Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Miro says:

   6. septembra, 2019 at 16:06

   JEZUS NAM PODARJA NEMINLJIVO LJUBEZEN IN SREČO, KI JO SVET NE MORE DATI! SE ZNAMO ODPRETI V SRCU IN SPREJETI NJEGOV DAR?

   BOŽJA BESEDA: Oni pa so mu rekli: »Janezovi učenci se pogosto postijo in opravljajo molitve, enako tudi učenci farizejev, tvoji pa jedo in pijejo.« Jezus jim je odgovoril: »Ali morete doseči, da bi se svatje postili, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.« In povedal jim je še priliko: »Nihče ne odtrga krpe od nove obleke in jo našije na staro, sicer bo novo raztrgal, s staro obleko pa se krpa z nove ne bo ujemala. Tudi novega vina nihče ne vliva v stare mehove, sicer bo novo vino stare mehove razgnalo in se razlilo, mehovi pa bodo uničeni; pač pa se mora novo vino vlivati v nove mehove. Nihče, ki je pil staro vino, noče novega, ampak pravi: ›Staro je dobro.‹« (Lk 5,33-39)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+5%2C33-39&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus je ženin, ki razveseljuje svate. Pri njem ni prostora za žalost in post, ampak njegova navzočnost prinaša novost, veselje in polnost. Seveda za vse to ni mogoče delati kompromisov. Ves se mu moram odpreti, mu prisluhniti, sprejeti njegov dar in mu zaupati. Gospod, okrepi mi vero, da bom v celoti sprejel tvojo besedo in se resnično spreobrnil za tvoje veselje (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Molimo: Slava tebi, Jezus! Hvala Ti, ker nam kot Ženin na evharistični gostiji razodevaš neizmerno ljubezen našega nebeškega Očeta. Na tej nebeški gostiji se ves razdajaš za nas grešnike in nam daješ celo sebe v hrano, da bi lahko nekoč obhajali večno gostijo ljubezni in sreče v Bogu. Ponižno Te prosim, vlij v moje srce Duha ljubezni, spokornosti in veselja, da bom darove, prejete pri sveti maši, posredoval tudi bližnjim, še zlasti z deli usmiljenja do najbolj trpečih sester in bratov!

   Božjemu usmiljenju priporočimo vse obiskovalce te spletne strani in prosilce milosti, z gorečo prošnjo, da bi se vsi v srcu veselili Ženinove prisotnosti in z Njim živeli novost življenja – življenje ljubezni, veselja in sreče v moči Svetega Duha!

   Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
2. Janez says:

   6. septembra, 2019 at 15:30

   Medmrežje OPERANDO: Izziv ljubezni (avtorja članka in knjige: Alex Kendrick, Stephen Kendrick)

   Ljubezen ni sebična. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo.Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10.

   Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki nas obdaja, nas uči, naj se posvečamo predvsem svojemu videzu, občutkom in osebnim željam. Očitno je njen najpomembnejši cilj doseganje najvišje možne sreče. Posledice takega razmišljanja pa se boleče pokažejo v medsebojnih odnosih. Če bi morali izbirati pojem, nasproten pojmu ljubezni, bi izbrali sebičnost. Na žalost je sebičnost v vsakogar vgrajena že z rojstvom. Vidimo jo v otroških dejanjih in pogosto tudi v grdem ravnanju odraslih. Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’.

   Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’. Če se boste odločili ljubiti svojega moža oziroma ženo, boste morali reči ‘ne’ svojim željam, da boste lahko rekli ‘da’ njegovim potrebam. To pa pomeni, da ste srečo zakonca postavili pred svojo.

   Izziv ljubezni
   Ne gre za to, da vi ne bi smeli biti srečni, ampak da ne smete zanikati sreče zakonca, da bi bili srečni predvsem vi.Ljubezen vodi tudi k notranjemu veselju. Ko boste blagor zakonca postavili na prvo mesto, vas bo to izpolnilo neprimerno bolj, kot bi vas sebična dejanja. Tako ugodnost si je Bog zamislil in pridržal za tiste, ki si izkazujejo resnično ljubezen.
   Ko se odpoveste svojim pravicam v dobro zakonca, dobite priložnost, da izgubite sebe in najdete veličastnejši smisel zakona.
   Nihče vas ne pozna tako dobro kot zakonec, zato bo prvi opazil, da ste ravnali drugače in namenoma žrtvovali svoja hotenja in želje, da bi zadovoljili njegove ali njene potrebe.
   Če svojih želja ne boste mogli žrtvovati v blagor zakonca, vas sebičnost morda obremenjuje bolj, kot si želite priznati.

   Zastavite si naslednja vprašanja:
   ⦁ Ali zakoncu resnično želim le najboljše?
   ⦁ Ali ima ob meni občutek, da je ljubljen?
   ⦁ Ali meni, da mislim na njegov najvišji blagor?
   ⦁ Ali me vidi kot človeka, ki najprej poskrbi zase?

   Če verjamete ali ne, imajo vaši bližnji, še zlasti vaš mož ali žena, o vas določeno mnenje. Se jim res zdite ljubeči? Ne pozabite, da mora tudi vaš mož ali žena ljubiti sebičnega človeka.
   Zato se odločite, da mu boste najprej vi izkazovali iskreno ljubezen in ne boste ničesar spregledali. Navsezadnje bosta oba bolj izpolnjena. “Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe” (Flp 2,3).

   Medmrežje Operando: Avtorja knjige: Alex Kendrick, Stephen Kendrick.
   • Janez says:

     6. septembra, 2019 at 15:32

     Sorry. Se opravičujem za napako in dvojni vnos članka v prispevek. Janez
3. Janez says:

   6. septembra, 2019 at 15:26

   Jezus prosim Pridi in Živi v Meni

   Jezus prosim pridi, vstopi in živi v meni!
   Kakor si živel v Svoji Materi Devici Mariji,
   ko si si vzel za Življenje kot Novorojeni Bog in Človek
   Njeno Materinsko Telo in Njeno Kri, v Njej rastel in se Rodil na Svet
   v Naše Veselje Odrešenja Vseh Ljudi za Odpuščanje Vseh Naših grehov.
   Tako prosim Jezus Odrešenik živi, bivaj in ostani v meni
   ter postani v meni Tvoje Božje Telo in Kri in napolni me z Svetim Duhom:
   +Jezus prosim Misli in Odločaj se v Meni z Menoj;
   +Jezus prosim Moli in Ljubi ter Odpuščaj v Meni z Menoj;
   +Jezus prosim trpi in prenašaj vse krivice Sveta in Bolečine ter Bolezni v meni in z Menoj;
   +Jezus prosim glej in spregovori iz Mene v tišini, da Te bom slišal in razumel, kaj hočeš od Mene;
   +Jezus prosim deluj in izžarevaj Luč ter Sveti iz Mene, da bom prinašal Ljudem Svetlobo In Upanje;
   +Jezus prosim vlivaj mi Pogum in Vztrajnost skozi mene zame in za druge in napolni nas z Vero;
   +Jezus prosim Pomagaj bolehnim, revnim in ubogim skozi mene, da bom dober Samaritan kot Mati Terezija;
   +Jezus prosim vlivaj mi moči in vodi me po Poti k Tebi, da bom živel, daroval, služil drugim in izgoreval za Svet tako kot Ti, ki si Moj Ljubljeni Brat, Odrešenik, Gospod in Moj Bog.
   +Jezus prosim naj bom vedno na strani Rešitev in ne Problemov zase in za Ljudi, da jim bom pomagal in jih spodbujal, da bodo vedno izpolnjevali Božjo Voljo.
   +Jezus prosim naj bom orodje Tvojega Miru, Dobrote in Ljubezni, prosim pomagaj mi, da bom Svojo Vero v Boga in v Božje Postave ter v Sveti Jezusov Evangelij veselega Oznanila vedno udejanjal in izvrševal tudi v praksi Življenja in tako pokazal, da Verujem, Molim, Delam in Izvršujem vse, kar Bog hoče in zahteva od mene.
   +Prosim Jezus uporabljaj moje roke, noge, glavo, pamet, mene vsega, da bom služil drugim vedno in z veseljem.
   +Prosim Jezus blagoslovi vsa naša pota, da bomo hodili in stopali po Zemlji z našimi Nogami po pravi Poti, da nas vse v Jezusa Verujoče Ljudi v Svetemu Duhu pripelješ k Bogu Očetu in da bo Naš Bog vedno Ves v Vsem.
   +Prosim Te Gospod Jezus tudi za neverujoče, ki pošteno ter pravično živijo in Te iščejo na svoj način,
   da bodo po Tvoji Milosti Videli in Spoznali Boga preko Tvoje Milosti,
   ter spregledali in začeli hoditi kot Dobri Ljudje in Dobri Kristjani
   po Poti k Jezusu Našemu Odrešeniku Sveta.
   Daj Gospod, da bom vedno Blizu tebe in zmeraj Bliže Tebi!
   Vsak dan nanovo me vzemi ter naredi iz mene nov prispevek za Ljudi.
   V Vsakem Trenutku me vzemi, ker bi se rad popolnoma Odprl Tvoji Ljubezni
   in Božjemu Duhu, da bi deloval v meni in izpolnjeval Božjo Voljo.
   V vsak dogodek prihajajočih dnevov me vzemi prosim in daj da bom odkrival Tvoja Sporočila.
   Bodi moj Brat in Odrešenik ter moj Gospod, ki mi nikdar ne dovoli pomisliti,
   da si daleč od mene; daj mi Milost in deluj in izžarevaj preko mene v Svet svojo Dobroto in Ljubezen.

