Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   28. avgusta, 2019 at 21:47

   BLAGOR NAM
   Blagor nam, če se bomo, ubogi v duhu znali osvoboditi,
   varljivega zaupanja v materialno bogastvo
   in bomo imeli Ljubezen in Spoštovanje do ubogih,
   kakor do svojihj bratov, živih podob Kristusa.
   Blagor nam, če se bomo vzgojeni v blagosti močnih,
   znali odpovedati pogubni sili sovraštva in maščevanja
   in če bomo premogli modrost,
   da se namesto za strah, ki ga vliva orožje,
   raje odločimo za velikodušno odpuščanje,
   za povezovanje v svobodi in pri delu,
   za osvajanje z dobroto in z mirom.
   Blagor tudi nam, če sebičnosti ne bomo
   postavljali za vodilo svojega življenja
   in ne uživanja za njegov smisel in cilj,
   temveč bomo nasprotno,
   znali odkriti v zmernosti izvir moči,
   v bolečini sredstvo odrešenja,
   v žrtvi najvišjo stopnjo veličine.
   Blagor nam, če bomo zatiranje
   raje prenašali kot pa ga povzročali,
   in če bomo čutili lakoto po Božji Pravičnosti.
   Blagor nam, če bomo znali
   zaradi Božjega Kraljestva odpuščati,
   se zanj pogumno boriti,
   delati in služiti drugim, trpeti in Ljubiti.
   Amen.

   Blaženi Pavel VI.

   OSEM BLAGROV IZREČENIH V JEZUSOVEM GOVORU NA GORI
   Človek je lahko resnično Srečen in Vesel svojega Življenja samo v Luči Jezusovega Govora na Gori, in izrečenih Blagrov, kjer se onstran Našega Minljivega življenja odpira še pogled na Večno Življenje. V tišini, ki je vladala na tisti gori, je Gospodov glas množicam ljudi na Gori izrekal tistih Osem /Devet Blagrov, ki so temeljni zakon krščanstva in z njim veselja do življenja. »Ti so Jezusov načrt za nas,« je dejal papež Frančišek. »Berite jih in premišljujte o njih, to vam bo v veliko korist.« Vemo, da vsebujejo skrivnost tiste sreče, ki je ne zmoremo potešiti z vsakdanjimi zadoščenji. Vodili nas bodo pri naši molitvi in prizadevali si jih bomo uresničevati v našem običajnem življenju, da bi prejeli odgovore, ki bodo lahko dali smisel vsemu, kar delamo. Blagri seveda lahko tudi presenečajo, vendar le na prvi pogled. Vsak človek namreč nekje v globini svoje duše vsaj kdaj zasluti in zazna, da nosi blagre vpisane že v svojem srcu in da je to tisto pravo, po čemer že dolgo hrepeni. Zato pri blagrih ne gre za nikakršno navezovanje in/ali povezovanje na zakone in predpise te ali one ustanove, države, cerkve, podjetja, društva ali katerekoli druge ustanove. Tu gre preprosto za zvestobo kristjana samemu sebi, za zvestobo svoji vesti in svojemu spoznanju, za dolžnost in nalogo, da si istoveten, da si to, kar si, in da si ti resnično ti, ko hodiš po Poti za Kristusom. Gospodovi blagri ali ‘napovedi’ so povzetek krščanskega upanja, kakor so ‘izpovedi’ povzetek krščanske vere in ‘zapovedi’ povzetek krščanske ljubezni. Tako imamo šest resnic in osem blagrov ter deset zapovedi. V evangeliju je osmerim blagrom dodan še deveti: ‘blagor vam, sramotenim’. Devet blagrov tako predstavlja devet kreposti, ki jih moremo postaviti nasproti deveterim grešnim nagnjenjem. Iz devetih Jezusivih Blagrov imamo tri temeljne vrednote (resnica, pravica, svetost); tri človekove sposobnosti (razum, volja, vest); tri evangeljske nasvete/nauke (poslušnost, uboštvo, čistost); tri nabožne vaje (molitev, miloščina, post).

