Prosim za molitev

Imate težave? Imate kako bolezen, ki jo ne morejo zdravniki ozdravit ( levkemija, rak, astma, depresija,…) ? Ste skregani s sosedi, možem, ženo, otroci, sorodniki, sošolci,…? Vam gre vse narobe? Ne morete dobit fanta / punco za zakon? Ne morete imet otrok? Ne vem karkoli imate in vam dela težave, spodaj vpišite in skupaj bomo molili za vaš namen.
Naša prošnja je, da se tudi vi sami vključite v to internetno molitveno skupino in si vsi skupaj pomagajmo in molimo drug za drugega in namene, ki so bili napisani. Če še ne znate moliti, potem si izberite eno od molitev in jo izmolite (preberite in pri tem razmišljajte kaj piše) za vaše in vse ostale prošnje(namene). Če verujete se vam bo to tudi izpolnilo.

Matej 9, 20-22
Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.« 22 Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila od tiste ure rešena.
Ali:
Mt 17,20
»Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče
Ali:
Lk 17,6
Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.

Vsi skupaj lahko od Boga izprosimo milost za vaše prošnje.
Hvala za vaš obisk in vašo molitev, naj vas Bog obilno blagoslovi.
Spodaj vpišite svoje prošnje. Vpiši samo svoje ime/vzdevek brez priimka!

(Prosim, da si ne spreminjate imena ali vzdevka, ker s tem mi dajete dodatno delo, da vaše prispevke odobrim.  Hvala, Administrator)

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.210 Responses to Prosim za molitev

  1. Janez says:

    MOLITEV ZA BOŽJE VODSTVO V ČASU PROBLEMOV, SKRBI IN NEGOTOVOSTI

    Jezus, v negotovosti sem in zmeden ter ne vem,
    kam naj grem, kaj naj storim in kako naj se obrnem.
    Skrbi me , kako bom zvozil vse nastale probleme in težave,
    ki so se mi nagrmadili in ki me teže s skrbmi.
    Potrt sem in žalosten, vendar se ne bojim, če vem,
    da si Ti ob Meni, da sem s Teboj, ki me umiriš in me potolažiš.
    Verjem, da ko pridem k Tebi, da se umirim in skrbi se zmanjšajo in
    lažje zberem moči za molitev in prošnjo za pomoč k Tebi.
    Ob Tebi Gospod mi namreč nič ne manjka, če v molitvi prosim Tebe.
    Ti me pomiriš, Ti me vodiš in opogumiš,
    da bom s Tvojo pomočjo trezno premislil in prav ukrepal.
    Verjem, da če si Ti z menoj, sem bolj miren,
    bolj samozavesten; sem tudi manj negotov in nisem več tako zmeden.
    Premislim v duši, zakaj se ne bi vzel časa Zate Jezus,
    saj v Tebi najdem počitek in zatočišče, dom in tolažbo in mir?.
    To sem že izkusil večkrat s Teboj, ko si mi pomagal Gospod,
    zato rad hitim k Tebi Gospod, ki si Izvir Božje Dobrote in Miru.
    Ta Božji Izvir Dobrote in Miru je zame tisti vir moči in vsem,
    ki iščejo Boga, želim te vode, tega veselja, spokojnosti, te dobrote, te resnice in lepote,
    ki ko jo enkrat srečaš, prosiš še zanjo, da jo lahko ponovno najdeš, ker ti je že poznana.
    Le prositi moraš zanjo Gospoda v molitvi, se umiriti, ustaviti, jo ponižno čakati in jo opaziti.
    Gospod Tebi namreč zaupam, da imaš dober načrt za mene, zaupam Ti, da vodiš mojo pot.
    Čeprav trenutno ne vem, v katero smer naj krenem, Ti to dobro veš in me navdihneš,
    da vse prav premislim in da pod Tvojim vodstvom ravnam preudarno.
    Vem, da me boš varno vodil, čeprav za zdaj vidim le megleno pot izhoda iz težav pred seboj.
    Tvoja Beseda mi pravi, da si moj pastir. Česa bi se bal, Jezus, če si z menoj?
    In zakaj sploh skrbim za jutrišnji dan, če pa mi praviš, da me vodiš k vodam počitka?
    Jezus, po tem hrepenim. Po Tvojem miru, po Tvojih pašnikih,
    po Tvoji vodi, po Tvoji Ljubezni in Usmiljenju, da umiriš moje nemirno srce!
    Nočem se opirati le na svojo človeško presojo, ta me je tolikokrat prevarala.
    Želim se opreti na Tvoja znamenja, ko sem nemiren in izgubljen
    in na Tvojo tolažbo, kadar hodim v temi in megleni negotovosti in iščem izhod.
    Zato te prosim, Jezus, še močneje me primi za roko in še tesneje hodi ob meni.
    Ti si vse, kar potrebujem!
    Amen

    Dopolnjena molitev iz medmrežja Operando.

    PSALM 23, 1-4
    Gospod je moj pastir,
    nič mi ne manjka.
    Na zelenih pašnikih mi daje ležišče;
    k vodam počitka me vodi.
    Mojo dušo poživlja;
    vodi me po pravih potih
    zaradi svojega imena.
    Četudi bi hodil po globeli smrtne sence,
    jaz se ne bojim hudega, saj si ti z menoj,
    tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.
    Ps 23, 1-4

    Mir vam zapustim, svoj mir vam dam, je rekel Jezus. Usliši nas prosim Gospod in nam podari Mir! Janez

  2. Janez says:

    Jutranja molitev za lep začetek dneva
    Moj Gospod,
    Kot vsak dan, si me tudi tokrat blagoslovil z novim jutrom.
    budil sem se, odprl sem oči, vstal sem, živim!
    Hvaležen sem ti za to. Hvaležen sem, da nov dan začenjam s Teboj, svež in prenovljen.
    Ne vem, kaj me čaka v tem dnevu, vem pa,
    da se vedno lahko zanesem Nate, na tvojo Previdnost, na Tvojega Duha in Tvoje usmiljenje.
    Karkoli že mi bo prišlo danes naproti, bom sprejel, ker je to del načrta, ki ga imaš zame.
    Mogoče bo to preizkušnja, ki jo bom razumel kot del življenjske šole,
    mogoče pa bo to blagoslov in nekaj lepega.
    Karkoli mi že namenjaš, že zdaj se ti zahvaljujem za to!
    Prosim, blagoslovi vse ljudi, s katerimi se bom danes srečal.
    Blagoslovi moje otroke, starše, prijatelje, sod
    s katerimi nisem v najboljših odnosih in do njih gojim jezo, zamere ali strahove.
    Včasih to težko vidim, ampak tudi oni so tvoji sinovi in hčere, torej tudi moje bratje in sestre.
    Tudi njim nameni vse dobro v tem dnevu,
    meni pa daj dar odpuščanja in modrosti,
    da bi te odnose znal živeti tako, da ne bi prizadel niti sebe niti njih.
    Hvala ti za ta dan. Podaril si mi ga, zato ga posvečam Tebi!
    Amen.

    Oscar Romero: Prihodnost, ki ni naša
    Vsake toliko časa pomaga, če stopimo korak nazaj in se razgledamo naokoli.
    Kraljestvo ne presega le naše moči, presega celo naš pogled.
    Za časa našega življenja lahko dosežemo
    le en majhen delček od vsega veličastnega dela Boga.
    Nič, kar naredimo, ni končano, kar z drugimi besedami pomeni,
    da nas Kraljestvo vedno presega.
    Nobena izjava ne pove vsega, kar bi lahko povedala.
    Nobena molitev popolnoma ne izrazi naše vere.
    Nobena spoved ne prinese popolnosti.
    Noben pastoralni obisk ne prinese celovitosti.
    Noben program povsem ne izpolni poslanstva Cerkve.
    Noben postavljen cilj ne vključuje vsega.
    In zato smo tu.
    Posejemo seme, da bo nekega dne rastlo, zalivamo že posejana semena,
    vedoč, da vsebujejo obljubo prihodnosti.
    Postavljamo temelje, ki potrebujejo nadaljnji razvoj.
    Priskrbimo kvas, ki proizvede učinek, daleč nad našimi zmožnostmi.
    Ne moremo narediti vsega, in v tem zavedanju tiči naša osvoboditev.
    Omogoča nam, da naredimo nekaj, in to naredimo zelo dobro.
    Ne bo popolno, ampak je začetek, korak na poti,
    priložnost, da vstopi Božja milost in naredi ostalo.
    Morda nikoli ne bomo videli končnega rezultata,
    ampak v tem je razlika med glavnim gradbenikom in delavcem.
    Mi smo delavci ne glavni gradbeniki, ministri ali mesije.
    Smo preroki prihodnosti, ki ni naša.

    Molitev nadškofa Oscarja Romera (Prayer Reflection Archbishop Oscar Romero)

    http://www.rcsouthwark.co.uk/romero_prayer.html

    • Janez says:

      V tej lepi molitvi nam vsem nadškof Oscar Romero pove to, nagovarja nas, da res moramo od daleč pogledati nase in na vse okoli mene, da drugače vidimo na Svet in Ljudi s tem pogledom, ki je “Božji in ne Človeški”. Ne sodim nikogar, ne postavljam sebe nikamor, se ne prerivam v ospredje v prve vrste, sem brez predsodkov takšnih ali drugačnih, ki so sad človeškega pogleda na svet in njegove zaznave in presoje in sledim Jezusovemu Evangeliju Ponižnosti in Dobrote. Z Ljubeznijo Večnosti kot Veren in Duhoven Človek gledam in vidim več, dlje, v perspektivo, ki je in ostaja naša medsebojna ljubezen, edinost, strpnost in Dobrota, kar je najpomembneje za izvajanje Božje Volje. Vsi ljudje, ki smo Otroci enega Boga smo eno med seboj kot bratje in sestre, če imamo ta sok ljubezni in Dobrote v sebi, ki se pretaka v naših srcih in s čimer dejavno in z zgledom svet spreminjamo od znotraj navzven in pričujemo, da smo dobri Ljudje in Dobri Kristjani. Pa naj delamo kar hočemo, povsod bo naš dotik iskrene Ljubezni in Dobrote ostal, če izvira od Znotraj, ko ga napajajo studenci Božje Ljubezni in je v nas Božji Duh in Njegova Milost. Morda bi lahko raje rekli, da je to takrat, ko sami čutimo prisotnost in delovanje Božje Resnice, Dobrote in Lepote, kar je odsev Božje ljubezni,Božjega Kraljestva med nami vsemi na Zemlji. Hvala Gospod za to spoznanje, ki je zame zelo dragoceno in ga lahko delim naprej drugim ljudem v upanju, da jim bo odprlo Srce in Duhovne Oči tako, da bodo drugače videli Svet in Ljudi manj na Človeški način in bolj na Božji Način. Kjer je Ljubezen, tam je Bog. Premislimo in se kaj novega naučimo iz Romerove Molitve. Janez

      Prayer Reflection Archbishop Oscar Romero
      A FUTURE NOT OUR OWN
      It helps, now and then, to step back and take a long view.
      The kingdom is not only beyond our efforts, it is even beyond our vision.
      We accomplish in our lifetime only a tiny fraction
      of the magnificent enterprise that is God’s work.
      Nothing we do is complete, which is another way of saying
      that the Kingdom always lies beyond us.
      No statement says all that could be said.
      No prayer fully expresses our faith.
      No confession brings perfection.
      No pastoral visit brings wholeness.
      No programme accomplishes the Church’s mission.
      No set of goals and objectives includes everything.
      That is what we are about.
      We plant a seed that will one day grow.
      We water seeds already planted,
      knowing that they hold future promise.
      We lay foundations that will need further development.
      We provide yeast that produces effects far beyond our capabilities.
      We cannot do everything, and there is a sense of liberation
      in realising that.
      This enables us to do something, and to do it very well.
      It may be incomplete, but it is a beginning,
      a step along the way, an opportunity for the Lord’s grace
      to enter and do the rest.
      We may never see the end results,
      but that is the difference between the master builder and the worker.
      We are workers, not master builders, ministers, not messiahs.
      We are prophets of a future not our own.

      Prayer Reflection Archbishop Oscar Romero

  3. Mina says:

    Ljubi vsemogočni Bog,

    prosim usliši mojo prošnjo, da bi bila zdrava, da bi bili zdravi in se pozdravili vsi moji najbližji, še posebej te prosim za zdravje moje mame, da bi se ji izboljšalo, da bi preiskava, ki jo bo imela v kratkem potekala brez zapletov in, da se vse izide dobro.

    Dragi molivci prosim molite za mene in moje najbližje, jaz pa molim in bom molila za vse vas.

  4. Miro says:

    SV. JANEZ PAVEL II. O SVETI EVHARISTIJI: NE ZADOŠČA »IMETI«, TREBA JE TUDI »BITI«!

    Iz evharistije prihaja opomin, da ne zadošča »imeti« – treba je tudi »biti«: majhna posvečena hostija ni nič na ravni
    »imetja«, vendar pa je vse na ravni »bivanja«; je namreč telo Kristusa, umrlega in vstalega, ki nas preoblikuje vase in
    daje, da vsi postajamo bratje (sv. Janez Pavel II.).

    Močno nas lahko nagovorijo tudi preproste in izjemno globoke besede življenja, ki jih je o sveti evharistiji izrazil papež
    Frančišek.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2018-08/papez-angelus-o-evharistiji-prejeti-zivega-kristusa-ki-nas-sprem.html

    Številni kristjani sodobnega časa smo dostikrat pripravljeni poslušati kakršen koli nasvet, ki lepo zveni ušesom, kako bi
    »imeli« to ali ono, in to po lažji poti, samo, da nam ne bi bilo treba »biti«, kar zahteva sodelovanje z Božjo milostjo in
    tudi naš napor. Kdaj bomo pripravljeni poslušati BOŽJO BESEDO, ki se dotika najglobljih skrivnosti svete evharistije
    in našega odrešenja? Kdaj bomo pripravljeni živeti v Kristusovi moči? »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in
    jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5).

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  5. Hvala says:

    Človek gleda na vse dogodke, ki so v življenju, na vse situacije in na življenje nasploh samo z svojimi človeškimi očmi in svojo presojo. Pogled z Božjimi očmi, pa je drugačen od našega pogleda. Zato vedno prosimo v molitvi Gospoda, naj se zgodi njegova volja, ne naša.

    Ko človek dela post oz. se posti, naj bo to pravi post. Božja Beseda glede posta pravi : Glejte, na dan svojega posta opravljate svoj posel in priganjate vse svoje delavce. Glejte, postite de tako, da se pravdate in prepirate.. da se bijete z zlobno pestjo. Ne postite se, kakor je treba na dan, ko naj se sliši ves glas na višavi. Mar je takšen post, ki sem ga izbral, dan ko človek pokori svojo dušo? Da pripogibaš svojo glavo kakor loček in ležiš na raševniku in pepelu? Mar boš to razglašal za post in za dan, ki je Gospodu po volji.?