   Dopolnjena Molitev Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

   “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno” (Jn 15,10-11). Kjer je ljubezen, tam je Bog ( Mati Terezija).
4. KRISTINA says:

   6. septembra, 2019 at 10:58

   Prvi petek in prva sobota sta predvsem priložnost za češčenje presvetega Jezusovega Srca in brezmadežnega Marijinega Srca
   Vprašanje bralca:
   Zadnje čase je več slišati o maši na prve petke in prve sobote v mesecu, ki se jih udeležujejo nekateri farani. V župniji še nisem utegnil slišati razlage o prvih petkih in sobotah. Od kod izvirata ti dve pobožnosti in kaj naj pomenita verniku danes? Kdaj se je priporočeno udeležiti teh pobožnosti?
   Janez

   Odgovarja: Peter Štumf, murskosoboški škof
   Pri pobožnostih na prvi petek in prvo soboto ne gre zgolj za obisk svete maše, ampak za češčenje oz. pobožnost do presvetega Jezusovega Srca in brezmadežnega Marijinega Srca, ki obsega tudi obisk sv. maše. Jezusovo srce je srce Boga in človeka, Marijino pa srce človeka. Jezusovemu srcu priznavamo božansko čast, Marijinemu pa svetniško, vendar v najvišji možni časti, ki gre samo nebeški Materi Mariji, saj je Marijino srce, čeprav človeško, kraj njene privolitve, da postane Božja Mati, in je prostor ljubezni do Sina Jezusa.

   Jezusovo in Marijino srce sta omenjena že v Svetem pismu. Apostol Janez je pri zadnji večerji slonel na Jezusovem srcu (prim. Jn 13,25) in vojak je pri križanju prebodel Jezusovo srce (prim. Jn 19,34). Marijino srce pa evangelist Luka dvakrat omenja v svojem evangeliju (prim. Lk 2,19 in 51).

   Razvoj češčenja Jezusovega srca in pomen tega češčenja je popisal papež Pij XII. v Okrožnici o češčenju presvetega Srca Jezusovega. Razvoj češčenja Marijinega srca pa je v knjigi Čudovito Srce Božje Matere popisal sv. Janez Eudes. Omembe vredna sta tudi sestavka dr. Antona Strleta (1915–2003) o prazniku Jezusovega in Marijinega Srca, ki sta objavljena v drugi knjigi Leto svetnikov. Zelo koristne za duhovno poglabljanje so tudi knjižice, ki jih je o češčenju svetih Src pripra­vil nekdanji stiški opat, p. dr. An­ton Nadrah.

   Sv. Marjeta Marija Alakok je v svojih videnjih prejela 12 obljub Jezusovega srca za tiste, ki ga bodo častili:
   1. Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
   2. Naklonil bom mir njihovim družinam.
   3. Tolažil jih bom v trpljenju.
   4. Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri; tisti, ki bodo meni posvečeni, se ne bodo pogubili.
   5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
   6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
   7. Mlačni bodo postali goreči.
   8. Goreči bodo hitro dospeli do velike popolnosti.
   9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupno­sti, kjer bodo izpostavili in častili podobo mojega presvetega Srca; znova bom zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.
   10. Tistim, ki delajo za rešitev duš in prisrčno častijo moje Srce, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to češčenje širili med ljudmi.
   11. Imena tistih, ki bodo širili to češčenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
   12. Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja in srečno smrt; ne bodo umrli v nemilosti in brez zakramentov; moje Božje srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.

   Sestra Lucija iz Fatime je leta 1925 od nebeške Matere Marije prejela naslednje sporočilo: “Vsem, ki se bodo na prvo soboto pet zaporednih mesecev spovedali in prejeli sveto obhajilo, molili en del rožne­ga venca in mi petnajst minut dela­li družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca z namenom, da bi mi zadoščevali, bom pomagala ob smrtni uri z vsemi milostmi, ki so potrebne za njihovo zveličanje.”

   Papeži so večkrat naštete obljube potrdili za verodostojne, pobožni verniki pa so se jih trudili izpolnjevati; najprej iz ljubezni do Boga, da bi mu zadoščevali za grehe, in iz ljubezni do bližnjega, da bi molili za njihovo in svoje spreobrnjenje.

   Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 21.
5. Janez says:

   5. septembra, 2019 at 22:44

   Medmrežje Prvikoraki
   Avtor: Steven L. Pogu: Poznati Jezusa (kratek izvleček)

   Jezusovo življenje in učenje sta nekaj enkratnega

   Izmed vseh ustanoviteljev poglavitnih religij je edino Kristus trdil, da je Bog! Abraham, Mohamed, Konfucij, Buda – nihče izmed njih ni trdil, da je Bog. Recimo Buda je na koncu svojega življenja svojim učencem povedal, naj si ga ne trudijo zapomniti, temveč naj si raje zapomnijo njegovo učenje o poti razsvetljenja; islamski Bog je Alah in ne prerok Mohamed. Vsakega izmed teh ustanoviteljev svetovnih religij bi se dalo ločiti od njihovega učenja, pa njihova vera ne bi utrpela nikakršne škode. V nasprotju z njimi je krščanstvo zgrajeno na Kristusu: kaj je storil in kdo je trdil, da je. Njegovo učenje je skoraj sramotno usmerjeno zgolj v samega sebe. Kaj drugega bi sicer lahko rekli o osebi, ki trdi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« (Jn 14,6). Če pa so Jezusove trditve resnica, potem so njegove besede polne upanja. Potemtakem lahko poznamo Boga, ker je Jezus Bog.

   Popolnoma Bog in popolnoma človek
   Jezus Kristus ni samo popolnoma Bog, je tudi popolnoma človek. Je Pravi Bog in Pravi Človek. Izkušal je lakoto in žejo, osamljenost, bolečino izdaje in zavrnitev. Pretrpel je ponižanje, ko je gol visel na križu. Jedel je pravo hrano, točil prave solze ob smrti svojega prijatelja in izgubil pravo kri med križanjem. Celo njegovo vstajenje je bilo fizično. Jezus Kristus je bil pravi človek. Kaj pomeni za nas, da je bil Jezus pravi Bog in pravi človek?

   1. Ker je Jezus Bog, je vreden našega čaščenja.
   Z njim bi morali ravnati kot z Bogom, torej z vso častjo in spoštovanjem. Jezus ni le naš prijatelj, On je naš Gospod. To pomeni, da mu dovolimo, da usmerja vsako področje našega življenja: ne le naše religiozno čaščenje in oboževanje, temveč tudi našo kariero, družino, finance, odnose in držo. Poznavanje Kristusa bi moralo vplivati na naše odnose z drugimi in tudi na to, kaj gledamo po televiziji,kaj delamo, kaj beremo itd. Predajanje kontrole nad temi rečmi Kristusu ni to, kar nas bo pripeljalo v nebesa, temveč je popolna predaja kontrole Kristusu, posledica našega odziva na večni odnos, ki ga imamo z Njim. On je vaš vsemogočni Gospod, ljubimo in častimo Ga.

   2. Ker je Jezus Bog, je zmožen poskrbeti za vse naše težave.
   Nič ni takega, s čimer se soočamo, česar Bog ne bi mogel premagati. Jezus je »JAZ SEM«, ki lahko vse stori. Jezus pravi, da tistim, ki ljubijo Boga, vse služi v dobro (Rim 8,28). Pravzprav On lahko stori »več kot ga sploh lahko prosimo ali si mislimo.« (Ef 3,20). S tem ko bolj spoznavamo Jezusa, obenem tudi ugotavljamo, da ima moč izpolniti vse, kar je obljubil. On je Naš Odrešenik in Naša Pot.