   JEZUSOVIH OSEM BLAGROV
   1 Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. 2 Odprl je usta in jih učil:

   Blagri (Mt, 5, 1-10) in (Lk 6,20–23)
   3 »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
   4 Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
   5 Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
   6 Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
   7 Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
   8 Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
   9 Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
   10 Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. (Blagri od 1 do 8)
   11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili (dodatni 9 izrečeni Blagor).

   12 Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«
2. Janez says:

   28. avgusta, 2019 at 18:55

   Bog, kako si velik – molim te!
   O, Bog, molim te: Ti Modrost, ki me je zamislila,
   ti Volja, ki me je hotela,
   ti Moč, ki me je ustvarila,
   ti Milost, ki me je povzdignila,
   ti Glas, ki me kliče, ti Beseda, ki mi govori,
   ti Dobrota, ki me obdarja, ti Previdnost, ki me vodi,
   ti Usmiljenje, ki mi odpušča, ti Ljubezen, ki me objema,
   ti Duh, ki me oživlja,
   ti Mir, ki me napolnjuje,
   ti Svetost, ki me posvečuje, da ne morem mirovati,
   dokler te ne ugledam: O, Bog, molim te.

   Objavljam najdeno gornjo Molitev, kjer ne poznam vira. Naj ta molitev dopolni in obogati vse naše druge Molitve Bogu.

   BESEDA
   Beseda sama se spremeni, če se z njo ukvarjamo.
   Besedo vzamem v roko.
   Preverim njeno težo. Prisluhnem ji.
   Med tem ko jo poslušam, se v meni nekaj dogodi.
   Besedo zopet odložim.
   Toda to ni več ista beseda.
   Postala je težja zato, ker sem jo slišal.
   Tudi jaz sam nisem več isti.
   Ukvarjanje z besedo je delo;
   podobno je delu kmeta, ki vrže seme na zorano in pognojeno zemljo, DA OBRODI SAD.
   Beseda raste in spremeni zemljo, dokler ni žetve.
   Povzeto iz: Jorg Zink, “Wie wir beten konnen”.
3. Miro says:

   28. avgusta, 2019 at 16:58

   HVALJENO IN ČEŠČENO BODI PRESVETO REŠNJE TELO – ZDAJ IN VEKOMAJ. AMEN.

   Hvala vsem molivcem, ki na tej spletni strani objavljate čudovite molitve in druga duhovna sporočila, ter tudi osebno veliko molite za vse, ki se priporočajo v molitev, pa tudi za tiste, ki še niso spoznali našega Gospoda. Mnogi molitvene prošnje vključujete tudi v obhajanje svete maše, kjer vsak trenutek žubori neizmerni vrelec Božjih milosti – za nas in naše odrešenje!

   Predvsem pa hvala Vsemogočnemu Bogu za vse, kar nam milostno podarja! Vsakodnevne molitve, premišljevanje Božje besede, radovoljno sprejemanje in spolnjevanje Božje volje, sveta spoved, sveta evharistija, drugi sveti zakramenti, duhovna in telesna dela usmiljenja – vse to in še več – so najmočnejša odrešenjska sredstva, katera nam podarja naš Odrešenik Gospod Jezus za našo srečo na tem in drugem svetu!

   Zahvalimo se: Slava, tebi Jezus, Ti si pot resnica in življenje! Tisočkrat in tisočkrat Ti hvala za vse podarjene milosti!

   Tokrat vam posredujem molitev p. Alberta Morena, ki nam je lahko v veliko duhovno pomoč in hrano, ko se nahajamo pred samim izvirom Božjih milosti, to je pred Najsvetejšim zakramentom ali pa pred tabernakljem v cerkvi, kjer nas pričakuje Odrešenik Jezus, ki je neizmerna ljubezen do vsakega izmed nas!