    Mar ni to post, karšnega sem izbral :
    da odpneš krivične spone, in razvežeš vezi jarma,
    da odpustiš na svobodo zatirane in zlomiš vsak jarem? Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne potuhneš pred svojim rojakom……(Izaija 58, 3-8 ).
    Če odpraviš jarem iz svoje srede, kazanje s prstom in varljivo govorjenje, če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan,
    Gospod te bo vedno vodil, in ti sitil dušo v suhih krajih, okrepil ti bo kosti, in postal boš kakor namakan vrt, kakor vodni vrelec, ki mu voda ne usahne….(Izaija 58,9-11).
    Tako reče Božja Beseda o pravem postu.
    Sveti Janez Zlatousti to opisuje tudi. Pravi ni samo post v hrani , kaj ti koristi, če se postiš v hrani, z ostalimi udi pa delamo greh.
    Če se postimo, se postimo tudi z očmi, da ne delamo greh z očmi, da ne delamo greh z jezikom, -opravljanje in varljivo govorjenje, da ne delamo greh z nogami, rokami, da vidimo bližnjega in mu pomagamo, da ne pritiskamo na ljudi in jim nalagamo nedovoljena bremena, da se ne prepiramo, pravdamo, in tako dalje. To je pravi post.

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  6. Blanka says:

    Prosim vas za molitev za novo službo v katero bi z veseljem hodila vsak dan. Mati Marija, Jezus in sv. Jožef ponižno se obračam na vas stojte mi ob strani in mi pomagajte pri uslišanju moje največje prošnje za novo službo, da bi jo dobila čimprej. Prosim.

    Hvala vam molilcem za vse molitve in Bog vas blagoslovi!

  7. janez says:

    Prosim za molitev za zdravje, srečo in notranji mir. Hvala

  8. Janez says:

    Nekatere Misli o Dobroti in Razdajanju Svete Matere Terezije v Premislek nam Kristjanom

    KAR POČNETE VI, JAZ NE MOREM
    Kar počnete vi, jaz ne morem, kar počnem jaz, pa ne morete početi vi, skupaj pa lahko združeni počnemo nekaj lepega za Boga in to je veličastnost Božje ljubezni do nas – da nam ponuja možnost, da postanemo sveti z deli ljubezni, ki jih počnemo, saj svetost ni razkošje za peščico. To je preprosta dolžnost za vas, za nas, tebe na položaju, na tvojem delu. Jaz in drugi, vsi mi pri delu v naših življenjih smo dali Bogu obljubo, da bomo hodili za Jezusom, vsak na svoj način. Morate vložiti ljubezen do Boga v živo delovanje iz Vere in Izpolnjevanja Božje Volje. Ne samo, da moramo storiti Dobra Dela Pomoči in Usmiljenja, ampak da to radi storimo iz Ljubezni do Bližnjega. Preko sebe, preko svojih rok in znanja delite vse tisto, kar Bog dokazuje svetu: Da On ljubi svet in da po vas še naprej daje Jezusa svetu. Po vas to dokazuje z vero in dobrim delom Samaritanskega usmiljenja in pomoči, ki jih opravimo za gobavce, za umirajoče, za lačne, trpeče in uboge, ki jih je odrinil premožni in siti svet na stran. Nikdar ne smemo pozabiti te čudovite priložnosti za razdajanje in pomoč ubogim. Ozrite se navzgor in glejte samo Jezusa in tam bo mir, radost, ljubezen, sicer bomo pregoreli v dobrih delih brez Vere v Jezusa. Spoštujmo globoko drug drugega, ljubimo se brezpogojno, ne moremo spregledovati napak drugih – zato moramo Bogu dovoliti, da kot različni ljudje dopolnjujemo drug drugega in si medsebojno pomagamo Kar vi imate, jaz nimam, [kar] jaz lahko storim, vi morda ne morete, če nimate mojih darov in talentov Boga, skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga. Če želimo boljši Svet, sveto Občestvo Dobrote in Usmiljenja že tu na Zemlji, potrebujemo drug drugega, da smo močnejši in da vztrajamo v Veri in v Dejavni Ljubezni Dobrote in Pomoči. Potrebujemo čisto srce, da bi videli Boga drug v drugem – da bi razkrivali drug drugemu kaj? Da Bog ljubi mene in vse nas Svoje Otroke. Zakaj ob koncu svojih dni bomo vprašani: koliko smo ljubili, pomagali, osrečevali, odpuščali, zdravili ter bili dobri usmiljeni Samaritani ubogim in zapuščenim ljudem, ki tukaj in danes, tako v Indiji kot drugod, rabijo našo pomoč. To je Vera, ki proizvaja dobra dela in ki izvršuje Božjo Voljo.

    Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

    ODPRIMO OČI, DA BOMO VIDELI
    Če greste morda na postajo, ali pa če morda obiščete katero od zelo revnih območij v Indiji ali drugod po svetu, boste videli ljudi, ki spijo v parkih ali pa na cestah. Videla sem ljudi v Londonu, videla sem ljudi v New Yorku, videla sem ljudi v Rimu, ljudi, ki so spali zunaj na ulicah, v parkih in to ni samo ta vrsta brezdomstva, ki je strašna, ko vidiš v mrzli noči moškega, žensko, ki spi na kosu časopisa na cesti. Obstaja pa še mnogo večje brezdomstvo – biti odrinjen, biti nezaželen, biti neljubljen … in to so tista lakota, žeja, nagost in brezdomstvo, o kateri nam govori Bog. Da bi odprli oči in videli, da ni dovolj gledati, moramo gledati in videti, da noben brat, nobena sestra ni lačna, naga, brez doma in storiti nekaj za njih – jim dati hrane, ljubezni, oblačila, vzdigniti jih, jim pokazati spoštovanje. Nežnost in ljubezen, saj ni človeške roke, da bi ga ljubila, ga ščitila, ga vodila.

    Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

    TROŠIMO (RAZDAJAJMO) SE BREZ PRESTANKA
    Danes me je obiskalo nekaj protestantskih pastorjev in so mi povedali nekaj zelo lepega. Rekli so: »Ve (Misijonarke ljubezni), lahko zaradi vaše zaobljube čistosti pripadate Jezusu tako popolnoma, tako celovito, mi pa, ker smo poročeni, dolgujemo ljubezen našim ženam in se zato ne moremo tako polno predati Jezusu kot ve.« Potem sem se vprašala: »Je to res za vsako od nas? Je naša ljubezen do Jezusa res celovita? Smo vse samo za Jezusa?« Ko so bile naše sestre na Šrilanki, mi je minister povedal nekaj zelo presenetljivega. Rekel je: »Veste Mati Terezija, jaz imam rad Kristusa, vendar sovražim kristjane.« Vprašala sem ga, kako je mogoče, ko pa je tako protislovno, glede na to, da so Kristus in kristjani eno. Odgovoril mi je: »Ker nam kristjani ne dajejo Kristusa, ne živijo njihovega krščanskega življenja na polno.« Indijec Mahatma Gandhi je povedal nekaj podobnega, »Če bi kristjani polno živeli svoje krščansko življenje, potem v Indiji ne bi ostal niti en hindujec.« Ni to zelo res? Ta ljubezen do Kristusa bi nas morala spodbuditi, da bi se neprestano trošili in razdajali ubogim in drugim ljudem, ki rabijo našo pomoč.

    Sveta Mati Terezija (Misijonarke Ljubezni)

    Ljubezen, ki jo imamo in jo razdajamo za naše ljudi v Indiji, je darilo, saj je Jezus rekel: »Karkoli storite enemu od teh mojih najmanjših bratov, to ste storili Meni.«

    Tako kot sem spodaj zapisal za Pedra Opeko na Madagaskarju in za Sveto Mater Terezijo v Indiji, taki zgledi kažejo kristjane v pravi Luči Izvajanja Božje Volje. In jačajo dejavno in ljubečo krščansko vero, da se krepi in se misijonarsko širi med ljudi, z zgledi dobrih del in ljubezni, ne pa s križarskimi vojnami in nasilnim pokristjanjevanjem. In tedaj odpade misel Gandija in ministra na Šrilanki, o tem, kaj si mislita glede kristjanov. Kar je prav v Človeških Očeh ni vedno prav v Božjih Očeh. Velja premisliti. Nas kristjane čaka še veliko dela tako na sebi in pri sebi in da bomo z zgledi vere in dobrih del tudi mi dobri ljudje, dobri verniki, ter apostoli in misijonarji Jezusovega Evangelija med ljudmi. Janez

  9. Janez says:

    Kako nam Bog govori skozi Sveto pismo?
    Vsak izrek Boga je prečiščen in ščit tem, ki zaupajo vanj. (Pregovori 30,5)
    Avtorica: Marilyn Adamson

    Osupla sem nad tem, kakšno vodstvo nam daje Bog. Skozi učenje Božje modrosti in razumevanja lahko živimo brez številnih težav, s katerimi se drugi srečujejo, in sicer ravno zaradi nepoznavanja Njegove Besede. Z branjem Svetega pisma se naučimo, kdo Bog je, kaj ceni in kako Mu zaupati. Našla sem čudovit način, kako skozi Sveto pismo poslušati Boga. In ravno to bi rada delila z vami.

    Vzela sem Sveto pismo in črtast papir (ali prazen črtast dnevnik). Na sprednji strani sem napisala dve ali tri povedi, ki opisujejo moje trenutne misli. Mogoče imam vprašanje o Bogu ali kako On razume neko stvar oziroma vprašanje o krščanskem življenju. Morda je v mojem življenju situacija, ki me muči in bi lahko na ta način uporabila Božje razumevanje. Na papir bom napisala par stavkov, ki bodo povzeli trenutno situacijo ali kaj me je vodilo, da si postavljam takšna vprašanja.

    Potem vprašam Boga o tem in to vprašanje tudi napišem. Torej, kar sem napisala, bi naj bilo videti tako: »Bog, počutim se preobremenjeno z vsem delom, ki ga moram opraviti. Imam to in to in to za narediti; in zato nisem prepričana, ali vse to zmorem. Tudi jezna sem zaradi tega. Ali je kaj takega iz Tvoje perspektive, kar želiš, da izvem zdaj?«

    In potem odprem zadnjo stran Svetega pisma, kjer je po navadi seznam besed, imenovan »slovar«. Ali ima vaše Sveto pismo slovar? To kazalo bo imelo na seznamu besede, kot so »delo«, »jeza«, »skrb«, »Božja moč« itn. Pod vsako besedo boste videli seznam citatov iz Svetega pisma, ki vsebujejo to besedo. Na primer: beseda »jeza« vam bo pokazala seznam Marka 3,5; Marka 11,14–16; Pismo Rimljanom 2,8; Mateja 23 itn.

    (Opomba/Side note: Včasih se zgodi, da besede raje iščem po spletu na strani Biblija.net, kot da bi pogledala na zadnje strani Svetega pisma. V predel za iskanje besed samo vpišem na primer besedo »jeza« in iz Svetega pisma se potem pokaže seznam verzov s to besedo. Če želim, lahko omejim iskanje samo na Novo zavezo, Evangelije itn). Po iskanju verzov na internetu ali v Svetem pismu jih poiščem v Svetem pismu in jih tudi preberem. Če se verz nanaša na moje vprašanje, si ga izpišem na list, in sicer besedo po besedo. Da, to storim s pisanjem na roke, ker mi pomaga videti, kaj mi verz govori. O verzu ne pišem nobenih komentarjev, samo prepišem ga. In s tem tudi nadaljujem, kopiram verze. Mogoče jih je 5, mogoče 20. Po določenem času vidim vzorec, celotno sporočilo skozi vse izpisane verze. (Ne mislim mistično, ampak celotno sliko, kaj ti verzi pravijo.) Boga sem prosila, da me uči, in sedaj opazujem, kaj On pravi o teh temah.

    Na primer, če bi bila na nekoga jezna in bi pregledala veliko verzov na temo jeze, odpuščanja ali miru, bi našla celovito, konsistentno sporočilo od Boga. To sporočilo je morda, da odkar je Jezus plačal ceno za moje grehe, mi jih ne očita. Zato moram odpustiti tej osebi, tako kot je On odpustil meni. Včasih bo Bog povzročil, da se vas bo verz resnično dotaknil, saj vam bo v njem On resnično govoril. Ko pridem skozi vse verze, ki so resnično zanimivi, mi pogosto pokažejo tudi druge verze. Torej želim povedati, da najdem verze, ki govorijo o enaki ideji. V veliki večini Svetih pisem, namenjenih zlasti študiranju, lahko najdete seznam verzov na sredi ali koncu strani. Ti verzi so kot opombe ali napotki, povezani z verzi na tej strani. Ko mi eden od verzov resnično stopi v ospredje, pogledam tudi druge, ki so z njim povezani in si tudi te izpišem. Mogoče porabim za to komaj 10–15 minut. Včasih se mi zdi to takšna obogatitev časa, da porabim tudi eno uro in pol!

    To je pomembno. Prosim Boga, da me uči. Prosim Ga, da mi pomaga razumeti Njegovo perspektivo o nečem, ker Mu hočem slediti. Ko počnem to, ne iščem verzov, po katerih se bom ravnala za Boga. To ni služben opis, ki ga bom vzela in izpolnjevala za Boga. Večinoma se osredotočam, da Bogu dovolim govoriti na način, kot on želi. Tako lahko izpolni kateri koli namen, ki ga ima. Prosim ga, da On postavi njegovo delo in ne moje. Ko vem, da si želi, da sledim nečemu določenemu v Njegovi besedi, ga potem prosim, naj deluje v mojem življenju in mi da moč in željo, da izpolnim njegovo voljo.

    Včasih preberem zapoved, kot je naslednja: »Bodite popolnoma ponižni in krotki; bodite potrpežljivi, prenašajte drug drugega v ljubezni.« Takrat si mislim: »Dobra ideja. Bog, prosim Te, da me v življenju narediš ponižno, krotko in potrpežljivo do drugih. Ti veš, da to ni v moji naravi. Nauči me, da bom zaupala v Njega, se Nanj zanašala, prosila Boga, da bom v svojem življenju storila to, kar mi je On spregovoril. Če nimate Biblije za preučevanje, ki ima na koncu slovar in na vsaki strani stranske opombe, lahko ugotovite, kako zelo dragocena je, saj se lahko z njeno pomočjo približate Božji besedi. Vsaka krščanska knjigarna vam lahko pomaga pri izbiri Svetega pisma, ki ni preveč drago. Prav tako jo lahko naročite na spletni strani http://www.svetopismo.si.

    Način, kako vas Bog uči skozi besedo, je zelo preprost. Če povzamem: pojdite pred Boga z odprtim srcem in ga prosite, naj vam spregovori o določeni zadevi ali vprašanju. Tako z Bogom delite svoje iskrene misli in občutke. In nato Boga prosite, da vam spregovori s svoje perspektive. Včasih prosim tako: »Bog, kaj si želiš, da bi vedela o Tebi in je povezano z mojo situacijo? Kako želiš, da Ti zaupam? Kaj bi si želel povedati?« In potem pustite Bogu čas, ko si izpisujete Njegovo besedo, ko iščete Njegovo celotno sporočilo za vas. Ko vas uči, se mu zahvalite in ga prosite, da izgradi to v vašem življenju.

    Avtorica: Marilyn Adamson

    Jezus je rekel svojim učencem: »Še ko smo bili skupaj, sem vam povedal, da se mora spolniti vse, kar piše o meni v Mojzesovih knjigah, pri prerokih in v Psalmih.« In odprl jim je oči in zaćeli so dojemati Sveto pismo. Evangelij po Luku 24, 44-45.

    Jezus je rekel: »Nekdo lahko sicer posluša moje nauke, a ne živi po njih. Ta je kot graditelj, ki je svojo hišo zgradilmkar na zemlji, brez vsakih temeljev. Ko je reka z vso silo butnila ob njo, se je hiša takoj zrušila. Kakšna katastrofa«!« Evangelij po Luku 6, 49.

