
   ki nam jo Bog po svoji Milosti postopno razkrije in razodene iščočemu človeku.
   V nas je resda skrita radovednost, želja po raziskovanju skrivnosti,
   ukvarjanje z raznimi vedami in iskanje odgovorov na vprašanja.
   Vemo pa, da ko se učimo in iščemo vidimo, da imamo več vprašanj kot odgovorov.
   Zato vedimo pa, da človek pa ne more nič narediti sam brez Boga,
   še noben las na glavi mu ne zraste brez Njega na novo
   in nobena novost ali sprememba in drugačnost na zemlji se ne zgodi brez Njega, ki je naš Stvarnik.
   Zato je prav, da verujemo v Njega, da ga prosimo in da sledimo Njegovi Volji,
   ki je Dober in Vsemogočen Oče svojim Otrokom na Zemlji.
   Danes namreč v sodobnem svetu obstaja veliko hrepenje po Bogu,
   ki nam je vernikom znan ali pa v nekaterih stvareh neznan in skrivnosten.
   O Bogu ljudje zelo malo vemo, več vemo o tem kaj ne vemo.
   Pogosto nekateri neverni ljudje, ki so sebi v svoji moči in pameti zadostni,
   Boga ne uvidijo v naravi, ga ne prepoznajo in ga zato ne pripoznajo.
   Molimo zato za vse neverne in za tiste, ki iščejo Boga, da spregledajo.
   Vsekakor pa lahko sklenemo, da gre danes, kljub napredku in razvoju v svetu,
   za globok nemir v srcu sodobnega človeka,
   ki ga ne morejo potešiti nobene zemeljske dobrine in zemeljske vrednote.
   Osiromašeno neverno notranje življenje pelje sodobnega človeka
   enaindvajsetega stoletja k materializmu, pohlepu, boleznim, mamilom, bogastvu in revščini,
   grabljenju potrošnih dobrin in minljivih zunanjih doživetij, ki pridejo in minejo.
   Nemirno je moje srce, dokler ne počije v Tebi Gospod.
   Zato prosim za Tvojo Milost Gospod, da bom gledal svoje življenje,
   kot na Potovanje k Njemu, ki je Pot Učenja in Rasti,
   Pot Veselja in Žalosti, Pot Služenja Drugim,
   ko v tem potovanju končno odkrijem Smisel Življenja in vem,
   da je Bog vedno v meni in ob meni
   in da me v svoji ljubezni pusti, da se sicer sam prostovoljno odločam,
   da pa brez Njega ne morem živeti in nič sam narediti.
   Gospod Ti si moje vse. Pomagaj mi in mi Stoj ob Strani!
   Gospod prosim naj se zgodi Tvoja Volja in ne moja Volja!

   Amen. Janez
8. Hvala says:

   27. avgusta, 2019 at 10:17

   Jezus je prišel na svet, da nam je pokazal, povedal, naročil …kako naj živimo. V evangeliji po Mateju( 6,6-14 ), nam naroča:Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani, mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molite takole:
   Oče nas, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime….(CELOTEN OČENAŠ).
   Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.
   Molimo to Gospodovo molitev OČENAŠ , ki nas jo je On naučil, za vse naše stiske, bolezni, trpljenje….in mu vse to izročimo.
   Slava Ti Gospod in zahvala.
9. Miro says:

   26. avgusta, 2019 at 19:02

   TUDI V MOLITVAH NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI! PRIPOROČAJMO SE SVETEMU DUHU ZA DAR RAZLOČEVANJA!

   Na spletu se pojavlja veliko število molitev, takšnih, ki so v duhu Gospodove molitve Oče naš, pa tudi takšnih “molitev”, ki so izraz zavajajočih novodobnih gibanj New Age. Slednje imajo v bistvu zelo malo ali pa nič skupnega z Gospodovo molitvijo.

   Priporočimo se Svetemu Duhu za potreben dar razločevanja, da bi dobro prepoznavali in razločevali, katere molitve so v skladu z Božjo besedo, katere pa ne. Nam nam pri tem pomaga Kompendij Katekizma katoliške Cerkve, ki je, kot je zapisano že na njegovih prvih straneh, povzetek Jezusovega evangelija, kakor ga uči kateheza Cerkve.

   GOSPODOVA MOLITEV: OČE NAŠ

   Oče naš, ki si v nebesih,
   posvečeno bodi tvoje ime,
   pridi k nam tvoje kraljestvo,
   zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.
   Daj nam danes naš vsakdanji kruh
   in odpusti nam naše dolge,
   kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
   in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.
   Amen.

   Kaj je izvir molitve očenaš?

   Jezus nas je naučil to nenadomestljivo krščansko molitev očenaš, ko ga je eden njegovih učencev nekoč videl moliti in ga prosil: “Gospod, nauči nas moliti” (Lk 11,1). Bogoslužno izročilo Cerkve je vedno uporabljalo besedilo sv. Mateja (6,9-13).

   “POVZEK CELOTNEGA EVANGELIJA”

   Kakšno je mesto očenaša v Svetem pismu?