   PRED TVOJIM OBLIČJEM

   Gospod, v tvoji navzočnosti začenjam svojo molitev.
   V veri te gledam tukaj navzočega, saj ti vse izpolnjuješ.
   Povsod si, da bi te vsepovsod iskal,
   da bi te povsod srečeval,
   povsod prepoznal, se te povsod bal,
   te povsod slavil in te povsod ljubil.

   V meni si, da me ohranjaš in vzdržuješ;
   pred menoj si, da me vodiš;
   za mano si, da me braniš;
   pod mano si, da me podpiraš;
   nad mano si, da me blagoslavljaš;
   ob moji strani si, da me spremljaš.
   Vedno si z menoj,
   da me navdihuješ, bodriš in z mano delaš.

   Gospod, pred tvoje obličje stopam k molitvi.
   Daj, da bo ta molitev preprosta, ponižna, iskrena.
   Preprosta, kot je otrokovo moledovanje.
   Ponižna kot je beračeva prošnja.
   Iskrena kot je bila molitev cestninarja.

   Tu sem, Gospod, pred tvojim obličjem:
   siromak pred bogatim,
   bolnik pred zdravnikom,
   slaboten pred Vsemogočnim,
   grešnik pred neskončno Svetim.

   Rad bi te počastil z dotikom čela na tleh.
   Želim, da bi bile vse moje misli pri tebi.
   Da bi bile v tebi vse moje želje in čustva,
   vsa moja volja, ves moj razum.
   In, da bi bila molitev preprosta, ponižna, iskrena
   – v tvojo hvalo in čast, Gospod. Amen

   pater Alberto Moreno, Med njim in menoj
4. Janez says:

   28. avgusta, 2019 at 15:54

   NAJVEČJI V MAJHNIH STVAREH
   Ti si Bog največji v majhnih stvareh,
   Zato Te prosim danes v jutru novega dne:

   NAJ TE SPOZNAM
   V roki v mojem naročju
   In v vsem, kar bom danes delal.
   V tihoti, ki je okoli mene,
   in v vsem, kar je napolnjeno z njo.
   V stolu, na katerem sedim,
   in v tem, kar kar mi daje oporo.

   NAJ TE IŠČEM
   V ljudeh, ki me danes srečajo,
   v otroku, ki kriči,
   v materi, ki pričakuje,
   v osivelem starčku, v vsakem človeku,
   sedaj, potem in ves dan do večera.

   NAJ TE OBČUDUJEM
   V glasu, ki prihaja iz radia
   in me povezije s svetom.
   V nebu, ki se razprostira nad menoj
   In se vedno znova spreminja.
   V čebeli, ki leta od cveta do cveta, da oprašuje,
   v drevesu, ki stoji osamljeno ma hribu,
   v večnem gibanju in delovanju,
   v vsem kar biva.

   NAJ BOM ORODJE
   Za mir, ki ga svet ne more dati,
   za življenje,ki premaga smrt,
   za pravičnost na zemlji, ki smo je lačni in žejni,
   za deželo, v kateri ima vsakdo svoj prostor,
   za prihodnost, po kateri hrepenimo,
   za vse, kar načrtuješ za naš svet.

   Anton Rotzetter, kapucin.

   Moj Bog, moj Odrešenik, ostani pri meni

   Oddaljen od Tebe Gospod bi venel in se posušil. Ko se mi znova pokažeš, vzcvetim k novemu življenju. Ti si luč, ki ne ugasne, plamen, ki vedno plamti. Obsijan od žara tvoje luči sam postanem luč, ki sveti drugim. Sem le kot steklo, skozi katerega siješ drugim. Dopusti, da Tebi v čast oznanjam Tvojo Resnico in Tvojo Vooljo ne z mnogimi besedami, temveč – kot tvoji svetniki – s tiho močjo dejavne ljubezni, s srcem, ki te iskreno ljubi.
   (John Henry Newman)
5. Marija says:

   28. avgusta, 2019 at 9:37

   Proooosim da ste kdor more z vsem srcem v molitvi z mano da se razreši situacija v kateri sem se zaradi svojih napak znašla. Prosim za molitev sv. Antonu da najdem zelo zelo zelo pomemben dokument. Hvala vsem
6. KRISTINA says:

   28. avgusta, 2019 at 8:53

   Danes goduje sv.Avguštin naj nas obilo blagoslovi in nas vodi po poti do večne sreče.
   Sveti Avguštin (354-430)
   Kdo je bil ta mož, ki je tako globoko vplival na zahodno miselnost? Po mnenju nekaterih je govoril o neprekosljivi poti milosti, o Božji ljubezni. Za druge pa je bil krivec za pesimistični pogled na človeška bitja, ki so bolj kot z Božjo ljubeznijo zaznamovana z grehom. V teku zgodovine so se različne teološke šole sklicevale na njegovo osebo in včasih tako privedle do žalostnih sporov.

   A kar je ljudi vedno najbolj prevzelo, je njegova pot do vere. Ko jo je opisal v svojih Izpovedih, je veliko ljudem pomagal najti Kristusa. Njegovo iskanje je imelo mnogo ovinkov in obratov. Svoj »da« veri je končno izrekel šele pri tridesetih. Kasneje je priznal svoja obotavljanja in pretekle napake, a istočasno je v vzvišeni hvalnici spoznal, da je bil Bog z njim, ne da bi se on tega zavedal.

   Globlji si bil v meni kot moja najgloblja notranjost in višji kot moja najvišja misel.

   V njegovi domovini, Severni Afriki, je vero hranil spomin na mučence. Vendar splošno krščanstvo, kot ga je gojila njegova mati, nanj v mladosti ni napravilo velikega vtisa. Biblija mu je bila tuja, ker antropomorfnih zgodb o Bogu ni mogel vzeti resno. Šele ko ga je njegova sijajna kariera profesorja pripeljala v Rim, je resnico začel iskati v religioznih krogih, ki so bili bolj ali manj blizu krščanstvu.

   Ko je bil v Milanu, takratnem glavnem mestu cesarstva, in na vrhuncu svoje kariere, se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Ambrož, škof mesta, je o Bibliji govoril na osupljiv način. Avguština je zadelo dejstvo, da je »srečen človek«. Nato mu je nekega dne na vrtu otroški glas rekel, naj odpre Biblijo. Prebral je besede apostola Pavla in razumel, da lahko te besede spremenijo človeško srce in vse njegovo življenje. Na večer velike noči leta 387 ga je Ambrož krstil. Krstilnico še danes lahko vidimo pod katedralo v Milanu.

   Veliko odkritje sv. Avguština je bila Božja ponižnost. Bog, ki je onstran vsega, kar si lahko zamislimo, nam je prišel blizu preko svetopisemskih besed, v katerih moramo iskati, s čim nas hrani, tako kot moramo streti oreh, da bi odkrili, kaj je v njem. Božji sestop s Kristusom preko utelešenja in skrajno ponižanje na križu sta za Avguština za vedno postala vir čudenja in novega življenja.

   Ne prezirajte se, možje, kajti Božji sin je prevzel podobo moža. Ne prezirajte se, žene, kajti Božji sin je bil rojen po ženi. Le kdo bi lahko obupal nad seboj, ko pa je Božji sin hotel biti tako ponižen za nas?

   A njegova pot spreobrnjenja še ni bila končana. Pravzaprav se je nadaljevala do konca njegovega življenja. Kmalu je zapustil ideal tihega življenja v meditaciji evangelija skupaj z nekaj prijatelji. Ko se je vrnil v Afriko, je sprejel služenje v krščanski skupnosti, sprva kot duhovnik in nato kot škof v Hiponu, današnji Annabi v Alžiriji.

   Preko svojega služenja je vedno bolj razumel, da Kristus ne more biti ločen od svojega telesa, Cerkve. Zelo si je prizadeval za obnovo enotnosti Cerkve v Afriki, ki se je soočala s stoletje trajajočo shizmo. Vse bolj jasno mu je bilo, da je usmiljenje najvišji cilj krščanskega življenja.