    Vera, ki proizvaja dobra dela je kot tista teoretična podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,”
    Prav j,e, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju je vse daroval ubogim z vero in delom. In Bog je blagoslovil vse njegove napore iz Ljubezni. In takih zgledov krščanske ljubezni manjka. Janez

  10. Janez says:

    MOJ BOG JE ZASTONJ ZA VSE LJUDI (Juan Arias)
    Moj Bog nima cene. Nihče ga ne nore kupiti.
    Niti denar niti svetost. Mojega Boga pejmete zastonj,
    tako kot vsa živa priroda dobivajo sonce in dež za svoj rast in obstanek.
    Nihče si ga ne zasluži, pa je vseeno tu vedno prisoten za vse nas.
    Lahko ga pokličem , lahko kričim, kako sem ga žejen in lačen po NJEM,
    lahko trkam na Njegova Vrata, lahko joćčem zaradi težav in bolečine ter samote.
    Do Mojega Boga nimam pravic, saj je Moj Bog Darilo zame in za vse nas.
    Bog je Darilo Mojega Življenja, On me mora prvi Ljubiti in pokazati Milost.
    Samo On mi lahko odpre Svoja Vrata in me sprejme k Sebi.
    Toda Moj Bog je Dober, ni skopuški in ni preračunljiv ter vse daje zastonj.
    Moj Bog se razdaja v Izobilju tako kakor Sonce, Voda, Veter, Zemlja in Zrak, ki nas obdajajo.
    Moj Bog se pokaže v v vseh važnih kotičkih mojega življenja.
    Moj Bog cvete in je vseprisoten sleherni trenutek za vse nas.
    Toda Moj Bog noče, da ga sprejmemo kot Dar, saj je naš Oče.
    Moj Bog se ne bi hotel dati le tistemu, ki bi ga hotel kupiti za določeno ceno za denar.

    Toda ta Moj Bog, ta moj Zastonjski Darovani Bog je zelo Težak za materialnega človeka,
    ki misli, da denar lahko kupi vse, ki hoče imeti vsako stvar za svojo lastnino,
    ki prezira vse, kar nima cene, ki predmete in osebe vrednoti po tem, koliko stanejo
    in ki ima rajši to, kar je dražje, saj v njem prebiva Mamon in ni prostora za Boga.
    Toda Moj Bog se nikoli ne spremeni, ker je ena sama Ljubezen,
    in samo Ljubezen se lahko nesebično in dobrotljivo Daruje.
    Ljubezen se ne prodaja nikjer in boigastvo in denar nič ne štejeta za Boga.
    Ljubezen zahteva v odgovor samo Ljubezen, ki je darovana zastonj.
    Kdor se odpre tej podarjeni Očetovi Ljubezni , ki ga neprestano obdaja in preplavlja,
    se čuti poživljenega in razsvetljenega z Božjim Duhom, ko Bog vstopi v nas.
    Ta človek, poln Svetega Duha bo čutil v sebi, kako se v njem poraja in zori najlepši sad, ki je Ljubezen.
    Razumel bo, da se Boga ne da nikakor pridobiti za dobrine ali kupiti,
    temveč da se mora v Boga Zaljubiti tako, da spolnjuje Njegovo Voljo in živi tako kot Jezus.
    Bog je ena sama Dobrota in Ljubezen do vseh nas, ki nikoli ne mine.
    Božja Ljubezen do Otrok nenehno raste in je sleherni trenutek prisotna in nova,
    ker se po njenih venah in žilah skrivnostno pretaka
    skrivnostni in enkratni Veseli Tok Božje Življenjske Energije,
    ki nenehno kroži, teče in ki se nikoli ne izčrpa, saj ga napolnjuje Stvarnikova Moč Ljubezni.

    Dopolnjena molitev je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.

  11. andreja says:

    Prosim za molitev, da se uspem dobro pripraviti in naučiti za izpit in uspešno zaključim.

    Hvala vsem, ki molite. Na vse kličem božji blagoslov.

  12. Slavica says:

    Spet Vas prosim, da molite z mano za mojo odraslo hči, ki ne najde zrave poti ampak tava v temi in noče poslušati nasvetov, vendar vse kar se odloči je najslabša odločitev od vseh odločitev. Ljudje se učimo na napakah, ona pa jih kar naprej ponavlja. Vidim, da ni srečna, vendar čisto nič ne spremeni, da bi ji bilo bolše v življenju. Prosim Marija, Bog in Jezus in vsi molilci molite z mano, da se končno zresni in začne reševati svoje problems v katere je zabredla. Prosim vas molite zanjo, da se najde in stopi končno na pravo pot. Vem, da je grešnika, je pa tudi moj otrok in bo to tudi vedno ostala za katerega se sekiram in bojim, saj ji želim vso srečo tega sveti. Molite prosim! Amen

  13. Dragan says:

    Preljubi Jezus, prosim te za svoje duševno zdravje, da bi se bolje počutil.

    Prosim te o, mati Marija, da bi službo, ki jo opravljal še naprej obdržal in da bi se s sodelavci dobro razumel. O, kri in voda, ki izviraš iz presvetega Srca Jezusa, vaju zaupam!

    Prosim vse molilce za molitveno podporo. Tudi sam molim za Vaše namene.

  14. Miro says:

    ŽALOSTNA MATI BOŽJA – SKUPAJ S SVOJIM SINOM JEZUSOM JE NA KALVARIJI TRPELA ZA NAŠE ODREŠENJE!

    Danes slavimo god Žalostne Matere Božje, ki je skupaj s svojim Sinom Jezusom Kristusom na Kalvariji trpela za naše odrešenje. Za ceno njunega trpljenja, sta nam odprla vrata do vseh Božjih milosti. Priznajmo, da smo jima za to premalo hvaležni in da marsikdaj ne živimo dovolj kot njuni učenci, obenem pa to obžalujmo, da bomo svete skrivnost vredno obhajali (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Jezusu in Mariji se v molitvah prisrčno zahvalimo, ker sta za nas in naše odrešenje trpela na Kalvariji. Jezus je neizmerno trpel in umrl na križu, Marija pa je s prebridko bolečino v srcu stala pod križem in skupaj z Jezusom trpela za naše odrešenje!

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Žalostna Mati Božja, prosi za nas!

    http://svetniki.org/zalostna-mati-bozja-dolores-spomin

  15. Miro says:

    PRAZNIK POVIŠANJA SVETEGA KRIŽA – POTREBNO JE, DA SMO PO KRISTUSOVEM ZGLEDU ČIM BOLJ POTRPEŽLJIVI!

    »Obrni se gor, obrni se dol, obrni se ven, obrni se noter; povsod boš našel križ in povsod je potrebno, da si potrpežljiv, ako hočeš imeti srčni mir in si zaslužiti večni venec. Ako voljno nosiš križ, bo tudi tebe križ nosil in te privedel do zaželenega cilja, kjer bo namreč konec vsega trpljenja, dasi ga tukaj ne bo. Če ga nevoljno nosiš, si nalagaš breme ter se še bolj obtežuješ, nositi pa ga vendar moraš. Ako se znebiš enega križa, najdeš gotovo drugega in morebiti še težjega. Ali mar misliš, da boš ti ubežal, čemur doslej še nihče ni mogel ubežati? Kateri svetnik je bil na svetu brez križa in bridkosti? Tudi Jezus Kristus, naš Gospod, ni bil ne eno uro brez trpljenja, dokler je živel. Sam pravi: Potrebno je bilo, da je Kristus trpel in tako šel v svoj slavo (Lk 24,26). Kako torej, da ti iščeš druge poti in ne te kraljeve poti, poti svetega križa?« (odlomek iz knjige Hoja za Kristusom, Tomaž Kempčan).

    http://svetniki.org/povisanje-svetega-kriza-praznik

    Vzklikajmo z vero in zaupanjem: O sveti križ življenja luč, o sveti križ nebeški ključ, ponižno te častimo, zvestobo obljubimo! V tem zaupanju Božjemu usmiljenju priporočimo vse obiskovalce in prosilce milosti na tej spletni strani! Naj nam Žalostna Mati Božja, ki je stala pod križem in sotrpela z Jezusom, izprosi milosti, da bomo na vse, kar se nam dogaja v življenju, zrli v luči svetega Križa in potrpežljivo hodili po tej kraljevi poti.

    »V križu je zveličanje, v križu življenje, v križu obramba pred sovražniki; v križu je vir nebeških sladkosti; v križu je moč uma, v križu veselje duha; v križu je vsa krepost, v križu popolna svetost. Ni zveličanja duši, ne upa večnega življenja, razen v križu. Zato zadeni svoj križ in hodi za Jezusom, in šel boš v večno življenje« (odlomek iz knjige Hoja za Kristusom, Tomaž Kempčan).

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  16. Jasna says:

    Vsemogočni Milostni Bog,
    Presveta Devica Marija, Sveti Jožef, pomagajte da bi bilo vse dobro, da bi bil partner vredu, da bi bili zdravi in živeli v miru in ljubezni.

    Hvala

  17. KRISTINA says:

    Hvala ti Gospod za vse milosti, za življenje, za vse kar sem in kar imam. V tvoje roke izročam se, še posebaj ti danes Mati Marija izročam svojega sina, hvala ti za vse kar je in ker je del tega mozaika življenja, prosim te da ga varuješ, da ga podpiraš in blagoslavljaš, pošiljaš sv.Duha razumnosti, odprtosti, modrosti, ljubezni, potrpežljivosti, ponižnosti,… Gospod poklical si ga v življenje, varu svojega otroka še naprej in naj spet najde pot, ki vodi k tebi .
    Hvala ti Mati in Gospod
    Sv.Marija prosi za nas
    Jezusovo srce prosi za nas
    Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, sv. Rešnje telo, zdaj in vekomaj Amen

  18. Dušanka says:

    Ljubi Bog, Sveti Juda Tadej in Marija Pomagaj uslišite moje prošnje.
    Hvaljen Jezus

  19. Miro says:

    O MARIJA! DAJ NAM SREČNO, LJUBA MATI, V DOLGO VEČNOST POTOVATI!

    Vsak praznik in god v čast Marije Device je duhovno bogat, prisrčen in vesel. To velja tudi za današnji spomin Marijinega imena. Obhajajmo ga z zaupanjem v moč tega imena, obenem pa s hvaležnostjo za neštete milosti, ki smo jih po pobožnem klicanju Marijinega imena že prejeli. Da pa bomo svete skrivnosti obhajali kot Marijini oziroma kot Božji otroci, najprej obžalujmo vse, s čimer smo Marijo ali Boga žalili! (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    V trdnem zaupanju v Marijino ime prosimo: O Marija! Daj nam srečno, ljuba Mati, v dolgo večnost potovati! Naj Marijin zavetni plašč ogrne vse obiskovalce in prosilce milosti na tej spletni strani. V molitvah Mariji še posebej zaupajmo najnovejše prošnje za uslišanje po namenih, ki so jih zapisali: Mina (za njeno zdravje in zdravje domačih), Ana (za hčer in verna dekleta, da bi spoznale vernega življenjskega sopotnika), Jana (za varstvo Roka na dolgi vožnji), Blanka (za novo službo), Rebeka (za vero, zdravje, mir, moč odpuščanja in več drugih prošenj), Simon (za Brankin srečen porod) … Preblažena Devica Marija, prosi za nas!

    Naj se na Marijino priprošnjo zgodi presveta Božja volja! Že vnaprej prisrčna hvala Jezusu in Mariji za vse podarjene milosti. Tudi za tiste milosti, ki so precej drugačne od naših zamisli in želja. Nekoč se bomo Jezusu in Mariji najbolj zahvaljevali prav za slednje. Otrok ne ve, kaj je za njega v življenju resnično najboljše, ampak to vesta le dober oče in dobra mati, ki mu tudi dajeta tisto, kar je zanj najboljše. Neprimerno bolj pa to za nas, kot Božje otroke, ve naš nebeški Oče, ki je do nas neskočno dobrotljiv in usmiljen. Po Mariji nam podarja milosti v perspektivi večnega življenja!

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

    http://svetniki.org/marijino-ime-spomin

  20. Aleks says:

    Usmiljeni Oče, pomagaj mi poiskati primerno službo, da bom lahko normalno in dostojno živel. Ne želim nikakršnega bogastva, le dostojno življenje. Po zadnjih večkratnih močnih razočaranjih je moje upanje v Tvojo pomoč precej omajano. Okrepi mojo vero!

  21. mina says:

    Dobri Bog,
    prosim te podari zdravje meni in vsem mojim domačim, da bi bili vsi zdravi in srečni.

  22. KRISTINA says:

    Berilo iz pisma apostola Pavla Kološanom (Kol 3,12-17)

    Bratje, kakor Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si oblecite prisrčno usmiljenost, dobrotljivost, ponižnost, milobo, potrpežljivost; prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo na kom kaj grajati; kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi vi; na vse to pa oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti.

    Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili poklicani v enem telesu; in hvaležni bodite. Kristusova beseda naj v obilju prebiva med vami; v vsej modrosti drug drugega poučujte ter opominjajte in s psalmi, slavospevi in duhovnimi pesmimi hvaležno prepevajte Bogu v svojih srcih. Vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu.

    Današnja Božja beseda mi je privabila solze na oči. Vsak dan nas Gospod kliče , vsakega na svoj način, le odprti moramo postati, da bi nas ta klic prevzel. In naj vsa ta ljubezen, ki jo Gospod izliva na nas deluje goreče in nas naj prevzame.
    Sveta Marija prosi za nas

  23. Ana says:

    Gospod BOG, prosim te za vernega življenskega sopotnika, ki bo mojo hči pripeljal pred oltar v novo življenje. Naj ju vodita, Božja moč in modrost. Gospod, hvala ti za ljubečo bližino in modrost.

    Lepo prosim za molitev za mojo hči in vsa mlada verna dekleta, da bi jim Bog naklonil milost, da bi spoznale vernega ženina. Usmoli se jih o Bog!

    Bogu hvala za milost.

    • Vesna says:

      Ana tudi sama iščem vernega fanta.Že veliko let molim v ta namen.Povežimo se v molitvi za vašo hči in za vse,ki iščejo bodoče može/žene.Pa tudi za tiste,ki jim Bog ni namenil zakonskega življenja.Naj jim Bog naklonil milost in podeli dar razpečevanja,da bi sprejeli in spoznali Božjo voljo.Amen

      • Sara says:

        Kaj pa je to dar razpečevanja?
        Se pridružujem molitvi.
        Vse dobro želim

      • Ana says:

        Draga Vesna, najlepša Hvala za idejo, da se povežemo vsi, ki molimo za vse, ki iščejo bodoče verne sopotnike. Molim za vsa verna dekleta, da bi srečale vernega ženina, ki jih bo pripeljal pred oltar in bodo zaživeli krščansko življenje. Moja hči se ne bo nikoli sprijaznila živeti brez vernega zakonskega sopotnika. Tako si želi moža in družine, da se je pripravljena poročiti z udovcem, ki ima otroka, čeprav včesih ni želela slišati za to opcijo in jo je odklanjala.
        O BOG, usmili se vseh deklet, ki iščejo vernega življenskega sopotnika. Pošlji jim na pot vernega ženina. Hvala BOG!

        Lepo Prosim, molite za vsa dekleta in fante, da najdejo vernega sopotnika. Hvala!