   3. Ker je Jezus Bog, nas lahko spravi z Bogom.
   Jezus je več kot prijatelj in brat. Je naš Bog in Odrešenik. Izpolnjevati moramo Božjo Voljo. Prositi ga moramo za odpuščanje grehov in se spokoriti in spovedati ter dobiti odvezo v Cerkvi.

   4. Ker je Jezus pravi človek, lahko sočustvuje z našimi potrebami in težavami.
   Vse, kar prestajamo, On lahko razume: »Ker je on sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim.« (Hb 2,18) Ker je živel med nami, popolnoma vse razume, kako se počutimo in kaj občutimo.

   5. Ker je Jezus pravi človek, s tem potrjuje našo človeškost.
   Boljši kristjani ne postajamo s tem, da se odrekamo svoji človeškosti. Bog nas je ustvaril po svoji podobi in želi, da uživamo življenje z vsemi zmožnostmi, ki nam jih ponuja. Vsakemu izmed nas je dal talente in sposobnosti, katere želi, da razvijamo. Z Ljubeznijo in Dobroto ter Usmiljenjem, služenjem drugim, v praksi izvajamo Božjo Voljo, našo Krščansko Vero in se tako približujemo Jezusu. Postajamo mu enaki.

   Če sledimo Odrešeniku Jezusu Kristusu, še ne pomeni, da bomo zaradi tega vedno zdravi in bogati, vsekakor pa bomo dobri verniki, boljši ljudje in modrejši! Marsikaj bomo morali spremeniti v življenju! Prišla bodo tudi naša osebna odrekanja in spremembe. Morda se bomo morali odreči nečemu, kar nam godi: staremu načinu življenja, poklicni poti, finančnemu uspehu, celo svojemu življenju. Kljub vsemu dovolimo, da Jezusova učenja v Evangeliju prevzamejo naše življenje, naslonimo se Nanj. To je to kar je Krščansko, kar dela življenje čudovito, da gremo po Poti k Njemu in smo Odrešeni!

   Medmrežje Prvikoraki Avtor: Steven L. Pogu: Poznati Jezusa
6. Janez says:

   5. septembra, 2019 at 18:17

   Jezus nam je podaril in vrnil Božjo navzočnost in svetost

   Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane tempelj Svetega Duha.

   Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

   Teologi nam razlagajo, da je Jezus prišel s poslanstvom sprave – po vstajenju jim je ob prikazanju podelil pravico, da odpuščajo grehe. Sv. Pavel nam v drugem pismu Korintčanom pravi: »17 Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. 18 Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave, 19 namreč to, da je bil Bog tisti, ki je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave. 20 Zavoljo Kristusa smo torej poslani, po nas vas kliče Bog. Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom. » (2 Kor 5,17-21).

   Svetost je sila, ki spreminja Svet in Nas Ljudi
   »V svetu, ki ni nič prijazen do prebivalcev, v svetu, ko človek ni nič prijazen do zemlje, v času, ko je prihodnost negotova in polzi iz rok odločevalcev in inženirjev politike in gospodarstva, v svetu, ko lepota ni več lepa, poštenost ni več vrednota, ampak se pogovarjamo o estetiki grdega, v času, ko poštenost in pravičnost nista cenjeni vrednoti, ko je resnicoljubnost pozabljena beseda, v času, ko molitev umira, ko skoraj nihče več ne verjame v moč blagoslova, v času, ko razglašamo samouresničitev kot višek smisla življenja, v tem času je potrebno posebno znamenje. To znamenje je svetost. Svetost je Božja navzočnost med nami vsemi, je Njegova prisotnost. Svetost nam zato daje Bog. To je deleženje Božjega nam vsem Ljudem na Zemlji. Svetost ni neka popolnost, za katero bi se trudili, za katero bi se vzgajali. Svetost kličemo, s svetostjo se povezujemo. Molitev kliče svetost v naše življenje. Več kot je molitve več svetosti je v svetu«. Pater Silvo Šinkovec.

   Vir: Medmrežje Fejstbog, pater Silvo Šinkovec in povzetki raznih prispevkov iz drugih religioznih gradiv in medijev.
   • Janez says:

     5. septembra, 2019 at 21:51

     Molitev Sveti Duh, darovalec življenja

     Sveti Duh, darovalec življenja, Sveti Duh, trikrat sveti,
     dopusti, da tudi jaz rastem v ljubezni,
     da spoznam Boga in dosežem njegovo Kraljestvo.
     Podeli mi duha pobožnosti,
     da bo moj duh rasel po načelih svetnikov
     in da bodo moje misli enake tvojim mislim,
     moja dela tvojim delom, ki so vsa čista in sveta.
     Sveti Duh pobožnosti, vedno tako sijajen,
     pridi k meni in odeni mojega duha v čistost,
     da bom ugajal Božjim očem.
     Obdaj mojo dušo z živim Duhom,
     da bom služil Presveti Trojici
     s spoštovanjem in dostojanstvom.
     Naj umrem svoji pristranskosti,
     svoji mlačnosti, mrtvilu in svojim željam.
     Pridi in me oživi v tvoji čistosti.
     Oskrbovalec sadov z drevesa življenja,
     večna Radost, podeli mi svojega Duha,
     da postanem bližnji Presvete Trojice
     in dedič tvojega kraljestva.
     Naj moj jezik okusi to, kar je najbolj
     čisto v Božji svetlobi, trikrat Sveti,
     in da použijem tistega, ki je dejal:
     Jaz sem kruh življenja.
     Sveti Duh življenja, trikrat sveti,
     podari mojemu duhu popolnost v nauku Duha pobožnosti,
     da spoznam, kako s strahospoštovanjem
     gledati to, kar je resnično meso in resnična hrana,
     kar je resnična kri in resnična pijača,
     zato, da bi živel v Očetu, Sinu in Svetem Duhu, Troedinem Enem.
     Daj, da moja duša živi za tvoje namene, ki so sveti in odrešenjski,
     in ki najbolj ugajajo tvojim očem.
     Z vstopom v mojo dušo me bo tvoj Duh pobožnosti spremenil
     v predanega in gorečega služabnika.
     Zvezda moje duše, podari mi pobožnost svojih svetnikov,
     da obdržim tvoje zakone v svetosti.
     Velikodušno se pokaži moji grešni duši,
     da me spomniš, kako me nepokvarjenost približa Troedinemu Bogu,
     Vsemogočnemu in Presvetemu,
     tako, da nič nečistega ne najde poti do mene.
     Amen.

     Vir: Molitvenik življenje v Bogu, 19. junija 1995.
   • Janez says:

     5. septembra, 2019 at 22:51

     Sorry, popravljam napako v gornjem tekstu: po vstajenju jim je ob prikazanju podelil pravico, da odpuščajo grehe; na nov tekst: po vstajenju je apostolom podelil pravico, da odpuščajo grehe in delajo čudeže. Hvala za razumevanje. Janez
7. Miro says:

   5. septembra, 2019 at 15:15

   EVHARISTIJA – IZVIR, IZ KATEREGA SE ROJEVA OBČESTVO V CERKVI IN KI JE ŽARIŠČE NJENEGA POSLANSTVA!

   BOŽJA BESEDA: »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje« (Apd 2,42-47).

   MISLI O EVHARISTIJI (iz knjige »Kruh, ki daje življenje«, zbral Wilhelm Mühs):

   – Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen (Evangelij po Janezu).

   – V oltarnem zakramentu je zaobjeta vsa skrivnost našega odrešenja (Tomaž Akvinski).

   – Jezus je postal kruh življenja, da bi nasitil lakoto, ki jo čutim po njem, in je postal lačen, da bi jaz mogla zadovoljiti njegovo ljubezen do mene (Mati Terezija iz Kalkute).

   – Evharistična daritev je izvir, središče in vrhunec celotnega krščanskega življenja (Janez Pavel II.).

   Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si živi Kruh iz nebes! Hvala ti za vse, kar nam milostno podarjaš pri sveti daritvi za naše odrešenje in večno srečo v Bogu. Hvaljen bodi, Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek – zdaj in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
8. KRISTINA says:

   5. septembra, 2019 at 10:41

   BLAŽENA MATI TEREZIJA
   – Kadarkoli Bog pogleda na dlan svoje roke, te vidi tam. Zapomni si: vedno si v božjih rokah!

   – Ne spomnim se, da bi Gospod kdaj govoril o uspehu. Govoril je le o zvestobi v ljubezni. Gospod me je poklical k zvestobi v ljubezni. To je edini uspeh, ki kaj velja.

   – Ob spoznanju, da nosi v svojem telesu Jezusa, je Marija takoj odhitela služit drugim. Sad Jezusovega prihoda je vedno potreba, da ga prinašamo tudi drugim.