   Ljubi in Bog ti bo prišel blizu. Ljubi in prebival bo v tebi. Gospod je blizu. Ne skrbi. Zakaj dovoliš, da te razum slepi in pravi: Kdo je Bog? Karkoli si že lahko predstavljaš, on ni to. A da bi lahko imel vsaj nekaj okusa o njem: Bog je ljubezen.

   Avguštin je do konca ostal iskalec. V njegovi starosti so se v družbi zgodili veliki prelomi: Rim, ki se je zdel večen, je bil oplenjen in požgan. V svojem zadnjem velikem delu, O Božji državi, je Avguštin poskušal razumeti in pripeljati upanje v to, kar se je zdelo katastrofa. Kot je rekel že v komentarju Psalma 66: kot kristjani bomo do konca ostali romarji, na poti v našo domovino, v nebesa.

   Stopaš po poti z vsemi narodi in poješ, ko greš naprej. Torej poj ljubezenske pesmi o svoji domovini, kot jih večinoma ponoči pojejo popotniki.
   sv.Monika in sv.Avguštin prosita za nas
   • Miro says:

     28. avgusta, 2019 at 17:00

     http://svetniki.org/sveti-avgustin-skof-cerkveni-ucitelj
   • Janez says:

     28. avgusta, 2019 at 18:52

     Hvala lepa za vaš trud Kristina, da si osvežimo in/ali pridobimo znanja o svetnikih. Vesel bom, če boste še kaj prispevala še za druge svetnike. V teologiji proučuje in poučuje svetnike predmet hagiografija ali življenjepis svetnikov katoliške Cerkve. Janez
     • KRISTINA says:

       29. avgusta, 2019 at 11:32

       Gospod Janez , vsi skupaj smo na poti in lepo je če se molitve in misli povežejo med sabo. Letošnje šmarnice so me sploh navdihnile, ko sem v cerkvi vsak dan brala o svetnikih sem se v njih kar oživela, velikokrat se mi je zgodilo, da me je tako prevzelo, da bi najraje pustila knjigo na anbonu in zakričala in se zjokala. Ponavadi so mi celo mašo tekle solze ne da bi vedela zakaj . Zares prelepi vzgledi, po katerih bi lahko res lepo in prijetno živeli. Gospod nas ima neizmerno rad, kaj vse nam je dal, kaj vse je položil v nas, v soljudi… Hvalimo Gospoda s svojim življenjem in to je najlepša pesem, ki jo lahko poklonimo sebi, soljudem in samemu Gospodu.
       Bog naj vse obilno blagoslovi, pošlje sv. Duha, da bi spregledali, da bi se v nas prebudilo tisto najboljše.
       Hvala vsem in hvala Gospodu za vse
7. Janez says:

   28. avgusta, 2019 at 2:12

   BOG HVALA TI ZA RAZUM

   O Božji Duh, hvala Ti za čudovito sposobnost razuma,
   po katerem sem Ti kot ustvarjeni Človek podoben.
   Kakšna RADOST, da morem s svojim Razumom postati prebivalec in uporabnik sveta.
   S podarjenim Razumom lahko raziskujem, uporabljam
   in spoznavam ter delno obvladujem nekatere elemente in
   naravne zakonitosti vesolja in sveta, ki si jih tja položil.
   Z razumom za svoje življenje uporabljam naravna bogastva,
   preučujem zvezde na nebu, vse živali
   in drugo živo in mrtvo naravo,svet, ljudi v Stvarstvu in na Zemlji.
   S pomočjo Razuma si prebijam in trudoma pridobivam odkritja in spoznanja znanstvenikov,
   okušam lepoto in slast poezije, glasbe, umetnosti
   ter preberem iz mrtvih črk v knjigah živo misel pisateljev in avtorjev.
   Kakšna RADOST, da zmorem s svojim razumom postati Verujoči Človek v Tebe Stvarnika!
   Z razumom tudi sprejemam vase vse stvari, ki me obdajajo
   in se od te lepote in smotrnosti strmeče hvaležno obračam k Tebi,
   ko jih občudujem in spoznavam Tebi v Čast in Večno Slavo Gospod Bog.
   Kot majhen, droben človek dešifriram in prevajam nemo tiho hvalnico vsega Stvarstva.
   Postajam občudovalec Tvojih Stvaritev Bog in postajam umetnik in pevec
   v imenu vseh ustvarjenih Stvari, glasbenik, ki na instrumentih Tebi poje svojo Molitev.
   O Božji Duh, zahvaljujem se ti za vse Radosti in Veselje, ki sem jo smel občutiti,
   ko sem vse dojel in občutil z razumom, čeprav vsega nisem popolnoma razumel.
   Hvala Ti Gospod za čudoviti pouk o lepem, smotrnem in koristnem v Tvojem Stvarstvu,
   ki sem ga bil deležen s svojim razumom po Tvoji Milosti.
   Bog zahvaljujem se Ti, da si mi Razum in Pamet Daroval, da iščem in težim za Resnico,
   Katere zadnji smoter in cilj mojega truda in potovanja k Tebi je,
   spoznati Tebe o Bog, ki si popolna Resnica in Pravica na Veke, Vekomaj. Amen.

   Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel, vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
   Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
   Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
   Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
   Prosim poslej naj Tepredvsem vidim v drugih ljudeh in v Slavi Boga Očeta.
   In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
   Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!

   Janez
   • Janez says:

     28. avgusta, 2019 at 15:05

     Se opravičujem, dodajam avtorja gornje molitve Hvala za razum: Fernand Lelotte.
8. Janez says:

   28. avgusta, 2019 at 1:27

   Gospod, bodi pri nas, da bomo ljubili bližnjega,
   najsi bo reven ali bogat, najsi bo blizu ali daleč.
   Daj nam kruha, da potešimo svojo žejo in lakoto,
   in daj nam srce, ki naj vse z drugimi deli,
   kar zastonj daješ nam Ti. Amen
   (Molitev po: Paul Roth).

   VESELJE V BOGU
   Veselje je v svojem bistvu povezava med Bogom in človekom, saj je Bog vir veselja. Veselje je Božji dar, ki ga je Bog iz ljubezni vsadil v človeka kot gorčično seme ob stvarjenju Sveta. Jezus Kristus je s svojim vstajenjem to veselje in upanje ljudem povzdignil na novo eshatološko raven, ki danes po Svetem Duhu živi v Cerkvi. O tem nam na poseben način pričuje bogoslužje Cerkve, evangeliji in sleherno življenje kristjana, ki se trudi za dobro ter da živi po Božji Volji pravično. Vsak človek je poklican, da v svojem življenju živi to veselje v odnosu do drugih, da izpričuje dobroto in ljubezen in odpušča kot nam odpušča naš Gospod. Danes, ko primanjkuje iskenega in pravega notranjega veselja, je to eno izmed bistvenih pomembnih razlogov za vedrino in upanje v človekovem bivanju. Človek preprosto ne more živeti sam, saj bi drugače poglavitno okrnil svoje veselje in to, kar je – Božji otrok, ustvarjen za odnos. Kristjani imamo nekoga, v katerem lahko najdemo svoj mir in veselje ter ki presega vsako individualnost in materializem, imamo Boga. Boga ljubezni, ki ljubi brez izjeme in ki je dober do nas in nam odpušča naše grehe. Pravo veselje pa se lahko rodi le iz prave Ljubezni. Če je torej Bog vir veselja, je tudi občestvo Ljudi vir veselja, saj skupnost, ki si prizadeva za resnično dobro, ne bi obstajala, če v njej ne bi prebival Bog. Bog je torej nujno navzoč povsod, kjer vlada ljubezen. Ljudje so danes tako žalostni, zdolgočaseni, naveličani vsega … ker živijo daleč od Boga. Pa si tako žele veselja in sreče, dobrote, druženja in pozitivnega pogleda na življenje. Veselje pa jim zato prinašajmo mi kristjani! Molimo zanje, da jim Bog podeli Milost Veselja.