        • Hvala says:

          Prosite Boga, da pokaže hčerki, kaj je Njegova Božja volja glede življenjske poti. Bog ima za vsakega človeka načrt, naša pota niso Njegova pota.
          Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  24. Jana says:

    Marija prosim čuvaj Roka na dolgi vožnji s tovornjakom.Božje usmiljenje zaupam Vate.

  25. Blanka says:

    Prosim vas za molitev za novo službo. V petek imam razgovor za službo, ki si je želim, zato se obračam na vas in vas prosim za molitev in podporo, da bi mi šlo čimbolje na razgovoru.

    Hvala vam za vse molitve. Mati Marija, Jezus in sv. Jožef na vaš oltar polagam to svojo prošnjo za službo, ki si jo želim dobiti, prosim pomagajte mi.

    Hvala in Bog vas blagoslovi!

  26. Rebeka says:

    O, Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!
    Predraga Marija, hvala za vse milosti, ki nam jih daješ!
    Marija Mati Božja, prosim, daj nam TRDNO VERO! Meni, otrokoma, mami, stari mami, prijatelju, njegovi mami.
    Prosim te za moč odpuščanja, da z mlajšim sinom odpustiva bivšemu možu. Nakloni mojemu sinu MIR v srcu. Prosim Te, da bi bili mi kot družina bolj povezani, da bi se imeli radi med sabo, se pogovarjali, spoštovali, pomagali drug drugemu. Pomagaj nam, da postanemo boljši ljudje, da izpolnimo vsak svoje poslanstvo, ki nam ga je Bog namenil na tem svetu.
    Sveti Rok, prosim te za ozdravljenje notranjih ran mojih otrok. Jezus, prosim Te, da moje trpljenje darujem za njuno ozdravljenje in za spravo za naše grehe! Želim, da živimo tako, kot je prav in da pridemo vsi skupaj k Tebi v nebesa.
    Reši mojega starejšega sina! Naj najde pravo pot v življenju! Naj najde zadovoljstvo sam v svojem srcu! Naj začuti, da ga imam rada! Naj ima sam sebe rad! Naj se ne uničuje z nezdravim načinom življenja!
    O, Bog, samo ti veš, zakaj si mi podaril mlajšega sina s posebnimi potrebami. Prosim, pomagaj mu, da še naprej raste v trdni veri v Boga. Ozdravi ga jeze, sovraštva.
    Prosim, Marija, vsem nam daj zdravo pamet!
    Pomagaj nam vsem, da ne zapademo v duševne bolezni!
    Prosim te za mojo mamo, za ozdravitev njenega kolka.
    Prosim, nakloni moji stari mami še dolgo življenje.
    Prosim te za globoko prijateljstvo z mojim prijateljem, in da bi živela v čistosti. Za njega in njegovo mamo – za zdravje: telesno in duševno.
    Prosim te za spreobrnitev bivšega moža.
    Marija, nakloni nam milost Međugorja. Prosim, ne razočaraj mojega mlajšega sina, ki od Međugorja veliko pričakuje.
    Prosim, odpri mi oči, srce, da bom pomagala ljudem v stiski.
    Amen

  27. Simon says:

    DRAGI MOLIVCI NAPROŠAM VAS ZA MOLITEV!!
    Molite za Branko ter za njen uspešen ter zdrav porod.Molite da bosta njena dvojčka,ki ih pričakuje zdrava.Gospod Bog,pojdi v njeno porodniško sobo in bodi ob njej.

  28. Miro says:

    MNOGOTERA IN RAZNOVRSTNA JE POMOČ PREBLAŽENE DEVICE MARIJE – NEPREDSTAVLJIVO POLNA MILOSTI IN VSAKRŠNIH BLAGOSLOVOV!

    Priloženi prispevek p. Antona Nadraha je kakor 31 oken, skozi katera lahko zremo na edinstveno vlogo Preblažene Device Marije. Potrebno pa je, da se pred branjem in premišljevanjem z zaupanjem prepustimo vodstvu Svetemu Duhu, saj nas le On lahko lahko v polni meri uvede in popelje v globine božjih skrivnosti.

    Na zelo različne načine nas Preblažena Devica Marija vodi po pravi poti. O tem priča tudi naslednji primer: Dekle je na surov način zapustila mater in odšla po svetu. Zašla je v grešno življenje. Bolna in duševno strta je sklenila, da se vrne domov k svoji materi. Ker jo je bilo sram, da bi prišla domov podnevi, je prišla ponoči, da bi je nihče ne videl. Ko pride do vrat, so bila na stežaj odprta. S tesnobo v srcu vstopi in zagleda …

    http://zupnija-race.rkc.si/index.php/content/display/1016/20/20

    V zaupanju v Marijino priprošnjo pri Bogu in njeno pomoč prosimo potrebnih milosti za vse obiskovalce te spletne strani, tokrat še posebej po namenih Sofije in Anne (prošnja za njeno hči T.)! Naj se Marijino priprošnjo zgodi presveta Božja volja!

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

    • KRISTINA says:

      G.Miro ta link pa je prečudovit. Hvala Vam.
      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja ,zaupam vate

  29. Sofija says:

    Prosim za molitev…Hvala

  30. Anna says:

    Prosim za molitev, da bi se Dobri Bog usmilil moje hčere (T.) in ji poslal na pot vernega ženina, ki jo bo pripeljal pred oltar in da bosta zaživela pravo krščansko življenje. Prosim, da bi jih razveseljeval otroški smeh njunih otrok. O Bog, hvala ti.
    Gospod Bog, usmili se je in ji daj, da začuti tvoj objem. Zaupam vate Gospod BOG in v tvoje neskončno usmiljenje.

    Usmili se o Bog, vseh vernih mladih deklet, ki iščejo vernega ženina. Pošlji jim na pot mlade in poštene krščanske fante.

    Sveta Mati Marija, ti si najzanesljivejša priprošnjica, prosi za T. in vsa mlada dekleta, ki si želijo srečati mlade krščanske sopotnike. Hvala!

    Hvala ljubi BOG in Sveta Mati Marija!

  31. Miro says:

    EVHARISTIJA JE NAJVEČJI DOKAZ JEZUSOVE LJUBEZNI DO LJUDI! (sv. Peter Julijan Eymard)

    Če želite, se lahko z zaupanjem priporočite Svetemu Duhu, molite za razsvetljenje v Njegovi luči in zbrano premišljujete naslednje odlomke iz Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, pri katerih gre za globoke besede življenja. Bog vam obilno povrni z milostmi pri sveti maši!

    ZAKRAMENT EVHARISTIJE

    Kaj je evharistija?

    Evharistija je daritev Kristusovega telesa in krvi. Gospod Jezus je postavil evharistijo, da bi daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride. Tako je svoji Cerkvi zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja. Evharistija je znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočna gostija, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in daje poroštvo večnega življenja.

    Kdaj je Jezus Kristus postavil evharistijo?

    Postavil jo je na veliki četrtek, “tisto noč, ko je bil izdan” (1 Kor 11,23), ko je s svojimi apostoli obhajal zadnjo večerjo.

    Kako jo je postavil?

    Potem, ko je zbral svoje apostole v dvorani zadnje večerje, je Jezus vzel v svoje roke kruh, ga razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite in jejte od tega vsi: To je moje telo, ki se daje za vas.” Potem je vzel v svoje roke kelih z vinom in rekel: “Vzemite in pijte iz njega vsi: To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.”

    Kaj pomeni evharistija v življenju Cerkve?

    Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. V evharistiji dosegata svoj vrhunec dejavnost, s katero Bog posvečuje nas, in naše češčenje, ki ga izkazujemo Bogu. Presveta evharistija obsega ves duhovni zaklad Cerkve: Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje. Evharistija označuje in uresničuje občestvo božjega življenja in edinost božjega ljudstva. Z obhajanjem evharistije se že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju.

    Kako se imenuje ta zakrament?

    Neizčrpno bogastvo tega zakramenta se izraža v različnih imenih, ki vsakokrat poudarjajo posebne vidike. Najbolj običajna imena so: evharistija, sveta maša, Gospodova večerja, lomljenje kruha, evharistično obhajanje, spomin Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, sveta daritev, sveta in božja liturgija, svete skrivnosti, najsvetejši oltarni zakrament, sveto obhajilo.

    Kakšno mesto ima evharistija v božjem odrešenjskem načrtu?

    V stari zavezi je evharistijo naznanjal zlasti vsakoletni velikonočni obed, ki so ga Judje vsako leto obhajali z opresniki (nekvašeni hlebi kruha) v spomin na naglico ob osvoboditvenem odhodu iz Egipta. Jezus naznanja evharistijo v svojem nauku in jo postavi med obhajanjem velikonočnega obeda s svojimi učenci pri zadnji večerji. Cerkev, zvesta Gospodovemu naročilu: “To delajte v moj spomin!” (1 Kor 11,24), je evharistijo vedno obhajala, zlasti v nedeljo, na dan Jezusovega vstajenja.

    Kako se obhaja evharistija?

    Obhajanje evharistije ima dva velika dela, ki sestavljata eno samo bogočastno dejanje: besedno bogoslužje, ki obsega razglašanje in poslušanje božje besede, ter evharistično bogoslužje, ki vsebuje darovanje kruha in vina, evharistično molitev ali anaforo z besedami spremenjenja in obhajilo.

    Kdo obhaja evharistijo?

    Evharistijo obhaja veljavno posvečeni duhovnik (škof ali duhovnik), ki deluje v osebi Kristusa, Glave, in v imenu Cerkve.

    Kateri so bistveni in nujno potrebni darovi za obhajanje evharistije?

    Bistveno in nujno potrebna sta pšenični kruh in vino iz trte.

    V kakšnem smislu je evharistija spomin Kristusove daritve?

    Evharistija je spomin (memoriale) v smislu, da ponavzočuje in udejanja daritev, ki jo je Kristus daroval Očetu na križu enkrat za vselej za človeštvo. Daritvenost evharistije se kaže v samih besedah postavitve: “To je moje telo, ki se daje za vas … To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas preliva” (Lk 22,19-20). Daritev na križu in evharistična daritev sta ena sama daritev. Žrtveni dar in darovalec je isti, le način darovanja je različen: krvav na križu, nekrvav v evharistiji.

    Kako je Cerkev deležna evharistične daritve?

    V evharistiji postane Kristusova daritev tudi daritev udov njegovega telesa. Življenje vernikov, njihovo poveličevanje, njihovo trpljenje, njihova molitev in njihovo delo: vse to je zedinjeno s Kristusovim hvaljenjem, trpljenjem, molitvijo in delom. Kot daritev se evharistija daruje tudi za vse žive in rajne, v odpuščanje grehov vseh ljudi in za to, da si izprosimo od Boga duhovnih in časnih dobrin. Tudi nebeška Cerkev je združena s Kristusovo daritvijo.

    Kako je Jezus navzoč v evharistiji?

    Jezus Kristus je navzoč v evharistiji na edinstven in neprimerljiv način. Navzoč je namreč resnično, stvarno in bistveno: s svojim telesom in svojo krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom. V evharistiji je torej ves Kristus, Bog in človek, navzoč na zakramentalen način, to je pod evharističnima podobama kruha in vina.

    Kaj pomeni transsubstanciacija?

    Spremenjenje bistva (transsubstantiatio) pomeni spremenjenje vsega bistva kruha v bistvo Kristusovega telesa in vsega bistva vina v bistvo njegove krvi. To spremenjenje se izvrši v evharistični molitvi z učinkovitostjo Kristusove besede in z delovanjem Svetega Duha. Čutno zaznavne značilnosti kruha in vina, torej “evharistični podobi”, pa ostaneta nespremenjeni.

    Ali lomljenje kruha razdeli Kristusa?

    Lomljenje kruha ne razdeli Kristusa. Ves Kristus je navzoč v vsaki od podob in ves v vsakem njunem delu.

    Do kdaj traja Kristusova evharistična navzočnost?

    Kristusova evharistična navzočnost traja tako dolgo, dokler obstajata evharistični podobi.

    Kakšno češčenje gre zakramentu evharistije?

    Temu zakramentu gre tako med mašo kakor tudi zunaj nje božje češčenje (latria). Cerkev namreč s kar največjo skrbnostjo shranjuje posvečene hostije, jih prinaša bolnikom in drugim osebam, ki se ne morejo udeležiti svete maše, jih izpostavlja slovesnemu češčenju vernikov in jih prenaša v procesijah. Cerkev vabi vernike k pogostnemu obisku in češčenju Najsvetejšega zakramenta, ki je shranjen v tabernaklju.

    Zakaj je evharistija velikonočna gostija?

    Evharistija je velikonočna gostija, ker nam Kristus, ki na zakramentalen način uresničuje svojo velikonočno skrivnost, podarja svoje telo in svojo kri kot hrano in pijačo ter nas združuje v svoji daritvi s seboj in med seboj.

    Kaj pomeni oltar?

    Oltar je simbol Kristusa samega, ki je navzoč kot daritvena žrtev (oltar – daritev na križu) in kot nebeška hrana, ki se nam daje (oltar – evharistična miza).

    Kdaj Cerkev obvezuje vernike k udeležbi pri sveti maši?

    Cerkev obvezuje vernike, da se udeležujejo svete maše vsako nedeljo in zapovedane praznike. Priporoča jim, da se je udeležujejo tudi druge dneve.

    Kdaj je treba prejeti sveto obhajilo?

    Cerkev priporoča vernikom, ki se udeležijo svete maše, da prejmejo tudi sveto obhajilo, če so pripravljeni, kakor se zahteva. Cerkev predpisuje to obveznost vsaj o veliki noči.

    Kaj je potrebno za prejem svetega obhajila?

    Za prejem svetega obhajila mora biti človek polno včlenjen v katoliško Cerkev in v stanju milosti, se pravi, da se ne sme zavedati nobenega smrtnega greha. Kdor se zaveda, da je storil velik greh, mora prejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu. Pomembni so tudi duh zbranosti in molitve, upoštevanje posta, ki ga Cerkev predpisuje, in telesna drža (kretnje, obleka) kot znamenje spoštovanja do Kristusa.

    Katere sadove prinaša sveto obhajilo?

    Sveto obhajilo poveča naše zedinjenje s Kristusom in z njegovo Cerkvijo, ohranja in obnavlja življenje milosti, prejete pri krstu in pri birmi, ter nam daje rasti v ljubezni do bližnjega. Ko nas krepi v ljubezni, izbrisuje male grehe ter nas varuje pred prihodnjimi smrtnimi grehi.

    Kdaj je mogoče podeliti sveto obhajilo drugim kristjanom?

    Katoliški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljujejo sveto obhajilo pripadnikom vzhodnih Cerkva, ki niso v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo, če ti zanj prosijo popolnoma svobodno in so pripravljeni, kakor se zahteva.

    Kar zadeva člane drugih cerkvenih skupnosti, katoliški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljujejo sveto obhajilo tistim kristjanom, ki spričo težke stiske sami od sebe zanj prosijo, so pripravljeni, kakor se zahteva in izpovedujejo katoliško vero glede zakramenta evharistije.

    Zakaj je evharistija “poroštvo prihodnje slave”?

    Zato, ker nas napolnjuje z vsakršno milostjo in vsakršnim nebeškim blagoslovom, nas krepi za romanje tega življenja in nam vzbuja hrepenenje po večnem življenju. Evharistija nas že zdaj zedinja s Kristusom, ki je šel na Očetovo desnico, z nebeško Cerkvijo, s presveto Devico in vsemi svetniki.