   Očenaš je “povzetek celotnega evangelija” (Tertulijan), “najpopolnejša molitev” (sveti Tomaž Akvinski). Postavljena je v središče govora na gori in v obliki molitve povzema bistveno vsebino evangelija.

   Zakaj se imenuje “Gospodova molitev”?

   Očenaš se imenuje “Gospodova molitev” zato, ker nas jo je naučil sam Gospod Jezus.

   Kakšno mesto zavzema očenaš v molitvi Cerkve?

   Očenaš je najodličnejša molitev Cerkve. Pri krstu je “izročena” božjim otrokom, da bi izrazila njihovo prerojenje za novo življenje. Evharistija razodeva njegov polni pomen: njegove prošnje, ki se opirajo na že uresničeno skrivnost odrešenja, bodo ob Gospodovem prihodu popolnoma uslišane. Očenaš je sestavni del molitvenega bogoslužja.

   “OČE NAŠ, KI SI V NEBESIH”

   Zakaj si lahko “drznemo polni zaupanja” bližati se k Očetu?

   Zato, ker nas Jezus, naš Odrešenik, vodi pred Očetovo obličje in nas njegov Duh napravlja za božje otroke. Tako smemo moliti očenaš s preprostim, otroškim zaupanjem, veselo gotovostjo, ponižno drznostjo in gotovostjo, da smo ljubljeni in bomo uslišani.

   Kako je mogoče klicati Boga za “Očeta”?

   Boga moremo klicati za “Očeta”, ker nam ga je razodel učlovečeni Božji Sin in nam ga njegov Duh daje spoznati. Klicanje Očeta nam daje vstopati v njegovo skrivnost v vedno novem čudenju in prebuja v nas hrepenenje, da bi živeli kot božji otroci. Z Gospodovo molitvijo se torej zavedamo, da smo Očetovi otroci v Sinu.

   Zakaj rečemo Oče “naš”?

   Beseda “naš” izraža povsem nov odnos do Boga. Kadar molimo k Očetu, ga častimo in poveličujemo skupaj s Sinom in Svetim Duhom. V Kristusu smo “njegovo” ljudstvo in on je “naš” Bog, zdaj in na vekomaj. Oče “naš” rečemo zato, ker je Kristusova Cerkev občestvo mnogih bratov in sester, ki so “eno srce in ena duša”.

   S kakšnim duhom občestva in poslanstva molimo k Bogu, “našemu” Očetu?

   Molitev k “našemu” Očetu je skupna dobrina vseh krščenih. Zato kristjani čutijo nujni klic, da skupaj z Jezusom molijo za edinost njegovih učencev. Moliti “očenaš” pomeni moliti z vsemi in za vse ljudi, da bi spoznali edinega, pravega Boga in postali eno.

   Kaj pomeni izraz “ki si v nebesih”?

   Ta svetopisemski izraz ne pomeni kraja, temveč način biti: Bog je onkraj vsega in nad vsem. Ta izraz naznačuje veličastvo in svetost Boga samega, a tudi njegovo navzočnost v srcu pravičnih. Nebesa, Očetova hiša, je resnična domovina, kamor težimo v upanju, medtem ko smo še na zemlji. “S Kristusom skriti v Bogu” (Kol 3,3), že živimo v nebesih.

   SEDEM PROŠENJ

   Kako je sestavljena Gospodova molitev?

   Vsebuje sedem prošenj Bogu Očetu. Prve tri so bolj naravnane na Boga in nas vodijo k njemu zaradi njegove slave: bistvo ljubezni je, da najprej mislimo na ljubljenega. Polagajo nam na srce, za kaj naj ga posebej prosimo: za posvečenje njegovega imena, za prihod njegovega kraljestva in za izpolnjevanje njegove volje. Druge štiri postavljajo pred Očeta usmiljenja naše potrebe in pričakovanja: prosimo ga, da bi nas nahranil, nam odpustil, nas podpiral v skušnjavah in nas rešil zla.

   Kaj pomeni: “Posvečeno bodi tvoje ime”?

   Posvečevati božje ime je pred vsem hvalnica, ki priznava Boga kot svetega. Bog je Mojzesu razodel svoje sveto ime. Hotel je, naj mu bo njegovo ljudstvo posvečeno kot sveto ljudstvo, v katerem prebiva.

   Kako je božje ime posvečeno v nas in v svetu?

   Bog nas kliče k svetosti (1 Tes 4,7). Posvečevati njegovo pomeni hrepeneti po tem, da bi krstno posvečenje preželo vse naše življenje. Vrhu tega pomeni, da s svojim življenjem in svojo molitvijo prosimo za to, da bi vsak človek spoznal in poveličeval božje ime.

   Za kaj prosi Cerkev z besedami: “Pridi k nam tvoje kraljestvo”?

   Cerkev prosi za dokončni prihod božjega kraljestva s Kristusovo vrnitvijo v slavi. A Cerkev moli tudi za to, da bi božje kraljestvo že zdaj raslo s posvečenjem ljudi v Duhu in – po njihovi zavzetosti – s služenjem pravičnosti in miru v skladu z blagri. Ta prošnja je krik Duha in neveste: “Pridi, Gospod Jezus!” (Raz 22,20).