   Molitev VESELJE V BOGU
   Nebeški Oče, daj nam prosim danes naše vsakdanje veselje.
   Podari nam prosim vsak dan nekaj tistega veselja,
   ki ga za noben denar ni mogoče nikjer kupiti.
   Oče hotel si, da je veselja med nami nekaj več
   kot zgolj užitek in zadovoljstvo,
   ki naše čute zadovoljita le za nekaj trenutkov,
   nato pa vse v hipu izgine in izzveni.
   Pravo veselje gre globlje, seže v našo notranjost.
   In od tam izžareva vse dni,
   ne le kakšen hip.
   Veselje je sreča nad dobrim, lepim, popolnim.
   Pomeni odkritje dobrega v stvareh,
   je dragoceno spoznanje, da ima naše bivanje smisel,
   da nam zastavlja pomembna vprašanja.
   Veselje je tudi odkritje tvojih sledov
   na obrazu ljudi, ki jih srečujemo,
   med vrsticami časopisa, ki ga prebiramo,
   v prizadevanju vseh, ki gradijo nekaj novega.
   Naše veselje, je veselje v Bogu.
   Brez Tebe Oče, bi ne bilo veselja.
   Če nam ne bi poslal Sina, bi ne bilo veselega oznanila ljudem.
   Reši nas vseh tistih žalostnih prividov,
   Ki nas v življenju begajo in tlačijo.
   Kristjani bi vendar ne smeli biti zagrenjeni,
   kljub bridkostim in težavam tega sveta.
   Kdo bi se danes mogel veseliti,
   če ne prav mi, ki trdno verujemo,
   da si Ti, o Bog, naš Vsemogočni,
   Vsevedni, predvsem pa Dobrotljivi Oče!

   Paul Roth

   Družina (avtor je p. Branko Cestnik) je glede veselja zapisala naslednje misli (kratek povzetek): »Ne vemo, kdaj in kako se bo zgodilo, da bo sodobni človek spet zahrepenel po Bogu. Ne vemo, kdaj in kako se bo zgodil duhovni preporod, ko bodo možje in žene našega časa v Kristusu spet ugledali zadnje in prvo obličje Boga, ki je človek, človeka, ki je Bog. Vemo pa eno, da žalostni kristjani zagotovo k temu ne bodo nič prispevali. Še več: žalostni kristjani nastop duhovnega preporoda oddaljujejo, celo onemogočajo. Vera je globoko čustvo in bogoslužje je svečano. Razumljivo je, da verni ljudje nismo podobni zabavljačem, ko pričujemo o Bogu, še manj smo podobni razposajenim klovnom, ko obhajamo svoje obrede. Vseeno se moramo vedno znova izpraševati in preverjati, kam izginja naše krščansko veselje in kako si ga povrniti, ko nam uplahne. Pred nami je gromozanski izziv prenosa vere na mlade rodove in ni druge poti, da ga opravimo, kot je ta, da ga opravimo z veselim srcem«.

   Vera je tako za kristjane tisti pomembni vir iskrenega in pristnega, spontanega veselja, ki ga svet ne more dati, temveč ga da le Bog. Bog je dal človeku veselje in upanje. Veselje v veri je zazrtost in upanje v prihodnost, v vstajenje, v večno življenje. Svoj temelj pa ima veselje v Božjem stvarjenju, saj je Bog človeka ustvaril za veselje, ustvaril ga je po svoji podobi, ga postavil na zemljo, da bi človek v veselju živel med ljudmi in stvarstvom ter slavil svojega Stvarnika in mu bil s pravičnim življenjem v Veselje. Vera v večno življenje je mnogim ljudem vir veselja tudi tam, kjer se zdi, da veselja ni, kjer se zdi, da je trpljenje prevladalo. Veselje pa pomaga človeku tudi pri premagovanju trplenja in raznih težav, s katerimi se sooča sodobni človek. Veselje tako ni nekaj neoprijemljivega, pač pa nekaj zelo konkretnega, saj v vsakdanjem življenju spreminja srca ljudi.