    V evharistiji “lomimo en kruh, ki je zdravilo nesmrtnosti, protistrup, da ne bomo umrli, temveč živeli v Jezusu Kristusu za vedno” (sveti Ignacij Antiohijski).

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  32. Irena says:

    Prosim za molitev za Aleša, ki doživlja najtežje trenutke svojega življenja. Gospod, usmili se ga in ga obvaruj najhujšega. Naj začuti tvoj objem in se v njem umiri. Gospod, ti veš, kako hudo je. Zaupam vate in v tvoje neskončno usmiljenje. Usmili se tudi vseh njegovih bližnjih, naj znova najdejo pot drug do drugega v sočutju in odpuščanju.
    Mati nebeška, ti si najzanesljivejša priprošnjica, prosi za Aleša in njegove bližnje.

    Pod tvoje varstvo pribežimo,
    o sveta božja Porodnica,
    ne zavrzi naših prošenj
    v naših potrebah,
    temveč reši nas
    vselej vseh nevarnosti,
    o častitljiva in blagoslovljena Devica,
    naša gospa, naša srednica,
    naša besednica!

    S svojim Sinom nas spravi,
    svojemu Sinu nas priporoči,
    svojemu Sinu nas izroči!

  33. Majda says:

    Prosim vas za molitev za zdravje moje mame in mene ter za prijazno rešitev problemov. Hvala. M

  34. Dr says:

    Prosim za molitev, da bi se izboljšali odnosi v moji družini in odnosi s sodelavci v službi.

    O, kri in voda, ki izviraš iz presvetega Srca Jezusovega, vaju zaupam.

    O, Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  35. Janez says:

    Narava vere Avtor: Dave Lowe

    Vsak dan se nenehno srečujemo z vero. Kar 99 odstotkov vseh prepričanj ali vrednot, ki jih ljudje imamo, pridobimo prek vere. Vera je središče vsega življenja. Recimo, da zbolimo. Takrat obiščemo zdravnika, čigar imena ne znamo izgovoriti in niti njegovega doktorata ne moremo preveriti. On nas z receptom, ki ga komaj preberemo, napoti v lekarno. Tam se srečamo s farmacevtom, katerega nismo še nikoli srečali, in ta nam proda kemijsko zmes, ki je ne poznamo. Nato gremo domov in vzamemo odmerek zdravil, kakor je predpisano na receptu. In vso to pot slepo (za)upamo oziroma verujemo. Vera je prav tako temeljna tudi v krščanskem življenju.Beseda vera se v Bibliji ponovi 232-krat.

    Kaj pa je vera?
    Najprej bi bilo modro povedati, kaj vera ni:
    • Vera ni čustvo, torej občutek dobrega o Bogu.
    • Vera ni slep korak v temi.
    • Vera ni univerzalna sila, s pomočjo katere bi lahko dobili vse stvari, ki si jih želimo oz. o katerih sanjarimo (npr. sila v filmu Star Wars).

    Žal se tovrstne ideje o veri še dandanes učijo v marsikateri krščanski cerkvi. Hank Haanegraff v svoji knjigi Krščanstvo v krizi opisuje zgodbo o Larryju in Lucky Parker, ki sta svojega sina s sladkorno boleznijo prikrajšala za inzulin, saj sta bila prepričana, da bo ozdravel samo prek »vere«. Toda njun sin je tragično padel v diabetično komo in umrl. Namesto pogreba sta skušala sina oživeti s pomočjo »vere«, saj sta bila prepričana, da če bodo vsi skupaj imeli dovolj vere, torej če bodo izgovorili pravilne besede in enostavno dovolj močno verjeli, ne da bi pri tem pokazali kanček dvoma, jima bo sila vere pripeljala sina nazaj, saj bo ta vstal od mrtvih. Larry in Lucky Parker sta bila pozneje obsojena in kaznovana za zlorabo otroka in umor. Zakaj? Ker sta imela napačno predstavo o veri.

    Evangeliji (Matej, Marko, Luka, Janez) kažejo, da so bili tudi apostoli velikokrat zmedeni glede koncepta vere. Toda bili so dovolj modri, da so o tej temi vprašali Jezusa. V 17. poglavju Lukovega evangelija vidimo apostole prositi Jezusa, naj jim pomnoži vero. In tukaj je Jezusov odgovor:

    »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.« Jezusov odgovor je presenetljiv. Opazite lahko, da ne odgovori tako, kot smo navajeni v naših cerkvah. Jezus ni rekel: »Potrudite se močneje.« Niti ni rekel: »Le verjeti morate.« Jezusov odgovor odkrije pomembno resnico o naravi vere. Gorčično zrno je najmanjše seme. Jezus je uporabil to dejstvo, da bi pokazal da velikost naše vere ni pomembna, saj moč vere leži v zanesljivosti objekta in ne v tem, kako prepričani smo. Naj pojasnim – predpostavimo, da stojim na obrežju jezera med prvimi mrzlimi zimskimi tedni nekje v severno-vzhodnem delu Amerike. Jezero je zamrznjeno z zelo tanko plastjo ledu. Napolnjen s samozavestjo in vero začnem hoditi po novonastalem ledu. Toda kljub moji močni veri in veliki samozavesti bo končen produkt hoje mrzel in moker šok. Vse dokler je led tanek, je nepomembno, kako močno vero imam, kajti led ni zanesljiv.

    Sedaj pa si predstavljajte nekaj mesecev pozneje, ko je mrzla zima naredila svoje. Led je debel nekaj deset centimetrov. Zaradi moje predhodne neljube situacije sem tokrat zelo pazljiv in dvakrat premislim, če bi tudi tokrat poskusil hoditi po ledu. Nisem prepričan, ali bo led zdržal mojo težo, saj je zadnjič popustil. Čeprav sem prestrašen in imam manj vere kot takrat, me bo že prvi, čeprav zaskrbljen korak zelo nagradil z občutki čvrste in trdne hoje. Kje je razlika? Objekt (led) je bolj zanesljiv. Je že res, da moč vere tiči v zanesljivosti objekta, toda … Velikost vere, ki jo posameznik položi v objekt, je neposredno povezana s poznavanjem objekta. Za primer vzemimo človeka, ki se boji letenja. Ko prvič prispe na letališče, najprej kupi zavarovalno polico. Varnostni pas si pripne 20 minut pred odhodom letala in skrbno posluša navodila evakuacije v primeru nesreče. Nima prav nobene vere v sposobnost letala, da ga bo varno pripeljalo na cilj. Toda ko potovanje napreduje, potnik počasi spreminja svoja prepričanja. Najprej si odpne varnostni pas. Nato ima malico in kaj kmalu se začne pogovarjati in šaliti s sopotniki. Zakaj se je spremenil? Kaj se je zgodilo? Je na 10 km nadmorske višine več vere? Seveda ne. Bolj kot se je spoznal/naučil o objektu vere, v tem primeru letalu, več vere je položil vanj.

    Enako je s krščanskim življenjem. Več kot se naučimo o Bogu, več vere lahko položimo Vanj. Učiti se moramo, kako živeti na podlagi dejstev o Bogu in ne na podlagi naših čustev. Torej tako, da preživimo več časa v družbi Biblije ter da prosimo Boga, naj nam pokaže, kdo je. Veliko mest je, kjer lahko začnemo raziskovanje in poglabljanje naše verske izobrazbe. Psalmi 145, 146 in 147 so čudovita poglavja, ki opišejo kdo oziroma kakšen je Bog. Med celotno Biblijo ponižno prosimo Boga, da nas nauči čim več stvari o Bogu in Jezusu, in opazili bomo, kako si Bog želi, da naslanjamo in poglabljamo vero Vanj. V vsakem trenutku sprašujmo iskreno Boga: »Kaj o tebi bi mi bilo v korist vedeti, ko zaupam Vate v tej situaciji?« Berimo Biblijo in študirajmo Boga in Njegov odnos do nas in razširimo in poglobimo svoje religiozno poznavanje in vedenje o krščanstvu.

    D. L. Moody je izjavil: »Dnevno sem molil k Bogu, da mi nakloni vero. Nato sem nedavno prebral Rimljanom 10,17, ki pravi: ›Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi.‹ Zato sem pričel z rednim branjem Biblije in vera od tistega trenutka dalje raste.«

    Medmrežje prvikoraki, avtor: Dave Lowe.

    Verjem, da ima kristjan dolžnost in pravico da moli, prosi Boga, izvaja Božjo Voljo, živi po Božjih postavah in Evangeliju pa tudi, da z branjem in zanimanjem bere bogoslovno literaturo in poglablja svoje versko znanje. Tako širi svoje obzorje. Ko bere Biblijo pa je pprav, da prosimo Boga za Milost Razumevanja, kaj nam hoče v Svetem Pismu povedati. Janez

  36. Janez says:

    PROŠNJA MATERI MARIJI
    Marija Tvoje ime je na mojih ustnicah in v mojem srcu
    od prvih, nežnih let mojega življenja.
    Že kot otrok sem Te vzljubil kot Mater in sem te klical
    na pomoč v nevarnosti in trdno zaupal v Tvojo Pomoč.
    Marija, Ti bereš vse moje Misli v mojem Srcu,
    da bi rad spoznal Resnico,
    da bi bil rad dober,
    da bi bil rad v Življenju moder in pravičen,
    močan, dober, strpen in potrpežljiv,
    da bi bil rad vsem ljudem Brat.
    Marija pomagaj mi živeti kotzvest Jezusov Učenec –
    živeti za svojo rast, rast drugih in rast krščanskega občestva
    ter v Veselje Bogu in Svete Katoliške Cerkve.
    Marija, z jutrom in večertom Te pozdravljam,
    ves dan ob delu in v molitvah te kličem in prosim.
    Od Tebe Marija pričakujem, da me podpiraš in navdihuješ,
    od Tebe Marija pričakujem, da me zaščitih v nevarnostih in mi daš moči
    za dostojno opravljanje svojega zemeljskega življenja,
    da proslavim Boga in da dosežem Večno Življenje in Zveličanje.
    Marija, vedno hočem biti pri Jezusu, kakor To v Betlehemu in na Golgoti.
    On je Nesmrtni Kralj Vsega stvarstva, Vseh časov in Vseh rodov na Zemlji.
    Amen.

    Molitev Papeža Janeza Dobrega. Vir je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.

    VESELJE V BOGU
    Gospod, moje Veselje in Upanje ter Zahvala se dvigajo k Tebi, kot ptica pod nebo!
    Nočne zvezde z luno na nebu so odletele v daljave in na Obzorju se svita jutro;
    veselim se Gospod Tvoje Luči Dneva.
    Tvoje Sonce Gospod je posušilo roso s trav in prineslo Toploto in Upanje Ljudem.
    Tvoja Milost je obrisala solze trpečih Src, ki zdihujejo in trpijo ter te prosijo za pomoč.
    Vse, kar je okoli nas, vse kar je v nas, je v tem Jutru Vstajenja ena sama zahvala Tebi Gospod.
    Gospod, to jutro sem srečen, miren in spokojen.
    Začutim Tvojo Neskončno Milostno Dobroto in Veselje, ki je napolnila Zemljo in vse Nas.
    Angeli in ptice pojo in tudi jaz prepevam v svojem Srcu pesem Hvalnico Vesolju in Tebi.
    Vse živali in rastline se prebudijo v gozdovih, gorah in savanah in
    ves Svet in vsa naša Srca so Odprta Tvoji Milosti in Dobroti, ko nam pošlješ Blagoslov.
    Čutim svoje telo, hvala Ti Gospod.
    Čutim kako nas imaš rad in kako si dober do mene in do vseh nas, hvala Ti Gospod.
    Daruješ nam hrano, vodo, sonce in vse drugo za naše Življenj na Zemlji,
    da živimo Tebi v Veselje in te Slavimo vekomaj, ki si naš Oče.
    Gospod veselim se vsega Tvojega Stvarstva in Tvoje Neskončne Ljubezni, s katero vzdržuješ Svet.
    Veselim se, da si z nami Gospod in ob nas ter v nas, da nas vodiš in poživljaš po Svetem Duhu.
    Psalmi pojo o Tvoji neskončni Ljubezni človeštvu,
    preroki in apostoli razglašajo Tvojo Milost in Tvojo Dobroto in Usmiljenost do vseh Ljudi na zemlji.
    Gospod hvala Ti, za vse čudeže in lepote Življenja, ki jih gledamo pa včasih ne vidimo.
    Gospod hvala Ti za Odrešenika, ki nam je dal postave in vesela oznanila v Evangelijih,
    da si nam daroval svoj Mir in nam pokazal Pot Odrešenja, ki je v Jezusu Kristusu Našem Gospodu.
    Gospod, hvala Ti za vse,
    moje Veselje, moje Upanje in moja Zahvala, se dvigajo k Tebi kot ptica v Nebo in
    moja Duša se raduje v Tebi Gospod Bog, ki si naš Oče, naš Stvarnik in naš Odrešenik.
    Amen.

    Dopolnjena molitev je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.

  37. Miro says:

    DEVICA MARIJA – KRALJICA SVETA, RAJSKA VRATA, ŠOTOR BOŽJI, MORSKA ZVEZDA, NEBEŠKA LESTEV!

    Praznik rojstva Device Marije (mali šmaren) je lepa priložnost in milostni čas, ko lahko več molimo in razmišljamo o pomenu, ki ga ima Marija za človeka, človeštvo, svet, naše odrešenje. Sv. Peter Damiani o tem veličastnem prazniku vzklika: »Vsa srca na zemlji naj vriskajo od veselja! Dete, ki se nam je rodilo, je kraljica sveta, rajska vrata, šotor božji, morska zvezda in nebeška lestev, po kateri bo najvišji Kralj v ponižnosti prišel v zemeljsko dolino solz.«

    Sv. Bernard nam priporoča: »Če se dvignejo viharji skušnjav: glej na zvezdo, kliči Marijo! Če si v težavah in bridkostih: glej na zvezdo, kliči Marijo! Ako jeza, nečistost in druga slaba nagnjenja hočejo potopiti čolnič tvoje duše, o tedaj: glej na zvezdo, kliči Marijo! Če te vznemirjajo tvoji grehi, te teži vest, plaši strašna in pravična sodba, če je tvoje življenje na robu prepada: glej na zvezdo in kliči Marijo!«

    http://svetniki.org/marijino-rojstvo-mali-smaren

    Marijinemu varstvu in njeni mogočni priprošnji pri Bogu priporočimo vse obiskovalce te spletne strani in prosilce milosti po namenih, ki so jih zapisali (zase ali za bližnje): Mirjam, Merjetka, Tanja, Zdenka, Jasna, Irena, Dr, Sofija, Nina, Nada, Alen, Ana, Mojca, Blanka, MamiM, Kristina, Simon, Boris, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Emilija, Zarja … Naj se na priprošnjo Device Marije zgodi presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

      Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
      da bi bila ti koga zapustila,
      ki je pod tvoje varstvo pribežal,
      tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
      S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
      k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
      Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
      temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.

  38. Irena says:

    Jezus, pomagaj mi, da bi svoje delo v službi izpolnjevala vestno in da bi to službo lahko ohranila.

  39. Mirjam says:

    Vsemogočni Bog, Presveta Devica Marija, Jezus Kristus,priporočam se v molitvi.