   – Največji greh je pomanjkanje ljubezni, brezbrižnost do bližnjega. Nobena bolezen, niti gobavost, ne more tako popačiti človeka, da v njem ne bi prepoznala brata in sestre – še več: trpečega Jezusa.

   – Gospod, možje in žene kar naprej padajo na križevem potu življenja. Pomagaj nam dvigniti tiste, ki ležijo potrti pod težo nerazumevanja in malodušnosti.

   – Najboljši način, da Bogu in ljudem pokažete svojo hvaležnost, je, da vse sprejmete z veseljem. Veselo srce je normalen učinek srca, ki gori v ljubezni.

   – Gospod, naše oči so ugasnile v brezbrižnosti. Gospod, povrni nam oči, da bomo videli bolečino tistih, ki jočejo.

   – V upanju se popolnoma prepustite vsemogočnosti njega, ki je dejal: »Brez mene ne morete ničesar storiti.«

   – Gospod, daj, da se bo naše življenje kakor “pšenično zrno, ki je padlo v zemljo”, v tebi znova rodilo.

   – Dajte Jezusa svojim ljudem, ne z besedami, ampak z zgledom, s svojo ljubeznijo do njega; z izžarevanjem njegove svetosti in s širjenjem vonjave njegove ljubezni.

   – Denar ne zadošča. Ljudje potrebujejo predvsem vaše roke, da jim služijo, in vaša srca, da jih ljubijo.

   – Marija, naša Gospa, je začetek našega veselja. To je njena vloga, ki jo zvesto izpolnjuje. Ali se res zavedamo, zakaj jo tako zelo ljubimo? Zato, ker je neomadeževano ogledalo Božje ljubezni.

   – Jezus terja od mene samo to, da se zanesem nanj; kajti samo vanj popolnoma zaupam, njemu izročam sebe brez pridržka.

   – Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi.

   – Če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zato potrebujemo evharistijo. Samo evharistija, samo Jezus nam more dati veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.

   – Ni nam treba iskati sreče. Če imamo ljubezen do drugih, nam bo dana. Je namreč božji dar.

   – Poslušati, kadar nihče drug noče poslušati, je čudovita stvar.

   – Vera v dejanju je ljubezen in ljubezen v dejanju je služenje. Vero je treba udejanjati v ljubezni, da bo živela.

   – Kristus je glava družine, tihi poslušalec vsakega pogovora, nevidni gost pri vsakem obedu.

   – Molite lahko med delom. Delo ne ustavlja molitve, molitev pa ne prekinja dela. Za molitev je potrebno samo, da svoje misli povzdignemo k njemu.

   – Pravo srečo lahko najdemo samo takrat, ko smo v ljubezenskem odnosu z Bogom.

   – Če smo polni grehov, nas Bog ne more napolniti, kajti tudi Bog ne more napolniti nečesa, kar je polno. Zaradi tega potrebujemo odpuščanje, da bi postali prazni in bi nas Bog mogel napolniti s samim seboj.

   – Trpljenje je radost, če ga skupaj sprejemamo in prenašamo. Zapomnite si, da se Kristusovo trpljenje vedno zaključi z radostjo njegovega vstajenja.

   – Vsak dan preživite eno uro v adoraciji pred Gospodom in nikoli ne storite nič takega, za kar veste, da je narobe. Potem bo vaše življenje polno.

   – Bog je prijatelj tišine. Boga moramo poiskati, vendar ga ne moremo najti v hrupu. Poglejte, kako narava – drevesa, cvetice, trava – rastejo v globoki tišini. Glejte, kako se gibljejo zvezde, mesec in sonce v tišini.

   – Naš Gospod nam je naročil, naj ne skrbimo za jutrišnji dan, ki je v božjih rokah… Jezus je isti danes in jutri in samo on je pomemben.

   – Molitev je preprost pogovor z Bogom. On nam govori, mi poslušamo. Pripovedujemo mu, on posluša. Postopek v obe smeri: govorjenje in poslušanje.

   – Ne moremo delati velikih stvari – delamo lahko le majhne stvari z veliko ljubeznijo.

   – Če želimo, da ubogi spoznajo Kristusa v nas, moramo najprej mi spoznati Kristusa v ubogih.

   – Bog prebiva v nas. To je tisto, kar nam daje čudovito moč. Sploh ni pomembno, kje si, dokler si čist v srcu. On je tukaj s teboj in v tebi štiriindvajset ur na dan.

   – Kristusa moramo oznanjati z načinom, kako govorimo, kako hodimo, kako se smejemo, s svojim življenjem, tako da bo vsakdo spoznal, da pripadamo njemu. Oznanjevanje ni pridiganje; oznanjati pomeni biti.

   – Z denarjem lahko nahranimo lačnega Kristusa. Vendar ni lačen le kruha, temveč ljubezni, tvoje navzočnosti, tvojega človeškega pristopa.

   – Svet je izgubljen zaradi pomanjkanja miline in ljubeznivosti. Ljudje koprnijo po ljubezni, ker se vsakemu tako zelo mudi.

   – Mislim, da je današnji svet postavljen na glavo in da ljudje toliko trpijo, ker je tako malo ljubezni po domovih in v družinskem življenju.

   – Ohranite veselje ljubečega Boga, ljubečega Jezusa v svojem srcu in razdelite to veselje z vsemi, ki jih srečate.

   – Naš napredek v svetosti je odvisen od Boga in od nas samih od božje milosti in od naše volje.

   – Marija je v trenutku, ko je začutila, da je polna Jezusa, hitro šla, da bi takoj podarjala naprej, kar je bila prejela.

   – Bistvo svetosti je veselo izpolnjevanje božje volje. Zvestoba ustvarja svetnike

   – Bog ne more sovražiti, Bog ljubi, ker je ljubezen, nečistost pa preprečuje, da bi ga videli. Nečistost ni le greh nečistosti, ampak vsaka navezanost na zemeljsko, vse, kar nas odmika od Boga, vse, kar nas dela manj podobne Kristusu.

   – Raje vidim, da delate napake iz dobrote, kot pa čudeže brez dobrote. Pogosto je dovolj ena beseda, en pogled, eno nepremišljeno dejanje – in tema napolni srce človeka, ki ga ljubimo.

   – Bog je tako ljubil svet, da nam je dal svojega Sina – prvi veliki dar. čeprav bogat, je postal ubog zame in zate. Povsem se nam je dal. Pa to še ni bilo dovolj. Želel nam je dati nekaj več: možnost, da bi se mi dali Njemu.

   – Sad tišine je molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje.

   – Veselo oznanilo je, da Bog še vedno ljubi svet preko tebe. Ti si božje veselo oznanilo. Ti si božja ljubezen v delovanju. Vsak trenutek prihaja kdo v stik z nami; ljudje morajo postati drugačni in boljši, ker nas srečujejo. Mi moramo izžarevati božjo ljubezen.

   – Če dobro mislite o drugih, boste tudi dobro govorili o drugih in drugim. Česar polno je srce, to usta rada govore. Če je vaše srce polno ljubezni, boste govorili o ljubezni. Nasilje jezika je zelo resnično – ostrejše od vsakega noža, globoko rani in ustvarja grenkobo.

   – Vere primanjkuje zato, ker je med ljudmi toliko sebičnosti in koristoljubja. Vera, zares prava vera, pa mora biti darujoča. Ljubezen in vera hodita skupaj. Druga drugo dopolnjujeta.

   – Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen. Zato je samega sebe napravil za kruh.

   – Prosimo našo Gospo, naj nam pomaga ohraniti naša srca čista, da bomo mogli ljubiti Kristusa, njenega Sina, z nežno ljubeznijo.