   Zakaj naj molimo: “Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji”?

   Očetova volja je, “da bi se vsi zveličali” (1Tim 2,3). Jezus je prišel, da bi popolnoma izpolnil Očetovo zveličavno voljo. Boga Očeta prosimo, naj našo voljo zedini z voljo svojega Sina po zgledu presvete Marije in svetnikov. Molimo, da bi se njegov dobrohotni odrešenjski načrt povsem izpolnil na zemlji kakor v nebesih. Po molitvi moremo “razpoznavati božjo voljo” (Rim 12,2) in dosegati “potrpežljivost, da jo izpolnimo” (Heb 10,36).

   Kakšen je pomen prošnje: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh”?

   Z zaupljivo izročitvijo otrok prosimo Boga za vsakdanjo hrano, ki jo vsi potrebujejo za življenje, in priznavamo, da je Bog, naš Oče, dober nad sleherno dobroto. Prosimo tudi za milost, da bi znali tako ravnati, da bi s pravičnostjo in delitvijo izobilje enih lajšalo pomanjkanje drugih.

   Kakšen je poseben krščanski pomen te prošnje?

   Ker “človek ne živi samo od kruha, ampak od vsega, kar pride iz božjih ust” (Mt 4,4), se ta prošnja tiče tudi lakote po božji besedi, lakote po Kristusovem telesu, ki ga prejemamo v evharistiji, kakor tudi lakote po Svetem Duhu. Z neomajnim zaupanjem prosimo za te darove za danes, za božji danes. Podarjeni so nam predvsem v evharistiji, ki anticipira gostijo prihajajočega božjega kraljestva.

   Zakaj rečemo: “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom”?

   Ko prosimo Boga, naj nam odpusti, pred njim priznavamo, da smo grešniki. A hkrati izpovedujemo njegovo usmiljenje, ker v njegovem Sinu po zakramentih “prejemamo odrešenje, odpuščanje grehov” (Kol 1,14). Naša prošnja pa bo uslišana samo pod pogojem, da smo sami prej odpustili.

   Kako je odpuščanje mogoče?

   Usmiljenje prodre v naše srce edinole tedaj, če znamo tudi sami odpuščati, tudi svojim sovražnikom. Čeprav se ljudem zdi nemogoče izpolniti to zahtevo, more vendarle srce, ki se odpre Svetemu Duhu, ljubiti do konca kakor Kristus, preoblikovati ranitev v sočutje in žalitev v priprošnjo. Odpuščanje je deležno božjega usmiljenja in je vrhunec krščanske molitve.

   Kaj pomeni:”Ne vpelji nas v skušnjavo”?

   Boga Očeta prosimo, naj nas ne pusti samih in v oblasti skušnjave. Prosimo Duha, da bi znali razločevati med preizkušnjo, ki daje rasti v dobrem, in skušnjavo, ki vodi v greh in v smrt, ter med biti skušan in privoliti v skušnjavo. Ta prošnja nas združuje z Jezusom, ki je premagal skušnjavo s svojo molitvijo. Prosi za milost čuječnosti in stanovitnosti do konca.

   Zakaj sklenemo s prošnjo: “Temveč reši nas hudega”?

   Hudo označuje osebo satana, hudobnega duha, ki se upira Bogu in “zapeljuje vesoljni svet” (Raz 12,9). Kristus je že dosegel zmago nad hudičem. Toda mi prosimo, da bi bila človeška družina osvobojena satana in njegovega delovanja. Prosimo tudi za dragoceni dar miru in za milost, da bi vztrajno pričakovali Kristusov prihod, ki nas bo dokončno osvobodil hudega.

   Kaj pomeni Amen na koncu?

   “Ko odmoliš, tedaj rečeš: ‘Amen.’ In s tem Amen, ki pomeni ‘Tako naj se zgodi’, sopodpišeš to, kar vsebuje molitev, ki nas jo je naučil Bog” (sveti Ciril Jeruzalemski).

   (povzeto po Kompendiju Kompendiju Katekizma Katoliške Cerkve, od št. 578 – št. 598).

   http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

   Zahvalimo se: Slava tebi, Jezus! Ti si naš prvi Učitelj molitve: najponižnejši, najčistejši, najsvetejši, najmodrejši, najljubeznivejši … Hvala Ti, ker si nam podaril čudovito, nenadomestljivo molitev Oče naš, v kateri nas v izjemno preprostem in ponižnem duhu učiš, kako naj se z vero, upanjem in ljubeznijo obračamo na našega nebeškega Očeta. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
10. Dr says:

    26. avgusta, 2019 at 7:13

    Prosim za molitev, da bi se v službi s sodelavci dobro razumel, da bi dobro opravljal delo.

    Prosim tudi za molitev za mir v naši družini.

    Molitvi se pridružujem tudi sam.

    O, kri in voda ki izviraš iz presvetega Srca Jezusovega – vate zaupam.

Comments are closed.