  40. Miro says:

    SV. REGINA SI JE PRIZADEVALA ZA BOGOLJUBNO ŽIVLJENJE, ODMIRALA TEMU SVETU IN ISKALA TO, KAR JE ZGORAJ!

    BOŽJA BESEDA: »Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici« (Pismo Kološanom 3,1).

    – Veselimo se zmage svete Regine. Zaradi svojega devištva in mučeništva je bila Bogu všeč. Ko danes obhajamo njen god, se priporočimo njeni priprošnji pri Gospodu, naj nam od njega posreduje njegovo trajno naklonjenost. Da pa bomo deležni Božjih milosti, ki jih potrebujemo in ki nam jih je Bog pripravil v daritvi svete maše, najprej obžalujmo svoje grehe.

    – Ko je sv. Regina še živela na zemlji, si je prizadevala za bogoljubno življenje ter je odmirala temu svetu in iskala to, kar je zgoraj, kjer je Kristus. Tudi ona je, če uporabimo besede apostola Pavla, kot devica vedno nosila v svojem telesu Jezusovo umiranje, da bi se tudi v njej razodelo Jezusovo življenje. To udejanjanje je bilo polno ljubezni do Jezusa, tako polno, da je Jezus postal kralj njenega življenja in da jo je ta ljubezen za vse veke združila z njim (oba odlomka povzeta iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Molimo: Slava tebi, Jezus! Ti si Kralj vseh vidnih in nevidnih stvari – vsega, kar je in biva po Tebi, s Teboj in v Tebi! Po Tvoji milosti je sv. Regina postala velika svetnica in iz ljubezni do Tebe darovala celo svoje življenje. Na njeno priprošnjo Te ponižno prosimo predvsem za neomajno ljubezen do Tebe in bližnjega!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    http://svetniki.org/sveta-regina-devica-mucenka

  41. Miro says:

    JEZUS NAM PODARJA NEMINLJIVO LJUBEZEN IN SREČO, KI JO SVET NE MORE DATI! SE ZNAMO ODPRETI V SRCU IN SPREJETI NJEGOV DAR?

    BOŽJA BESEDA: Oni pa so mu rekli: »Janezovi učenci se pogosto postijo in opravljajo molitve, enako tudi učenci farizejev, tvoji pa jedo in pijejo.« Jezus jim je odgovoril: »Ali morete doseči, da bi se svatje postili, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.« In povedal jim je še priliko: »Nihče ne odtrga krpe od nove obleke in jo našije na staro, sicer bo novo raztrgal, s staro obleko pa se krpa z nove ne bo ujemala. Tudi novega vina nihče ne vliva v stare mehove, sicer bo novo vino stare mehove razgnalo in se razlilo, mehovi pa bodo uničeni; pač pa se mora novo vino vlivati v nove mehove. Nihče, ki je pil staro vino, noče novega, ampak pravi: ›Staro je dobro.‹« (Lk 5,33-39)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+5%2C33-39&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je ženin, ki razveseljuje svate. Pri njem ni prostora za žalost in post, ampak njegova navzočnost prinaša novost, veselje in polnost. Seveda za vse to ni mogoče delati kompromisov. Ves se mu moram odpreti, mu prisluhniti, sprejeti njegov dar in mu zaupati. Gospod, okrepi mi vero, da bom v celoti sprejel tvojo besedo in se resnično spreobrnil za tvoje veselje (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo: Slava tebi, Jezus! Hvala Ti, ker nam kot Ženin na evharistični gostiji razodevaš neizmerno ljubezen našega nebeškega Očeta. Na tej nebeški gostiji se ves razdajaš za nas grešnike in nam daješ celo sebe v hrano, da bi lahko nekoč obhajali večno gostijo ljubezni in sreče v Bogu. Ponižno Te prosim, vlij v moje srce Duha ljubezni, spokornosti in veselja, da bom darove, prejete pri sveti maši, posredoval tudi bližnjim, še zlasti z deli usmiljenja do najbolj trpečih sester in bratov!

    Božjemu usmiljenju priporočimo vse obiskovalce te spletne strani in prosilce milosti, z gorečo prošnjo, da bi se vsi v srcu veselili Ženinove prisotnosti in z Njim živeli novost življenja – življenje ljubezni, veselja in sreče v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  42. Janez says:

    Medmrežje OPERANDO: Izziv ljubezni (avtorja članka in knjige: Alex Kendrick, Stephen Kendrick)

    Ljubezen ni sebična. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo.Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10.

    Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki nas obdaja, nas uči, naj se posvečamo predvsem svojemu videzu, občutkom in osebnim željam. Očitno je njen najpomembnejši cilj doseganje najvišje možne sreče. Posledice takega razmišljanja pa se boleče pokažejo v medsebojnih odnosih. Če bi morali izbirati pojem, nasproten pojmu ljubezni, bi izbrali sebičnost. Na žalost je sebičnost v vsakogar vgrajena že z rojstvom. Vidimo jo v otroških dejanjih in pogosto tudi v grdem ravnanju odraslih. Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’.

    Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’. Če se boste odločili ljubiti svojega moža oziroma ženo, boste morali reči ‘ne’ svojim željam, da boste lahko rekli ‘da’ njegovim potrebam. To pa pomeni, da ste srečo zakonca postavili pred svojo.

    Izziv ljubezni
    Ne gre za to, da vi ne bi smeli biti srečni, ampak da ne smete zanikati sreče zakonca, da bi bili srečni predvsem vi.Ljubezen vodi tudi k notranjemu veselju. Ko boste blagor zakonca postavili na prvo mesto, vas bo to izpolnilo neprimerno bolj, kot bi vas sebična dejanja. Tako ugodnost si je Bog zamislil in pridržal za tiste, ki si izkazujejo resnično ljubezen.
    Ko se odpoveste svojim pravicam v dobro zakonca, dobite priložnost, da izgubite sebe in najdete veličastnejši smisel zakona.
    Nihče vas ne pozna tako dobro kot zakonec, zato bo prvi opazil, da ste ravnali drugače in namenoma žrtvovali svoja hotenja in želje, da bi zadovoljili njegove ali njene potrebe.
    Če svojih želja ne boste mogli žrtvovati v blagor zakonca, vas sebičnost morda obremenjuje bolj, kot si želite priznati.

    Zastavite si naslednja vprašanja:
    ⦁ Ali zakoncu resnično želim le najboljše?
    ⦁ Ali ima ob meni občutek, da je ljubljen?
    ⦁ Ali meni, da mislim na njegov najvišji blagor?
    ⦁ Ali me vidi kot človeka, ki najprej poskrbi zase?

    Če verjamete ali ne, imajo vaši bližnji, še zlasti vaš mož ali žena, o vas določeno mnenje. Se jim res zdite ljubeči? Ne pozabite, da mora tudi vaš mož ali žena ljubiti sebičnega človeka.
    Zato se odločite, da mu boste najprej vi izkazovali iskreno ljubezen in ne boste ničesar spregledali. Navsezadnje bosta oba bolj izpolnjena. “Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe” (Flp 2,3).

    Medmrežje Operando: Avtorja knjige: Alex Kendrick, Stephen Kendrick.

  43. Janez says:

    Jezus prosim Pridi in Živi v Meni

    Jezus prosim pridi, vstopi in živi v meni!
    Kakor si živel v Svoji Materi Devici Mariji,
    ko si si vzel za Življenje kot Novorojeni Bog in Človek
    Njeno Materinsko Telo in Njeno Kri, v Njej rastel in se Rodil na Svet
    v Naše Veselje Odrešenja Vseh Ljudi za Odpuščanje Vseh Naših grehov.
    Tako prosim Jezus Odrešenik živi, bivaj in ostani v meni
    ter postani v meni Tvoje Božje Telo in Kri in napolni me z Svetim Duhom:
    +Jezus prosim Misli in Odločaj se v Meni z Menoj;
    +Jezus prosim Moli in Ljubi ter Odpuščaj v Meni z Menoj;
    +Jezus prosim trpi in prenašaj vse krivice Sveta in Bolečine ter Bolezni v meni in z Menoj;
    +Jezus prosim glej in spregovori iz Mene v tišini, da Te bom slišal in razumel, kaj hočeš od Mene;
    +Jezus prosim deluj in izžarevaj Luč ter Sveti iz Mene, da bom prinašal Ljudem Svetlobo In Upanje;
    +Jezus prosim vlivaj mi Pogum in Vztrajnost skozi mene zame in za druge in napolni nas z Vero;
    +Jezus prosim Pomagaj bolehnim, revnim in ubogim skozi mene, da bom dober Samaritan kot Mati Terezija;
    +Jezus prosim vlivaj mi moči in vodi me po Poti k Tebi, da bom živel, daroval, služil drugim in izgoreval za Svet tako kot Ti, ki si Moj Ljubljeni Brat, Odrešenik, Gospod in Moj Bog.
    +Jezus prosim naj bom vedno na strani Rešitev in ne Problemov zase in za Ljudi, da jim bom pomagal in jih spodbujal, da bodo vedno izpolnjevali Božjo Voljo.
    +Jezus prosim naj bom orodje Tvojega Miru, Dobrote in Ljubezni, prosim pomagaj mi, da bom Svojo Vero v Boga in v Božje Postave ter v Sveti Jezusov Evangelij veselega Oznanila vedno udejanjal in izvrševal tudi v praksi Življenja in tako pokazal, da Verujem, Molim, Delam in Izvršujem vse, kar Bog hoče in zahteva od mene.
    +Prosim Jezus uporabljaj moje roke, noge, glavo, pamet, mene vsega, da bom služil drugim vedno in z veseljem.
    +Prosim Jezus blagoslovi vsa naša pota, da bomo hodili in stopali po Zemlji z našimi Nogami po pravi Poti, da nas vse v Jezusa Verujoče Ljudi v Svetemu Duhu pripelješ k Bogu Očetu in da bo Naš Bog vedno Ves v Vsem.
    +Prosim Te Gospod Jezus tudi za neverujoče, ki pošteno ter pravično živijo in Te iščejo na svoj način,
    da bodo po Tvoji Milosti Videli in Spoznali Boga preko Tvoje Milosti,
    ter spregledali in začeli hoditi kot Dobri Ljudje in Dobri Kristjani
    po Poti k Jezusu Našemu Odrešeniku Sveta.
    Daj Gospod, da bom vedno Blizu tebe in zmeraj Bliže Tebi!
    Vsak dan nanovo me vzemi ter naredi iz mene nov prispevek za Ljudi.
    V Vsakem Trenutku me vzemi, ker bi se rad popolnoma Odprl Tvoji Ljubezni
    in Božjemu Duhu, da bi deloval v meni in izpolnjeval Božjo Voljo.
    V vsak dogodek prihajajočih dnevov me vzemi prosim in daj da bom odkrival Tvoja Sporočila.
    Bodi moj Brat in Odrešenik ter moj Gospod, ki mi nikdar ne dovoli pomisliti,
    da si daleč od mene; daj mi Milost in deluj in izžarevaj preko mene v Svet svojo Dobroto in Ljubezen.

    Dopolnjena Molitev Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

    “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno” (Jn 15,10-11). Kjer je ljubezen, tam je Bog ( Mati Terezija).

  44. KRISTINA says:

    Prvi petek in prva sobota sta predvsem priložnost za češčenje presvetega Jezusovega Srca in brezmadežnega Marijinega Srca
    Vprašanje bralca:
    Zadnje čase je več slišati o maši na prve petke in prve sobote v mesecu, ki se jih udeležujejo nekateri farani. V župniji še nisem utegnil slišati razlage o prvih petkih in sobotah. Od kod izvirata ti dve pobožnosti in kaj naj pomenita verniku danes? Kdaj se je priporočeno udeležiti teh pobožnosti?
    Janez

    Odgovarja: Peter Štumf, murskosoboški škof
    Pri pobožnostih na prvi petek in prvo soboto ne gre zgolj za obisk svete maše, ampak za češčenje oz. pobožnost do presvetega Jezusovega Srca in brezmadežnega Marijinega Srca, ki obsega tudi obisk sv. maše. Jezusovo srce je srce Boga in človeka, Marijino pa srce človeka. Jezusovemu srcu priznavamo božansko čast, Marijinemu pa svetniško, vendar v najvišji možni časti, ki gre samo nebeški Materi Mariji, saj je Marijino srce, čeprav človeško, kraj njene privolitve, da postane Božja Mati, in je prostor ljubezni do Sina Jezusa.

    Jezusovo in Marijino srce sta omenjena že v Svetem pismu. Apostol Janez je pri zadnji večerji slonel na Jezusovem srcu (prim. Jn 13,25) in vojak je pri križanju prebodel Jezusovo srce (prim. Jn 19,34). Marijino srce pa evangelist Luka dvakrat omenja v svojem evangeliju (prim. Lk 2,19 in 51).

    Razvoj češčenja Jezusovega srca in pomen tega češčenja je popisal papež Pij XII. v Okrožnici o češčenju presvetega Srca Jezusovega. Razvoj češčenja Marijinega srca pa je v knjigi Čudovito Srce Božje Matere popisal sv. Janez Eudes. Omembe vredna sta tudi sestavka dr. Antona Strleta (1915–2003) o prazniku Jezusovega in Marijinega Srca, ki sta objavljena v drugi knjigi Leto svetnikov. Zelo koristne za duhovno poglabljanje so tudi knjižice, ki jih je o češčenju svetih Src pripra­vil nekdanji stiški opat, p. dr. An­ton Nadrah.

    Sv. Marjeta Marija Alakok je v svojih videnjih prejela 12 obljub Jezusovega srca za tiste, ki ga bodo častili:
    1. Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
    2. Naklonil bom mir njihovim družinam.
    3. Tolažil jih bom v trpljenju.
    4. Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri; tisti, ki bodo meni posvečeni, se ne bodo pogubili.
    5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
    6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
    7. Mlačni bodo postali goreči.
    8. Goreči bodo hitro dospeli do velike popolnosti.
    9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupno­sti, kjer bodo izpostavili in častili podobo mojega presvetega Srca; znova bom zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.
    10. Tistim, ki delajo za rešitev duš in prisrčno častijo moje Srce, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to češčenje širili med ljudmi.
    11. Imena tistih, ki bodo širili to češčenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
    12. Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja in srečno smrt; ne bodo umrli v nemilosti in brez zakramentov; moje Božje srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.

    Sestra Lucija iz Fatime je leta 1925 od nebeške Matere Marije prejela naslednje sporočilo: “Vsem, ki se bodo na prvo soboto pet zaporednih mesecev spovedali in prejeli sveto obhajilo, molili en del rožne­ga venca in mi petnajst minut dela­li družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca z namenom, da bi mi zadoščevali, bom pomagala ob smrtni uri z vsemi milostmi, ki so potrebne za njihovo zveličanje.”

    Papeži so večkrat naštete obljube potrdili za verodostojne, pobožni verniki pa so se jih trudili izpolnjevati; najprej iz ljubezni do Boga, da bi mu zadoščevali za grehe, in iz ljubezni do bližnjega, da bi molili za njihovo in svoje spreobrnjenje.

    Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 21.