   Danes so me resnično preplavila čustva, spomini na otroštvo, na mojo pokojno družino starše, stare starše, ki je zmeraj imela vrata odprta za vse ljudi, ki je nahranila kogarkoli, tudi prenočišče dala vsem ki so ga bili potrebni. Hvala ti dobri Bog za vse kar prejemam v življenju in kar sem , hvala ti za vse kar je bilo in kar še bo, naj se zgodi tvoja Božja volja.
   Hvaljeno in češčeno naj bo Sv. Rešnje telo zdaj in vekomaj
   • Janez says:

     5. septembra, 2019 at 22:08

     Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov v Indiji.
     Mati Terezija

     Kako lepo, da ste nam posredovali čudovit povzetek misli Matere Terezije zgoraj. Vse dobro vam želim Kristina. BVB Janez
9. KRISTINA says:

   5. septembra, 2019 at 6:47

   MATI TEREZIJA
   “Bili smo med sabo povezani in srečna družina”

   Mati Terezija1Žena, ki je šla v lepšo zgodovino človeštva kot mati Terezija iz Kalkute, se je rodila 27. avgusta 1910 v albanski družini Bojaxhiu v Skoplju. Oče Kole, ki je imel trgovino, in mati Drane sta svoji drugorojenki izbrala ime Agnes Ganxhe; brat Lazar je bil tri leta starejši, sestra Age pa tri leta mlajša. Oče Kole je umrl, ko je imela Agnes komaj devet let. “Bili smo zelo povezani med seboj, tudi zaradi prezgodnje očetove smrti,” je pripovedovala mati Terezija. “Živeli smo eden za drugega in smo se tudi trudili drug drugega osrečevati. Bili smo med sabo povezani in zelo srečna družina.” Agnes je po končani osnovni šoli šla na gimnazijo. Živeli so blizu cerkve Srca Jezusovega. Družina je bila zelo verna. Agnes je sodelovala pri pevskem zboru, pridružila se je tudi misijonskemu krožku, kjer se je seznanila z delovanjem hrvaških in slovenskih jezuitov v bengalskem misijonu.Ob branju njihovih poročil v listu Katoliški misijoni se je v njej zbujal misijonski poklic. Pri mami Drani se je učila dobrote do revežev.

   Mati Terezija2Kdor se je oglasil pri njih, ni nikoli odšel praznih rok. “Mama nam je govorila: ‘Dobro vedite, da so tudi tisti, ki niso naši sorodniki po krvi, naši bratje že zaradi tega, ker so ubogi.'” Ta materin zgled je v hčerki kasneje, v drugi polovici njenega življenja, obrodil čudovite sadove, najprej v Indiji, potem pa po vsem svetu. Mati je umrla leta 1972 v 83. letu starosti, sestra pa leto kasneje; na njun grob na pokopališču v Tirani je lahko šla molit šele leta 1991, ko Albanija ni bila več “prva ateistična država na svetu”, za kakršno so jo razglasili njeni komunistični voditelji leta 1967.

   “Moja mama me je tako ljubila, da me je darovala Bogu”

   V živahnem dekletu je vzklil redovniški in misijonski poklic. Nekaj tednov po svojem osemnajstem letu je odšla od doma in iz svojega rojstnega mesta in odpotovala na Irsko, da vstopi v red loretskih sester, ki so delovale kot misijonarke v Indiji. “Moja mama me je tako ljubila, da me je, ko sem odrasla, darovala Bogu. Izročila me je z veselim srcem.” Na Irsko in po dveh mesecih tečaja angleščine v Indijo je Agnes Bojaxhiu potovala skupaj s Slovenko Elizabeto Kajnč, ki je do konca svojega življenja ostala pri loretskih sestrah.

   Mati Terezija3Po končanem noviciatu v Darjeelingu pod Himalajo sta imeli prve zaobljube. Agnes si je izbrala redovno ime Terezija in sicer po sv. Tereziji Deteta Jezusa. To je bilo 24. maja 1931. Potem je mlada redovnica šla v St. Mary’s College, kjer je dekleta iz “boljših” družin poučevala zemljepis in verouk. Po večnih zaobljubah leta 1937 je postala celo ravnateljica šole. “V Loretu sem bila najsrečnejša redovnica na svetu. Z veseljem sem poučevala. To delo se mi je zdelo zares apostolsko in mi je bilo zelo všeč.”

   Živela je v urejeni hiši, ki je bila svetla in snažna, imela je cvetoče vrtove in park, bila je pred zunanjim svetom zavarovana z visokim zidom. Sestra Terezija je tam živela mirno življenje dobre redovnice… Vse do 10. septembra 1946, ki v redu misijonark ljubezni velja kot “dan navdihnjenja” (Inspiration Day). Sestra Terezija se je peljala z vlakom na duhovne vaje v Darjeeling in “slišala božji glas”. “Bila sem prepričana, da je bil to božji glas… Naročilo je bilo jasno: oditi moraš iz samostana in pomagati ubogim tako, da živiš z njimi. To je bila naloga, ukaz. Vedela sem, kaj moram storiti, nisem pa vedela, kako.”

   “Bog zahteva od mene korenito spremembo življenja”

   Mati Terezija5″Prosim, da bi mi dovolili služiti ubogim Indijcem tako, da bi živela kot oni… Zame je skrivnost, zakaj mi je Bog poslal ta klic. Vendar moram storiti ta korak v imenu Boga, ki zahteva od mene korenito spremembo življenja. Vsekakor hočem izpolniti njegovo voljo in zbrati okoli sebe duše, pripravljene iskati uboge. Tukaj v Indiji so milijoni ubogih, ki živijo v bednih pogojih, daleč od Boga in od Kristusa. Jaz sem preprosta sestra in se ne znam izražati, vendar vas prosim za pomoč, da bi mogla slediti svojemu klicu.” Tako je sestra Terezija zapisala v svoji prošnji, ki je bila poslana v Rim 7. februarja 1948. Čez pol leta je od tam prišlo dovoljenje, da sestra Terezija lahko izstopi iz reda loretink in začne novo življenje po božjem klicu. In sestra Terezija je 18. avgusta 1948 redovno obleko sester loretink zamenjala z belim sarijem, oblačilom revnih indijskih žena; njegovi modri robovi so izražali njeno željo posnemati Devico Marijo.

   Mati Terezija6Iz urejenega samostana je šla na blatno ulico s petimi rupijami v žepu. Tri mesece je bila na tečaju za bolničarke, da bi se mogla posvetiti službi najbolj ubogim v Kalkuti. To leto je zaprosila za indijsko državljanstvo in ga tudi dobila (kasneje ji je papež Pavel VI. izposloval še vatikansko državljanstvo, ki ji je omogočilo lažje potovati po svetu). 19. marca 1949 je v svojem začasnem bivališču sprejela svojo nekdanjo učenko, mlado Bengalko Subashini Das, ki je postala prva članica reda misijonark ljubezni, potrjenega 7. oktobra 1950. Skupaj z njo je bilo v noviciatu 10 deklet.

   Domova za zapuščene umirajoče in zapuščene otroke

   Mati Terezija8Na praznik Marijinega srca, 22. avgusta 1952, je mati Terezija v Kalkuti odprla Dom za zapuščene umirajoče, ki mu je dala ime Nirmal Hriday (Hiša čistega srca). Njeni oskrbovanci so se nastanili v zapuščeni stavbi ob svetišču hindujske boginje Kali. Leta 1953 so misijonarke ljubezni, katerih število je naglo naraščalo, dobile novo “materno hišo” na Lower Circular Road v Kalkuti, ki jim jo je podaril muslimanski sodnik. Tam je še zdaj “glavni stan” reda in tam je bila 13. septembra 1997 pokopana mati Terezija. Nedaleč proč od te hiše je mati Terezija istega leta odprla dom za zapuščene otroke. Prav kmalu je odprla še dom za gobavce: zanje je oskrbela tudi “potujoče ambulante” v kombijih, ki so krožili po mestu.

   Mati Terezija9Oktobra 1960 je mati Terezija prvič zapustila Indijo in potovala v Rim, kjer jo je ljubeznivo sprejel papež Janez XXIII. in njen red povzdignil v papeško ustanovo ter mu tako omogočil, da se širi po vsem svetu. Ob tem potovanju se je mati Terezija srečala z bratom Lazarjem, ki ga ni videla od svojega 18. leta (umrl je leta 1981 v Palermu). Leta 1963 je zaživela kongregacija Bratov misijonark ljubezni, ki jo vodi brat Andrew, avstralski jezuit; po besedah matere Terezije so ti bratje “srce” reda, ker so kot duhovniki Jezusovi bratje. Mati Terezija je v Indiji vedno bolj slavna in leta 1964 ji indijska vlada podeli priznanje Padna Sri (red lotosa), dežele jugovzhodne Azije pa jo nagradijo kot najbolj zaslužno ženo Azije. Zahod pa je takrat še ni poznal.

   Papež Pavel VI. je materi Tereziji odprl pot v svet

   Mati Terezija12Med svojim potovanjem v Indijo za sklep mednarodnega evharističnega kongresa v Bombayu prve dni decembra 1964 se je papež Pavel VI. srečal tudi z materjo Terezijo. Ko se je vračal v Rim, je na letališču povedal: “Preden zapustimo Indijo, želimo podariti svoj avtomobil materi Tereziji, vrhovni predstojnici misijonark ljubezni, da ga uporablja pri svojem vesoljnem poslanstvu ljubezni.” Luksuzni avtomobil, ki so ga papežu podarili katoličani ZDA, so prijatelji matere Terezije prodali na dražbi in mati Terezija je s tem denarjem zgradila naselje za gobavce Shantinaghar (Kraj miru). To papeževo dejanje je seveda vzbudilo pozornost svetovnega tiska in tako je Pavel VI. pripomogel, da so se začeli zanimati, kdo je ta mati Terezija in kakšno delo opravlja. Leta 1965 je mati Terezija odprla prvo hišo za uboge izven Indije in sicer v Venezueli.