   Zato se strinjam s prispevkom patra Cestnika v Družini: »Vseeno se moramo kristjani vedno znova izpraševati in preverjati, kam izginja naše krščansko veselje in kako si ga povrniti, ko nam uplahne. Pred nami je gromozanski izziv prenosa vere na mlade rodove in ni druge poti, da ga opravimo, kot je ta, da ga opravimo z veselim srcem«. Čaka nas vse veliko dela in molitve ter prošenj k Bogu, da se povrne spet veselje med nas. Ker imamo kristjani vse potrebne podlage in argumente v upanju, ljubezni in Božji Dobroti imamo tudi več razlogov za iskreno veselje.

   Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo ljubezen, ga prosim, da me pritegne k sebi, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj in da bo v meni deloval Sveti Duh brez vseh omejitev. Janez
9. Lara says:

   27. avgusta, 2019 at 22:43

   Dragi Jezus!

   Prosim, vlij mi strpnost in potrpljenje na vsakem koraku sedanjega življenja.

   Pomagaj mi pri življenjskih odločitvah, saj Božja volja največ velja.

   Varuj in brani me.
10. Miro says:

    27. avgusta, 2019 at 17:20

    USMILJENI JEZUS: “OB TRETJI URI MILO PROSI MOJE USMILJENJE, POSEBNO ZA GREŠNIKE …”

    Usmiljeni Jezus je sveti Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, in po njej tudi nam zaupal naslednje besede življenja (navedeno iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske):

    “Ob tretji uri milo prosi moje usmiljenje, posebno za grešnike, in vsaj za kratek čas se poglobi v moje trpljenje, predvsem v mojo zapuščenost v trenutku umiranja. To je ura velikega usmiljenja za ves svet. Dovolim ti, da prodreš v mojo smrtno žalost; ob tej uri ničesar ne odrečem osebi, ki me prosi v imenu mojega trpljenja” (št. 1320).

    “Moja hči, spominjam te, kadarkoli boš slišala, da ura bije tri, se vsa potopi v moje usmiljenje, slavi in poveličuj to usmiljenje; kliči njegovo vsemogočnost na pomoč za ves svet, posebej za uboge grešnike, kajti v tem trenutku stoji na stežaj odprto za vsakega človeka. Ob tej uri zase in za druge izprosiš vse, ob tej uri se je rodila milost za ves svet – usmiljenje je zmagalo nad pravičnostjo. Moja hči, ob tej uri se potrudi, da zmoliš križev pot, kolikor ti obveznosti to dopuščajo; če ne moreš zmoliti križevega pota, vsaj za trenutek stopi v kapelo in počasti moje Srce, ki je v najsvetejšem zakramentu polno usmiljenja; ako pa ne moreš stopiti v kapelo, se vsaj za trenutek poglobi v molitev tam, kjer si. Želim, da častí moje usmiljenje vsako ustvarjeno bitje, najprej pa ti, ker sem ti dal to skrivnost najgloblje spoznati” (št. 1572).

    Božjemu usmiljenju tokrat priporočimo osebe in zadeve v zapisih na tej spletni strani pod: Dr, Sofija, Nina, Nada, Alen, Mirjam, Ana, Mojca, Tanja, Blanka, MamiM, Kristina, Simon, Irena, Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Emilija, Zarja, Jasna, Tea, Ida … Teh in drugih trpečih oseb, ki se priporočajo v molitev, se vsak dan spomnimo v naših molitvah, še zlasti ob 15. uri med molitvijo rožnega venca Božjega usmiljenja, ko smo v duhu na poseben način povezani z Jezusovim trpljenjem na križu, darovanem za naše odrešenje! Zgodi se presveta Božja volja!

    Usmiljeni Jezus je sv. Favstini takole razodel veliko moč vzklikov Božjemu usmiljenju: “Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”

    http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

Comments are closed.