  45. Janez says:

    Medmrežje Prvikoraki
    Avtor: Steven L. Pogu: Poznati Jezusa (kratek izvleček)

    Jezusovo življenje in učenje sta nekaj enkratnega

    Izmed vseh ustanoviteljev poglavitnih religij je edino Kristus trdil, da je Bog! Abraham, Mohamed, Konfucij, Buda – nihče izmed njih ni trdil, da je Bog. Recimo Buda je na koncu svojega življenja svojim učencem povedal, naj si ga ne trudijo zapomniti, temveč naj si raje zapomnijo njegovo učenje o poti razsvetljenja; islamski Bog je Alah in ne prerok Mohamed. Vsakega izmed teh ustanoviteljev svetovnih religij bi se dalo ločiti od njihovega učenja, pa njihova vera ne bi utrpela nikakršne škode. V nasprotju z njimi je krščanstvo zgrajeno na Kristusu: kaj je storil in kdo je trdil, da je. Njegovo učenje je skoraj sramotno usmerjeno zgolj v samega sebe. Kaj drugega bi sicer lahko rekli o osebi, ki trdi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« (Jn 14,6). Če pa so Jezusove trditve resnica, potem so njegove besede polne upanja. Potemtakem lahko poznamo Boga, ker je Jezus Bog.

    Popolnoma Bog in popolnoma človek
    Jezus Kristus ni samo popolnoma Bog, je tudi popolnoma človek. Je Pravi Bog in Pravi Človek. Izkušal je lakoto in žejo, osamljenost, bolečino izdaje in zavrnitev. Pretrpel je ponižanje, ko je gol visel na križu. Jedel je pravo hrano, točil prave solze ob smrti svojega prijatelja in izgubil pravo kri med križanjem. Celo njegovo vstajenje je bilo fizično. Jezus Kristus je bil pravi človek. Kaj pomeni za nas, da je bil Jezus pravi Bog in pravi človek?

    1. Ker je Jezus Bog, je vreden našega čaščenja.
    Z njim bi morali ravnati kot z Bogom, torej z vso častjo in spoštovanjem. Jezus ni le naš prijatelj, On je naš Gospod. To pomeni, da mu dovolimo, da usmerja vsako področje našega življenja: ne le naše religiozno čaščenje in oboževanje, temveč tudi našo kariero, družino, finance, odnose in držo. Poznavanje Kristusa bi moralo vplivati na naše odnose z drugimi in tudi na to, kaj gledamo po televiziji,kaj delamo, kaj beremo itd. Predajanje kontrole nad temi rečmi Kristusu ni to, kar nas bo pripeljalo v nebesa, temveč je popolna predaja kontrole Kristusu, posledica našega odziva na večni odnos, ki ga imamo z Njim. On je vaš vsemogočni Gospod, ljubimo in častimo Ga.

    2. Ker je Jezus Bog, je zmožen poskrbeti za vse naše težave.
    Nič ni takega, s čimer se soočamo, česar Bog ne bi mogel premagati. Jezus je »JAZ SEM«, ki lahko vse stori. Jezus pravi, da tistim, ki ljubijo Boga, vse služi v dobro (Rim 8,28). Pravzprav On lahko stori »več kot ga sploh lahko prosimo ali si mislimo.« (Ef 3,20). S tem ko bolj spoznavamo Jezusa, obenem tudi ugotavljamo, da ima moč izpolniti vse, kar je obljubil. On je Naš Odrešenik in Naša Pot.

    3. Ker je Jezus Bog, nas lahko spravi z Bogom.
    Jezus je več kot prijatelj in brat. Je naš Bog in Odrešenik. Izpolnjevati moramo Božjo Voljo. Prositi ga moramo za odpuščanje grehov in se spokoriti in spovedati ter dobiti odvezo v Cerkvi.

    4. Ker je Jezus pravi človek, lahko sočustvuje z našimi potrebami in težavami.
    Vse, kar prestajamo, On lahko razume: »Ker je on sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim.« (Hb 2,18) Ker je živel med nami, popolnoma vse razume, kako se počutimo in kaj občutimo.

    5. Ker je Jezus pravi človek, s tem potrjuje našo človeškost.
    Boljši kristjani ne postajamo s tem, da se odrekamo svoji človeškosti. Bog nas je ustvaril po svoji podobi in želi, da uživamo življenje z vsemi zmožnostmi, ki nam jih ponuja. Vsakemu izmed nas je dal talente in sposobnosti, katere želi, da razvijamo. Z Ljubeznijo in Dobroto ter Usmiljenjem, služenjem drugim, v praksi izvajamo Božjo Voljo, našo Krščansko Vero in se tako približujemo Jezusu. Postajamo mu enaki.

    Če sledimo Odrešeniku Jezusu Kristusu, še ne pomeni, da bomo zaradi tega vedno zdravi in bogati, vsekakor pa bomo dobri verniki, boljši ljudje in modrejši! Marsikaj bomo morali spremeniti v življenju! Prišla bodo tudi naša osebna odrekanja in spremembe. Morda se bomo morali odreči nečemu, kar nam godi: staremu načinu življenja, poklicni poti, finančnemu uspehu, celo svojemu življenju. Kljub vsemu dovolimo, da Jezusova učenja v Evangeliju prevzamejo naše življenje, naslonimo se Nanj. To je to kar je Krščansko, kar dela življenje čudovito, da gremo po Poti k Njemu in smo Odrešeni!

    Medmrežje Prvikoraki Avtor: Steven L. Pogu: Poznati Jezusa

  46. Janez says:

    Jezus nam je podaril in vrnil Božjo navzočnost in svetost

    Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane tempelj Svetega Duha.

    Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

    Teologi nam razlagajo, da je Jezus prišel s poslanstvom sprave – po vstajenju jim je ob prikazanju podelil pravico, da odpuščajo grehe. Sv. Pavel nam v drugem pismu Korintčanom pravi: »17 Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. 18 Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave, 19 namreč to, da je bil Bog tisti, ki je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave. 20 Zavoljo Kristusa smo torej poslani, po nas vas kliče Bog. Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom. » (2 Kor 5,17-21).

    Svetost je sila, ki spreminja Svet in Nas Ljudi
    »V svetu, ki ni nič prijazen do prebivalcev, v svetu, ko človek ni nič prijazen do zemlje, v času, ko je prihodnost negotova in polzi iz rok odločevalcev in inženirjev politike in gospodarstva, v svetu, ko lepota ni več lepa, poštenost ni več vrednota, ampak se pogovarjamo o estetiki grdega, v času, ko poštenost in pravičnost nista cenjeni vrednoti, ko je resnicoljubnost pozabljena beseda, v času, ko molitev umira, ko skoraj nihče več ne verjame v moč blagoslova, v času, ko razglašamo samouresničitev kot višek smisla življenja, v tem času je potrebno posebno znamenje. To znamenje je svetost. Svetost je Božja navzočnost med nami vsemi, je Njegova prisotnost. Svetost nam zato daje Bog. To je deleženje Božjega nam vsem Ljudem na Zemlji. Svetost ni neka popolnost, za katero bi se trudili, za katero bi se vzgajali. Svetost kličemo, s svetostjo se povezujemo. Molitev kliče svetost v naše življenje. Več kot je molitve več svetosti je v svetu«. Pater Silvo Šinkovec.

    Vir: Medmrežje Fejstbog, pater Silvo Šinkovec in povzetki raznih prispevkov iz drugih religioznih gradiv in medijev.

    • Janez says:

      Molitev Sveti Duh, darovalec življenja

      Sveti Duh, darovalec življenja, Sveti Duh, trikrat sveti,
      dopusti, da tudi jaz rastem v ljubezni,
      da spoznam Boga in dosežem njegovo Kraljestvo.
      Podeli mi duha pobožnosti,
      da bo moj duh rasel po načelih svetnikov
      in da bodo moje misli enake tvojim mislim,
      moja dela tvojim delom, ki so vsa čista in sveta.
      Sveti Duh pobožnosti, vedno tako sijajen,
      pridi k meni in odeni mojega duha v čistost,
      da bom ugajal Božjim očem.
      Obdaj mojo dušo z živim Duhom,
      da bom služil Presveti Trojici
      s spoštovanjem in dostojanstvom.
      Naj umrem svoji pristranskosti,
      svoji mlačnosti, mrtvilu in svojim željam.
      Pridi in me oživi v tvoji čistosti.
      Oskrbovalec sadov z drevesa življenja,
      večna Radost, podeli mi svojega Duha,
      da postanem bližnji Presvete Trojice
      in dedič tvojega kraljestva.
      Naj moj jezik okusi to, kar je najbolj
      čisto v Božji svetlobi, trikrat Sveti,
      in da použijem tistega, ki je dejal:
      Jaz sem kruh življenja.
      Sveti Duh življenja, trikrat sveti,
      podari mojemu duhu popolnost v nauku Duha pobožnosti,
      da spoznam, kako s strahospoštovanjem
      gledati to, kar je resnično meso in resnična hrana,
      kar je resnična kri in resnična pijača,
      zato, da bi živel v Očetu, Sinu in Svetem Duhu, Troedinem Enem.
      Daj, da moja duša živi za tvoje namene, ki so sveti in odrešenjski,
      in ki najbolj ugajajo tvojim očem.
      Z vstopom v mojo dušo me bo tvoj Duh pobožnosti spremenil
      v predanega in gorečega služabnika.
      Zvezda moje duše, podari mi pobožnost svojih svetnikov,
      da obdržim tvoje zakone v svetosti.
      Velikodušno se pokaži moji grešni duši,
      da me spomniš, kako me nepokvarjenost približa Troedinemu Bogu,
      Vsemogočnemu in Presvetemu,
      tako, da nič nečistega ne najde poti do mene.
      Amen.

      Vir: Molitvenik življenje v Bogu, 19. junija 1995.

    • Janez says:

      Sorry, popravljam napako v gornjem tekstu: po vstajenju jim je ob prikazanju podelil pravico, da odpuščajo grehe; na nov tekst: po vstajenju je apostolom podelil pravico, da odpuščajo grehe in delajo čudeže. Hvala za razumevanje. Janez

  47. Miro says:

    EVHARISTIJA – IZVIR, IZ KATEREGA SE ROJEVA OBČESTVO V CERKVI IN KI JE ŽARIŠČE NJENEGA POSLANSTVA!

    BOŽJA BESEDA: »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje« (Apd 2,42-47).

    MISLI O EVHARISTIJI (iz knjige »Kruh, ki daje življenje«, zbral Wilhelm Mühs):

    – Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen (Evangelij po Janezu).

    – V oltarnem zakramentu je zaobjeta vsa skrivnost našega odrešenja (Tomaž Akvinski).

    – Jezus je postal kruh življenja, da bi nasitil lakoto, ki jo čutim po njem, in je postal lačen, da bi jaz mogla zadovoljiti njegovo ljubezen do mene (Mati Terezija iz Kalkute).

    – Evharistična daritev je izvir, središče in vrhunec celotnega krščanskega življenja (Janez Pavel II.).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si živi Kruh iz nebes! Hvala ti za vse, kar nam milostno podarjaš pri sveti daritvi za naše odrešenje in večno srečo v Bogu. Hvaljen bodi, Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek – zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  48. KRISTINA says:

    BLAŽENA MATI TEREZIJA
    – Kadarkoli Bog pogleda na dlan svoje roke, te vidi tam. Zapomni si: vedno si v božjih rokah!

    – Ne spomnim se, da bi Gospod kdaj govoril o uspehu. Govoril je le o zvestobi v ljubezni. Gospod me je poklical k zvestobi v ljubezni. To je edini uspeh, ki kaj velja.

    – Ob spoznanju, da nosi v svojem telesu Jezusa, je Marija takoj odhitela služit drugim. Sad Jezusovega prihoda je vedno potreba, da ga prinašamo tudi drugim.

    – Največji greh je pomanjkanje ljubezni, brezbrižnost do bližnjega. Nobena bolezen, niti gobavost, ne more tako popačiti človeka, da v njem ne bi prepoznala brata in sestre – še več: trpečega Jezusa.

    – Gospod, možje in žene kar naprej padajo na križevem potu življenja. Pomagaj nam dvigniti tiste, ki ležijo potrti pod težo nerazumevanja in malodušnosti.

    – Najboljši način, da Bogu in ljudem pokažete svojo hvaležnost, je, da vse sprejmete z veseljem. Veselo srce je normalen učinek srca, ki gori v ljubezni.

    – Gospod, naše oči so ugasnile v brezbrižnosti. Gospod, povrni nam oči, da bomo videli bolečino tistih, ki jočejo.

    – V upanju se popolnoma prepustite vsemogočnosti njega, ki je dejal: »Brez mene ne morete ničesar storiti.«

    – Gospod, daj, da se bo naše življenje kakor “pšenično zrno, ki je padlo v zemljo”, v tebi znova rodilo.

    – Dajte Jezusa svojim ljudem, ne z besedami, ampak z zgledom, s svojo ljubeznijo do njega; z izžarevanjem njegove svetosti in s širjenjem vonjave njegove ljubezni.

    – Denar ne zadošča. Ljudje potrebujejo predvsem vaše roke, da jim služijo, in vaša srca, da jih ljubijo.

    – Marija, naša Gospa, je začetek našega veselja. To je njena vloga, ki jo zvesto izpolnjuje. Ali se res zavedamo, zakaj jo tako zelo ljubimo? Zato, ker je neomadeževano ogledalo Božje ljubezni.

    – Jezus terja od mene samo to, da se zanesem nanj; kajti samo vanj popolnoma zaupam, njemu izročam sebe brez pridržka.

    – Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi.

    – Če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zato potrebujemo evharistijo. Samo evharistija, samo Jezus nam more dati veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.

    – Ni nam treba iskati sreče. Če imamo ljubezen do drugih, nam bo dana. Je namreč božji dar.

    – Poslušati, kadar nihče drug noče poslušati, je čudovita stvar.

    – Vera v dejanju je ljubezen in ljubezen v dejanju je služenje. Vero je treba udejanjati v ljubezni, da bo živela.

    – Kristus je glava družine, tihi poslušalec vsakega pogovora, nevidni gost pri vsakem obedu.

    – Molite lahko med delom. Delo ne ustavlja molitve, molitev pa ne prekinja dela. Za molitev je potrebno samo, da svoje misli povzdignemo k njemu.

    – Pravo srečo lahko najdemo samo takrat, ko smo v ljubezenskem odnosu z Bogom.

    – Če smo polni grehov, nas Bog ne more napolniti, kajti tudi Bog ne more napolniti nečesa, kar je polno. Zaradi tega potrebujemo odpuščanje, da bi postali prazni in bi nas Bog mogel napolniti s samim seboj.

    – Trpljenje je radost, če ga skupaj sprejemamo in prenašamo. Zapomnite si, da se Kristusovo trpljenje vedno zaključi z radostjo njegovega vstajenja.

    – Vsak dan preživite eno uro v adoraciji pred Gospodom in nikoli ne storite nič takega, za kar veste, da je narobe. Potem bo vaše življenje polno.

    – Bog je prijatelj tišine. Boga moramo poiskati, vendar ga ne moremo najti v hrupu. Poglejte, kako narava – drevesa, cvetice, trava – rastejo v globoki tišini. Glejte, kako se gibljejo zvezde, mesec in sonce v tišini.

    – Naš Gospod nam je naročil, naj ne skrbimo za jutrišnji dan, ki je v božjih rokah… Jezus je isti danes in jutri in samo on je pomemben.

    – Molitev je preprost pogovor z Bogom. On nam govori, mi poslušamo. Pripovedujemo mu, on posluša. Postopek v obe smeri: govorjenje in poslušanje.

    – Ne moremo delati velikih stvari – delamo lahko le majhne stvari z veliko ljubeznijo.

    – Če želimo, da ubogi spoznajo Kristusa v nas, moramo najprej mi spoznati Kristusa v ubogih.