   Mati Terezija11V naslednjih letih pa je (vselej na željo krajevnih škofov) odpirala hiše po raznih deželah Afrike, v Avstraliji in Evropi (prva je bila v Rimu). Leta 1971 je družba misijonarki ljubezni imela že 50 hiš v Indiji in po svetu. Marca 1969 je zaživelo združenje Sodelavcem matere Terezije: njihova prvenstvena naloga je, da po svoji vesti čutijo dolžnost pomagati najbolj ubogim.

   “Ubogi ne potrebujejo našega sočutja, temveč našo pomoč!” je zdravo načelo matere Terezije. Leta 1971 začnejo na mater Terezijo kar “deževati” razne nagrade in priznanja: papež Pavel VI. ji podeli mednarodno nagrado za mir Janeza XXIII., v Angliji prejme nagrado Templeton, v Italiji nagrado Balzan “za humanost, mir in bratstvo med narodi” – vseh nagrad kar ni mogoče našteti.

   Nobelova nagrajenka: “Največja grožnja za mir je splav”

   Mati Terezija10″Tokrat pa bo nagrada prišla v prave roke!” so rekli vsi, ko je Nobelov odbor pri norveškem parlamentu 17. oktobra 1979 sporočil, da Nobelovo nagrado za mir za leto 1979 prejme mati Terezija iz Kalkute. “Nagrado bom sprejela v večjo čast božjo in v korist naših ljudi, najbolj ubogih med ubogimi,” je dejala nagrajenka. Za svoje uboge je porabila visoko denarno vsoto, povezano z nagrado; ko je 10. decembra 1979 prišla v Oslo po nagrado, je najprej izrazila željo, naj denar, ki bi ga potrošili za slavnostno večerjo, nakažejo za uboge. V zahvalnem govoru po prejemu nagrade pa je povedala, kar ji je narekovalo srce: “Mislim, da danes mir najbolj ruši prav splav, ker je to neposredna vojna, pravo ubijanje z materine strani. V Svetem pismu beremo, kako Bog jasno pravi: ‘Tudi če mati pozabi na svojega otroka, jaz te ne bom pozabil. Zapisal sem te na dlan svoje roke.’ Zapisani smo na dlani roke Boga, tako smo mu blizu. Tudi tisti nerojeni otrok je zapisan na dlan božje roke. Najbolj me prizadene začetek tega stavka: ‘Tudi če mati pozabi’… Največje zlo in največji rušilec miru je danes prav splav. Tudi nas, ki tu stojimo, so naši starši želeli. Ne bi bili tu, če nas naši starši ne bi želeli.”

   Mati Terezija13Nobelova nagrada za mir je materi Tereziji prinesla svetovno slavo, kar je bilo njej všeč le zaradi tega, ker so se njene ustanove naglo množile povsod. Raslo je tudi število misijonark ljubezni, ki pa jih je bilo veliko premalo, da bi mogle ustreči vsem prošnjam. Že leta 1978 je mati Terezija odprla hišo misijonark ljubezni v Zagrebu, leto kasneje v Skoplju in ob tej priliki je (30. junija 1980) obiskala Ljubljano, kamor so njene sestre prišle 16. julija 1987.

   “Predstavljam vam najbolj mogočno ženo sveta”

   Mati Terezija14Glavni tajnik OZN Xavier Perez de Cuellar je mater Terezijo povabil, naj pride na zasedanje Glavne skupščine in spregovori zastopnikom vseh držav sveta. Ko je 26. oktobra 1985 prišla v veliko dvorano Steklene palače, je “smetani” svetovne diplomacije dejal: “Predstavljam vam najbolj mogočno ženo sveta.” In mislil je resno, kajti mati Terezija, drobna in sključena, v obnošenem sariju in pošvedranih sandalah, je resnično bila najbolj mogočna žena sveta, ker je bila najbolj verodostojna pričevalka Boga, Gospodarja sveta. Po nagovoru matere Terezije so v dvorani glavne skupščine predvajali film Mati Terezija, znanega angleškega režiserja Richarda Attenborougha. Po osemdesetih minutah so mnogi imeli solzne oči. Ganjeno so ploskali “junakinji”, ki je po svoji navadi vse navzoče povabila k molitvi: “To je dvorana, kjer se ljudje srečujejo, da bi se pogovarjali o miru, zato se vsi skupaj v molitvi obrnimo k Bogu in ga prosimo za mir.”

   Mati Terezija15Konec leta 1985 je mati Terezija odprla v New Yorku prvo hišo za bolnike, ki imajo AIDS; januarja 1986 je šla na Kitajsko, kjer je bila ljubeznivo sprejeta. 4. februarja 1986, med svojim pastirskim obiskom v Indiji, je papež Janez Pavel II. prišel tudi v Kalkuto in skupaj z materjo Terezijo sta šla skozi “hišo umirajočih”. “To je bil največji dan mojega življenja. Ob štiridesetletnici (7. oktobra 1990) je štela družba misijonark ljubezni 3.500 sester, razkropljenih po 460 hišah, ki so jih odprle po 95 deželah sveta. “Ubogi so povsod,” je ponavljala Mati Terezija. Malo pred smrtjo se je pošalila: “Ko bom prišla pred svetega Petra, mi bo dejal: ‘Pojdi nazaj na Zemljo, kajti v nebesih ni ubogih!'”
   Mati Terezija prosi za nas
   Ko sem hodila v osnovno šolo in sem slišala za Mati Terezijo sem si zmeraj želela biti kot ona. In zdaj so me preplavila custva in ravno danes ko je prvi četrtek v mesecu je praznik te velike svetnice in glasnice ljubezni, Božjega usmiljenja,…..
   • Janez says:

     5. septembra, 2019 at 22:02

     Misijonarke Ljubezni Matere Terezije so imele Veliko Vero, ki je proizvajala/delala veliko Dobroto in Usmiljenje Ubogim

     Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
     Mati Terezija

     Ni potrebno dodati veliko besed, ker je Življenje in Delo Matere Terezije vse povedalo in nam dalo ogromno Zgledov. Vesel sem in ganjen. Hvala vam Kristina za vaš trud in ndeumornost, da nadaljujete s pomembnim poslanstvom, povzeti življenjepise blaženih in svetnikov naše Svete Katoliške Cerkve za nas vernike, da bomo poglobili naše poznavanje in vedenje o krščanski veri. Prosim vas nadaljujte s prispevki še naprej in nas razveseljujte z dobro voljo. Janez
10. Janez says:

    4. septembra, 2019 at 23:14

    Skrivnost kristjanov
    Razumevanje s Svetim Duhom napolnjenega življenja kristjana
    Avtor: Steven L. Pogue

    Se vam zdi krščansko življenje nemogoče? Naj vam povem skrivnost – res je, nemogoče je, ko to poskušate narediti sami. Živeti krščansko življenje s svojo lastno močjo je podobno ladji na suhih tleh … Ne premakne se. Da bi ladja nekam prišla, mora počivati na vodi. In da bi uživali v krščanskem življenju, se morate najprej naučiti, kako počivati v Bogu. Pavel je to vedel, ko je rekel: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4,13). Skrivnost krščanskega je v tem, da Kristus živi v nas: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2,20). Ko je bil Jezus z učenci na zadnji večerji, jim je povedal, da jih bo zapustil, ampak da ne bodo ostali sami: »Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Janez 16,7). Dan vam bo nekdo, ki vam bo omogočil pogumno živeti krščansko življenje – Sveti Duh. On ni samo usmerjevalna tabla na božanski poti: On je Kristusov Duh, ki je prišel in zdaj živi v vas.

    Kdo je Sveti Duh?
    Sveti Duh je Bog, tako kot tudi Sin in Oče. Tu nastane velika zmešnjava, če ljudje Svetega Duha ne vidijo kot osebe, kajti on ima osebnost. Je božanska oseba z lastno voljo in čustvi. Sveti Duh ima vse lastnosti, ki jih imata tudi Sin in Oče. Je vsemogočen, vseveden, nespremenljiv in večen. On je tretja oseba Svete trojice, ki je en sam Bog.

    Kakšen je namen Svetega Duha?
    Sveti Duh je pomemben del kristjanovega življenja. Poglejmo si nekaj njegovih vlog in zakaj je tako pomemben. Sveti Duh obsodi vaš greh in vam pove, da rabite Kristusa (Janez 16,8–11). Sveto pismo razloži, da brez Svetega Duha in njegove pomoči ljudje mislijo, da je krščanstvo norost. (1 Korinčanom 1,18) Ljudje okrog vas morda mislijo, da je noro narediti takšno zavezo s Kristusom! Vi pa je ne vidite tako samo zato, ker vam Sveti Duh razkriva čudež Kristusovega življenja znotraj vas. Sveti Duh vam je dal novo življenje. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh (Janez 3,6). Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5) Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8,16).

    Sveti Duh je učitelj in tisti, ki vse to omogoča. On vas vodi proti resnici Božje besede. On razsvetli Sveto pismo, tako da ga lahko razumete in uporabite to resnico (Janez 16,13–14), in daje duhovno moč ter učinkovitost vašemu pričevanju (Apostolska dela 1,8). On posreduje zate pred Očetom, ko ne veste, kaj in kako moliti. (Rimljanom 8,26–27). Sveti Duh je bil poslan od Kristusa, da vam omogoči živeti krščansko življenje! Kot je zapisal Pavel, »prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa« (Rimljanom 8,11). Krščansko življenje je mogoče samo skozi moč Svetega Duha.

    Morda si mislite tako: »Potrebujem Svetega Duha v mojem življenju!« Če ste kristjan, je že v vas: »Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh.« (Rimljanom 8,9). Sveti Duh prebiva v vas, ampak morda se mu v življenju ne pustite usmerjati. Lahko je le prebivalec, ni pa predsednik. Pavel razločuje med dvema vrstama kristjanov: duhovnimi in mesenimi.

    1. Duhovni kristjan: »Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.« (1 Korinčanom 2,15). Duhovna oseba je sprejela Kristusa in živi kristocentrično življenje. Ta oseba ni brez greha, sooča se s problemi in ima vsakodnevne skušnjave, prav tako kot kdor koli drug. Ampak njen način življenja je drugačen, vsako malenkost in problem, ki ga sreča na svoji poti, zaupa Kristusu.

    2. Meseni/telesni kristjan: »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim/telesnim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?« (1 Korinčanom 3,1–3). Meseni pomeni »telesen«. Meseni kristjan je kristjan (na neki točki je predal Jezusu življenje), ampak njegovo življenje se vrti samo okrog njega in njegovih potreb. Lahko, da kaže znake, da je kristjan, ampak delo Svetega Duha je zadušeno ali prek zavestne neposlušnosti ali prek ignorance tega, kar mu Duh pričuje. Kaj torej loči mesenega kristjana od duhovnega? Kaj ni to, da mesenemu kristjanu manjka del Kristusa oz. Sveti Duh? Poseduje vse duhovne vire, enako kot duhovni kristjan. Ampak duhovni človek se v svojem krščanskem življenju zanaša na Kristusovo moč, meseni pa na svojo lastno. Živeti krščansko življenje z lastno močjo je tako neučinkovito, kot če bi poskušal potiskati avto po ulicah mesta.

    Biti voden od Duha
    Sveto pismo govori o tem, da smo »vodeni« od Duha. To pomeni, da ubogamo: On vodi, mi sledimo, preprosto je. Po navadi pa ne maramo poslušati, ko nam kdo govori, kaj naj počnemo, četudi je to sam Bog! Vendar to, da smo izpolnjeni s Svetim Duhom, pomeni, da dovolimo Božjemu Duhu in Božji besedi, da nas vodita. Vsak dan se nam ponudi možnost izbire: bomo dopustili, da nas vodi Sveti Duh, ali pa nas bo obvladovalo nekaj drugega? Bodo strah pred prihodnostjo in želje po stvareh, ki si jih želimo, postali bolj pomembni od naše poslušnosti Kristusu? Ko vas izpolni Sveti Duh, On nadzoruje vaše misli in dejanja. Ne morete biti istočasno napolnjeni s sovraštvom, strahom ali skrbmi in obenem tudi z Duhom. Ne gre, ni prostora za dva. »Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.« (Efežanom 5,17) V nasprotju z alkoholom so spremembe, ki jih dela Sveti Duh, resnične, ne umetne. S časom se ne obrabijo. Sveto pismo pravi takšnim trajnim spremembam sad, ki pride iz našega življenja s Kristusom: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5,22–23)

    Kako naj bom izpolnjen s Svetim Duhom?
    Prepustiti se vodenju Svetega Duha je naša izbira. Je prostovoljno, vendar to ni nekaj, kar pride samo po sebi. Ljudje niso pijani, če prenašajo zaprte zaboje piva ali če delajo v trgovini z alkoholno pijačo. Pitje alkohola je tisto, kar te naredi pijanega. Kot kristjan se lahko obkrožiš z Biblijami ali kristjani, pa ne boš izpolnjen s Svetim Duhom. Po drugi strani pa si lahko sam, toda poln Duha. Če želite slediti Svetemu Duhu, lahko za to molite.

    Tu je molitev, ki jo sam pogosto uporabim za vodstvo Svetega Duha:
    »Dragi Oče, potrebujem Te. Priznam, da sem vodil svoje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe. Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame. Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto mojem življenju. Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil, da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil, če bom vprašal in prosil v veri. To molim zdaj v imenu Jezusa. Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem, da vodiš moje življenje in me napolnjuješ s Svetim Duhom.«

    Če ste molili to molitev in želite, da vas vodi Duh, potem vas bo Sveti Duh napolnil – tudi če se vam zdi, da ni nič drugače. Se spomnite, ko ste predali svoje življenje Kristusu? Morda to za vas ni bilo zelo čustveno izkustvo, morda ste bili kot jaz in niste čutili nič posebnega. Kristus ni prišel zaradi občutkov, ampak zato, ker je Božja beseda resnična. Enako je tudi z izpolnjenjem Svetega Duha. Nekateri ljudje enačijo napolnitev s Svetim Duhom z mistično religiozno izkušnjo. Ni mistična. To je odločitev vere, odziv na to, kar Bog pravi v svoji besedi. Biti napolnjen s Svetim Duhom ni odvisno od vaših občutkov, ki jih občutite ali ne, ampak od Svetega pisma, ki mu verjamete.

    Tri vprašanja z odgovori glede pričevanje Svetega Duha, ki je zelo pomembno za naše krščansko življenje!

    1. Zakaj ni več kristjanov napolnjenih z Duhom?
    Z eno besedo: greh. Izbiramo, da ne ubogamo Boga. To se lahko izraža kot napuh: stvari želimo delati po svoje. Bogu ne izročimo naših financ; trdo smo delali za naš denar in zdaj je naš. Bogu ne izročimo naših razmerij; zakaj bi oprostil tej osebi, če je sama kriva za to? Bogu ne podredimo svoje osebne morale; to ni stvar nikogar drugega razen mene – niti Boga. Tako govori napuh. Beseda pravi: »Kakor se [Bog] posmehljivcem posmehuje, tako ponižnim daje milost.« (Pregovori 3,34). Greh se lahko pokaže tudi drugače: kot strah. Pregovori pravijo tako: »Strah pred človekom nastavlja zanko …« Je v vašem življenju nekaj, kar Bog želi, da naredite, ampak vi tega ne naredite, ker se bojite, kaj si bodo ljudje mislili? Enostavno si mislite: »Tega ne morem narediti. Drugi bi me videli kot čudaka, če bi to naredil.« Bog pa že noče, da bi to naredili. Ampak velikokrat želi! Zadnja polovica verza v Pregovorih pravi tako: »Kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan.« Tako enostavno je postaviti odobravanje ljudi pred odobravanje Boga, ampak ali ni Bog na prvem mestu? Naše življenje bo potem drugačno od drugih ljudi, vendar je vredno tega.

    2. Sem lahko izpolnjen s Svetim Duhom kljub mojim težavam z grehom?
    Verjetno je to odvisno od tega, kaj mislite, ko govorite o »težavah z grehom«. Če se vztrajno predajate grehu, potem Sveti Duh ne more izpolniti vašega življenja. Lahko se tudi sprašujete: »Bom še vedno grešil tudi po tem, ko bom izpolnjen s Svetim Duhom?« Odgovor je sočuten da. Lahko se vam zgodi, da večkrat na dan storite isti greh in ga tudi priznate pred Bogom. To ni duhovna šibkost; to je dokaz, da duhovno dihate in živite! To, da se zaveste greha in se z njim soočite, se lahko opiše kot »duhovno dihanje«. Duhovno dihanje vključuje »izdih« – to je priznanje svojega greha Bogu, ko pride do tega. Prepoznate, da ste grešili in si prilastili Gospodovo mesto kot glave vašega življenja. Z »izdihom« odstranite nečisto in uveljavite odpuščanje, ki vam pripada prek Kristusove smrti na križu. Duhovno dihanje vključuje tudi »vdih« – z njim Boga prosite, da vas ponovno napolni s svojim Duhom in spet postane glava vašega življenja. Ne pozabite: ne bo vas zapustil, če grešite. Ste pa prezrli Njegovo vodenje in zdaj mu ponovno sledite. Učite se mu zaupati. Slednje zahteva svoj čas, zato ne obupajte, ko padete v greh, in naučite se ponovno vstati! Hči, najmlajši od mojih treh otrok, se je v preteklem letu naučila hoditi. To je trajalo nekaj časa. Ni se zbudila na svoj prvi rojstni dan, se zavihtela čez ograjo svoje zibke in stekla na tečaj aerobike za malčke. Njeni prvi koraki so bili previdni in nerodni. Padla je v blatne lužice, se spotaknila čez ovire na tleh, ampak ni odnehala. Sčasoma so njeni koraki postali močnejši in bolj samozavestni. Še vedno občasno pade (kot tudi njeni starši!), ampak spet vstane in se pobere. Nikoli ne bomo imuni na greh; brezgrešnost je rezervirana za nebesa. Vendar ko rastemo v Bogu in ga vse bolj poznamo, bomo rasli tudi v prepoznavanju Njegove perspektive in bomo na nekaterih področjih manj grešili. Prav tako se bomo naučili upreti skušnjavam. Vendar bo tudi takrat še veliko priložnosti, ko bomo grešili in bomo potrebovali duhovno dihati, pa če smo v prvem ali sedemnajstem letu krščanskega življenja.

    3. Kaj pa, če se moje življenje ni ravno veliko spremenilo?
    Pomislite kdaj na to, da je vaša raven duhovne rasti ravno tam, kjer jo želi Bog? Pogledali smo si dva tipa kristjanov, mesenega in duhovnega. Obstaja pa še tretja kategorija kristjana – to je novi kristjan. Se spomnite, kaj je rekel Pavel rekel tistim Korinčanom? »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim bitjem, nedoraslim v Kristusu.« (1 Pismo Korinčanom 3 ,1). Nekaj let prej je Pavel pripeljal veliko Korinčanov do vere v Kristusa. V tem času ni pričakoval, da bodo že zreli, duhovni verniki. Ampak namesto normalne krščanske rasti so verni v Korintu postali meseni. Če pa ste verni šele nekaj mesecev, potem ste »baby« kristjan, ne meseni, samo mladi. Ko smo še živeli na srednjem zahodu v ZDA, smo se z družino vsakega septembra odpravili v Stover´s Orchards (Stoverjevi sadovnjaki) v Three Rivers, Michigan. Vedeli smo, da nas bodo pozdravile lepo urejene zasaditve jablan. Svoje košare smo napolnili z jabolki Mackintosh, Winesap in Rome. Proti koncu sadovnjaka pa so bile vrste dreves, ki niso bile napolnjene z jabolki. Pravzaprav še niti niso imele sadov. Ampak niso bile mrtve, samo zelo mlade. Nekatere niso v višino dosegle niti metra in pol. Medtem ko so bila starejša drevesa zrela in polna jabolk, so bila ta mlada drevesa zaposlena predvsem s svojo rastjo. Če danes sledite Kristusu in zaupate Njegovi moči, da vas bo spremenila, potem ste točno tam, kjer vas Bog želi imeti. Ne mučite se okrog »sadov«, za katere čutite, da jih ni. Tudi mlada drevesa se ne primerjajo s starejšimi. Rast je proces in vsak del tega procesa je dragocen. Ugotovil sem, da ko sledim Kristusu in se ne primerjam z drugimi kristjani, bolj uživam biti kristjan.

    Medmrežje prvikoraki avtor Steven L. Pogue : Skrivnost kristjanov.

    MOLITEV SVETI DUH VODI ME
    Če se danes želimo izogniti prevari bogastva, materializma in samozadostnosti ateizma v Svetu,
    se moramo naučiti hoditi in slediti Bogu po Poti v Svetem Duhu.
    Duh Božje Dobrote in Ljubezni naj nas vodi,
    ne pa materializem egoističnega sveta in greh skušnjave mesa in bogastva,
    ki povzroča neenakost in revščino ljudi.
    Hudobnež vedno išče tiste neiskrene farizejske materialistične kristjane,
    ki se ravnajo po svoji glavi, po čustvih, znanju in po volji
    in poznajo vse Božje postave in Biblijo, ki pa je ne živijo.
    Namesto, da bi se ravnali po Božji besedi in Duhu in ljubili in delali dobro,
    zbirajo magerialne dobrine in denar in ne služijo drugim.
    Ljudje se ne moremo se ravnati po tem, kar čutimo ali pa ne čutimo.
    Zaradi Božjega kraljestva se moramo odpreti Bogu in se ravnati po Svetemu Duhu,
    Da nas vodi in nas razsvetli ter pove kakšna je Božja Volja.
    Preveč si domišljamo, da vse vemo, vse zmoremo sami in vse lahko sami naredimo.
    Človeški razum in pamet hočeta namreč vse znati, vse razjasniti in vse razumeti.
    Vsako stvar v življenju hoče sodobni človek, z razvojem znanosti in tehnike,
    postaviti tako, da ima nek smisel in namen,
    saj ne maramo skrivnosti in neodgovorjenih vprašanj.
    Sveti Duh naj nas poživlja in nas vodi.
    Bog noče, da bi se mučili s težkimi vprašanji in z Božjimi skrivnostmi v naravi ali v nas.
    Noče, da bi se trudili s težkimi vprašanji in skrivnostmi
    ter se prekomerno ukvarjali z neodgovorjenimi vprašanji.
    Ko ne vemo odgovorov na skrivnosti, moramo zaupati Bogu ali pa
    v purgatoriju življenja nenehno grebsti v iskanju odgovorov na zagonetke in enigme življenja.
    Marsikaj v življenju človenku ostane skrivnost,
    ki nam jo Bog po svoji Milosti postopno razkrije in razodene iščočemu človeku.
    V nas je resda skrita radovednost, želja po raziskovanju skrivnosti,
    ukvarjanje z raznimi vedami in iskanje odgovorov na vprašanja.
    Vemo pa, da ko se učimo in iščemo vidimo, da imamo več vprašanj kot odgovorov.
    Zato vedimo pa, da človek pa ne more nič narediti sam brez Boga,
    še noben las na glavi mu ne zraste brez Njega na novo
    in nobena novost ali sprememba in drugačnost na zemlji se ne zgodi brez Njega, ki je naš Stvarnik.
    Zato je prav, da verujemo v Njega, da ga prosimo in da sledimo Njegovi Volji,
    ki je Dober in Vsemogočen Oče svojim Otrokom na Zemlji.
    Danes namreč v sodobnem svetu obstaja veliko hrepenje po Bogu,
    ki nam je vernikom znan ali pa v nekaterih stvareh neznan in skrivnosten.
    O Bogu ljudje zelo malo vemo, več vemo o tem kaj ne vemo.
    Pogosto nekateri neverni ljudje, ki so sebi v svoji moči in pameti zadostni,
    Boga ne uvidijo v naravi, ga ne prepoznajo in ga zato ne pripoznajo.
    Molimo zato za vse neverne in za tiste, ki iščejo Boga, da spregledajo.
    Vsekakor pa lahko sklenemo, da gre danes, kljub napredku in razvoju v svetu,
    za globok nemir v srcu sodobnega človeka,
    ki ga ne morejo potešiti nobene zemeljske dobrine in zemeljske vrednote.
    Osiromašeno neverno notranje življenje pelje sodobnega človeka
    enaindvajsetega stoletja k materializmu, pohlepu, boleznim, mamilom, bogastvu in revščini,
    grabljenju potrošnih dobrin in minljivih zunanjih doživetij, ki pridejo in minejo.
    Nemirno je moje srce, dokler ne počije v Tebi Gospod.
    Zato prosim za Tvojo Milost Gospod, da bom gledal svoje življenje,
    kot na Potovanje k Njemu, ki je Pot Učenja in Rasti,
    Pot Veselja in Žalosti, Pot Služenja Drugim,
    ko v tem potovanju končno odkrijem Smisel Življenja in vem,
    da je Bog vedno v meni in ob meni
    in da me v svoji ljubezni pusti, da se sicer sam prostovoljno odločam,
    da pa brez Njega ne morem živeti in nič sam narediti.
    Gospod Ti si moje vse. Pomagaj mi in mi Stoj ob Strani!
    Gospod prosim naj se zgodi Tvoja Volja in ne moja Volja!

    Amen. Janez

    Že objavljeno na Prosim za Molitev.

Comments are closed.