    – Bog prebiva v nas. To je tisto, kar nam daje čudovito moč. Sploh ni pomembno, kje si, dokler si čist v srcu. On je tukaj s teboj in v tebi štiriindvajset ur na dan.

    – Kristusa moramo oznanjati z načinom, kako govorimo, kako hodimo, kako se smejemo, s svojim življenjem, tako da bo vsakdo spoznal, da pripadamo njemu. Oznanjevanje ni pridiganje; oznanjati pomeni biti.

    – Z denarjem lahko nahranimo lačnega Kristusa. Vendar ni lačen le kruha, temveč ljubezni, tvoje navzočnosti, tvojega človeškega pristopa.

    – Svet je izgubljen zaradi pomanjkanja miline in ljubeznivosti. Ljudje koprnijo po ljubezni, ker se vsakemu tako zelo mudi.

    – Mislim, da je današnji svet postavljen na glavo in da ljudje toliko trpijo, ker je tako malo ljubezni po domovih in v družinskem življenju.

    – Ohranite veselje ljubečega Boga, ljubečega Jezusa v svojem srcu in razdelite to veselje z vsemi, ki jih srečate.

    – Naš napredek v svetosti je odvisen od Boga in od nas samih od božje milosti in od naše volje.

    – Marija je v trenutku, ko je začutila, da je polna Jezusa, hitro šla, da bi takoj podarjala naprej, kar je bila prejela.

    – Bistvo svetosti je veselo izpolnjevanje božje volje. Zvestoba ustvarja svetnike

    – Bog ne more sovražiti, Bog ljubi, ker je ljubezen, nečistost pa preprečuje, da bi ga videli. Nečistost ni le greh nečistosti, ampak vsaka navezanost na zemeljsko, vse, kar nas odmika od Boga, vse, kar nas dela manj podobne Kristusu.

    – Raje vidim, da delate napake iz dobrote, kot pa čudeže brez dobrote. Pogosto je dovolj ena beseda, en pogled, eno nepremišljeno dejanje – in tema napolni srce človeka, ki ga ljubimo.

    – Bog je tako ljubil svet, da nam je dal svojega Sina – prvi veliki dar. čeprav bogat, je postal ubog zame in zate. Povsem se nam je dal. Pa to še ni bilo dovolj. Želel nam je dati nekaj več: možnost, da bi se mi dali Njemu.

    – Sad tišine je molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje.

    – Veselo oznanilo je, da Bog še vedno ljubi svet preko tebe. Ti si božje veselo oznanilo. Ti si božja ljubezen v delovanju. Vsak trenutek prihaja kdo v stik z nami; ljudje morajo postati drugačni in boljši, ker nas srečujejo. Mi moramo izžarevati božjo ljubezen.

    – Če dobro mislite o drugih, boste tudi dobro govorili o drugih in drugim. Česar polno je srce, to usta rada govore. Če je vaše srce polno ljubezni, boste govorili o ljubezni. Nasilje jezika je zelo resnično – ostrejše od vsakega noža, globoko rani in ustvarja grenkobo.

    – Vere primanjkuje zato, ker je med ljudmi toliko sebičnosti in koristoljubja. Vera, zares prava vera, pa mora biti darujoča. Ljubezen in vera hodita skupaj. Druga drugo dopolnjujeta.

    – Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen. Zato je samega sebe napravil za kruh.

    – Prosimo našo Gospo, naj nam pomaga ohraniti naša srca čista, da bomo mogli ljubiti Kristusa, njenega Sina, z nežno ljubeznijo.

    Danes so me resnično preplavila čustva, spomini na otroštvo, na mojo pokojno družino starše, stare starše, ki je zmeraj imela vrata odprta za vse ljudi, ki je nahranila kogarkoli, tudi prenočišče dala vsem ki so ga bili potrebni. Hvala ti dobri Bog za vse kar prejemam v življenju in kar sem , hvala ti za vse kar je bilo in kar še bo, naj se zgodi tvoja Božja volja.
    Hvaljeno in češčeno naj bo Sv. Rešnje telo zdaj in vekomaj

    • Janez says:

      Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov v Indiji.
      Mati Terezija

      Kako lepo, da ste nam posredovali čudovit povzetek misli Matere Terezije zgoraj. Vse dobro vam želim Kristina. BVB Janez

  49. KRISTINA says:

    MATI TEREZIJA
    “Bili smo med sabo povezani in srečna družina”

    Mati Terezija1Žena, ki je šla v lepšo zgodovino človeštva kot mati Terezija iz Kalkute, se je rodila 27. avgusta 1910 v albanski družini Bojaxhiu v Skoplju. Oče Kole, ki je imel trgovino, in mati Drane sta svoji drugorojenki izbrala ime Agnes Ganxhe; brat Lazar je bil tri leta starejši, sestra Age pa tri leta mlajša. Oče Kole je umrl, ko je imela Agnes komaj devet let. “Bili smo zelo povezani med seboj, tudi zaradi prezgodnje očetove smrti,” je pripovedovala mati Terezija. “Živeli smo eden za drugega in smo se tudi trudili drug drugega osrečevati. Bili smo med sabo povezani in zelo srečna družina.” Agnes je po končani osnovni šoli šla na gimnazijo. Živeli so blizu cerkve Srca Jezusovega. Družina je bila zelo verna. Agnes je sodelovala pri pevskem zboru, pridružila se je tudi misijonskemu krožku, kjer se je seznanila z delovanjem hrvaških in slovenskih jezuitov v bengalskem misijonu.Ob branju njihovih poročil v listu Katoliški misijoni se je v njej zbujal misijonski poklic. Pri mami Drani se je učila dobrote do revežev.

    Mati Terezija2Kdor se je oglasil pri njih, ni nikoli odšel praznih rok. “Mama nam je govorila: ‘Dobro vedite, da so tudi tisti, ki niso naši sorodniki po krvi, naši bratje že zaradi tega, ker so ubogi.'” Ta materin zgled je v hčerki kasneje, v drugi polovici njenega življenja, obrodil čudovite sadove, najprej v Indiji, potem pa po vsem svetu. Mati je umrla leta 1972 v 83. letu starosti, sestra pa leto kasneje; na njun grob na pokopališču v Tirani je lahko šla molit šele leta 1991, ko Albanija ni bila več “prva ateistična država na svetu”, za kakršno so jo razglasili njeni komunistični voditelji leta 1967.

    “Moja mama me je tako ljubila, da me je darovala Bogu”

    V živahnem dekletu je vzklil redovniški in misijonski poklic. Nekaj tednov po svojem osemnajstem letu je odšla od doma in iz svojega rojstnega mesta in odpotovala na Irsko, da vstopi v red loretskih sester, ki so delovale kot misijonarke v Indiji. “Moja mama me je tako ljubila, da me je, ko sem odrasla, darovala Bogu. Izročila me je z veselim srcem.” Na Irsko in po dveh mesecih tečaja angleščine v Indijo je Agnes Bojaxhiu potovala skupaj s Slovenko Elizabeto Kajnč, ki je do konca svojega življenja ostala pri loretskih sestrah.

    Mati Terezija3Po končanem noviciatu v Darjeelingu pod Himalajo sta imeli prve zaobljube. Agnes si je izbrala redovno ime Terezija in sicer po sv. Tereziji Deteta Jezusa. To je bilo 24. maja 1931. Potem je mlada redovnica šla v St. Mary’s College, kjer je dekleta iz “boljših” družin poučevala zemljepis in verouk. Po večnih zaobljubah leta 1937 je postala celo ravnateljica šole. “V Loretu sem bila najsrečnejša redovnica na svetu. Z veseljem sem poučevala. To delo se mi je zdelo zares apostolsko in mi je bilo zelo všeč.”

    Živela je v urejeni hiši, ki je bila svetla in snažna, imela je cvetoče vrtove in park, bila je pred zunanjim svetom zavarovana z visokim zidom. Sestra Terezija je tam živela mirno življenje dobre redovnice… Vse do 10. septembra 1946, ki v redu misijonark ljubezni velja kot “dan navdihnjenja” (Inspiration Day). Sestra Terezija se je peljala z vlakom na duhovne vaje v Darjeeling in “slišala božji glas”. “Bila sem prepričana, da je bil to božji glas… Naročilo je bilo jasno: oditi moraš iz samostana in pomagati ubogim tako, da živiš z njimi. To je bila naloga, ukaz. Vedela sem, kaj moram storiti, nisem pa vedela, kako.”

    “Bog zahteva od mene korenito spremembo življenja”

    Mati Terezija5″Prosim, da bi mi dovolili služiti ubogim Indijcem tako, da bi živela kot oni… Zame je skrivnost, zakaj mi je Bog poslal ta klic. Vendar moram storiti ta korak v imenu Boga, ki zahteva od mene korenito spremembo življenja. Vsekakor hočem izpolniti njegovo voljo in zbrati okoli sebe duše, pripravljene iskati uboge. Tukaj v Indiji so milijoni ubogih, ki živijo v bednih pogojih, daleč od Boga in od Kristusa. Jaz sem preprosta sestra in se ne znam izražati, vendar vas prosim za pomoč, da bi mogla slediti svojemu klicu.” Tako je sestra Terezija zapisala v svoji prošnji, ki je bila poslana v Rim 7. februarja 1948. Čez pol leta je od tam prišlo dovoljenje, da sestra Terezija lahko izstopi iz reda loretink in začne novo življenje po božjem klicu. In sestra Terezija je 18. avgusta 1948 redovno obleko sester loretink zamenjala z belim sarijem, oblačilom revnih indijskih žena; njegovi modri robovi so izražali njeno željo posnemati Devico Marijo.

    Mati Terezija6Iz urejenega samostana je šla na blatno ulico s petimi rupijami v žepu. Tri mesece je bila na tečaju za bolničarke, da bi se mogla posvetiti službi najbolj ubogim v Kalkuti. To leto je zaprosila za indijsko državljanstvo in ga tudi dobila (kasneje ji je papež Pavel VI. izposloval še vatikansko državljanstvo, ki ji je omogočilo lažje potovati po svetu). 19. marca 1949 je v svojem začasnem bivališču sprejela svojo nekdanjo učenko, mlado Bengalko Subashini Das, ki je postala prva članica reda misijonark ljubezni, potrjenega 7. oktobra 1950. Skupaj z njo je bilo v noviciatu 10 deklet.

    Domova za zapuščene umirajoče in zapuščene otroke

    Mati Terezija8Na praznik Marijinega srca, 22. avgusta 1952, je mati Terezija v Kalkuti odprla Dom za zapuščene umirajoče, ki mu je dala ime Nirmal Hriday (Hiša čistega srca). Njeni oskrbovanci so se nastanili v zapuščeni stavbi ob svetišču hindujske boginje Kali. Leta 1953 so misijonarke ljubezni, katerih število je naglo naraščalo, dobile novo “materno hišo” na Lower Circular Road v Kalkuti, ki jim jo je podaril muslimanski sodnik. Tam je še zdaj “glavni stan” reda in tam je bila 13. septembra 1997 pokopana mati Terezija. Nedaleč proč od te hiše je mati Terezija istega leta odprla dom za zapuščene otroke. Prav kmalu je odprla še dom za gobavce: zanje je oskrbela tudi “potujoče ambulante” v kombijih, ki so krožili po mestu.

    Mati Terezija9Oktobra 1960 je mati Terezija prvič zapustila Indijo in potovala v Rim, kjer jo je ljubeznivo sprejel papež Janez XXIII. in njen red povzdignil v papeško ustanovo ter mu tako omogočil, da se širi po vsem svetu. Ob tem potovanju se je mati Terezija srečala z bratom Lazarjem, ki ga ni videla od svojega 18. leta (umrl je leta 1981 v Palermu). Leta 1963 je zaživela kongregacija Bratov misijonark ljubezni, ki jo vodi brat Andrew, avstralski jezuit; po besedah matere Terezije so ti bratje “srce” reda, ker so kot duhovniki Jezusovi bratje. Mati Terezija je v Indiji vedno bolj slavna in leta 1964 ji indijska vlada podeli priznanje Padna Sri (red lotosa), dežele jugovzhodne Azije pa jo nagradijo kot najbolj zaslužno ženo Azije. Zahod pa je takrat še ni poznal.

    Papež Pavel VI. je materi Tereziji odprl pot v svet

    Mati Terezija12Med svojim potovanjem v Indijo za sklep mednarodnega evharističnega kongresa v Bombayu prve dni decembra 1964 se je papež Pavel VI. srečal tudi z materjo Terezijo. Ko se je vračal v Rim, je na letališču povedal: “Preden zapustimo Indijo, želimo podariti svoj avtomobil materi Tereziji, vrhovni predstojnici misijonark ljubezni, da ga uporablja pri svojem vesoljnem poslanstvu ljubezni.” Luksuzni avtomobil, ki so ga papežu podarili katoličani ZDA, so prijatelji matere Terezije prodali na dražbi in mati Terezija je s tem denarjem zgradila naselje za gobavce Shantinaghar (Kraj miru). To papeževo dejanje je seveda vzbudilo pozornost svetovnega tiska in tako je Pavel VI. pripomogel, da so se začeli zanimati, kdo je ta mati Terezija in kakšno delo opravlja. Leta 1965 je mati Terezija odprla prvo hišo za uboge izven Indije in sicer v Venezueli.

    Mati Terezija11V naslednjih letih pa je (vselej na željo krajevnih škofov) odpirala hiše po raznih deželah Afrike, v Avstraliji in Evropi (prva je bila v Rimu). Leta 1971 je družba misijonarki ljubezni imela že 50 hiš v Indiji in po svetu. Marca 1969 je zaživelo združenje Sodelavcem matere Terezije: njihova prvenstvena naloga je, da po svoji vesti čutijo dolžnost pomagati najbolj ubogim.

    “Ubogi ne potrebujejo našega sočutja, temveč našo pomoč!” je zdravo načelo matere Terezije. Leta 1971 začnejo na mater Terezijo kar “deževati” razne nagrade in priznanja: papež Pavel VI. ji podeli mednarodno nagrado za mir Janeza XXIII., v Angliji prejme nagrado Templeton, v Italiji nagrado Balzan “za humanost, mir in bratstvo med narodi” – vseh nagrad kar ni mogoče našteti.

    Nobelova nagrajenka: “Največja grožnja za mir je splav”

    Mati Terezija10″Tokrat pa bo nagrada prišla v prave roke!” so rekli vsi, ko je Nobelov odbor pri norveškem parlamentu 17. oktobra 1979 sporočil, da Nobelovo nagrado za mir za leto 1979 prejme mati Terezija iz Kalkute. “Nagrado bom sprejela v večjo čast božjo in v korist naših ljudi, najbolj ubogih med ubogimi,” je dejala nagrajenka. Za svoje uboge je porabila visoko denarno vsoto, povezano z nagrado; ko je 10. decembra 1979 prišla v Oslo po nagrado, je najprej izrazila željo, naj denar, ki bi ga potrošili za slavnostno večerjo, nakažejo za uboge. V zahvalnem govoru po prejemu nagrade pa je povedala, kar ji je narekovalo srce: “Mislim, da danes mir najbolj ruši prav splav, ker je to neposredna vojna, pravo ubijanje z materine strani. V Svetem pismu beremo, kako Bog jasno pravi: ‘Tudi če mati pozabi na svojega otroka, jaz te ne bom pozabil. Zapisal sem te na dlan svoje roke.’ Zapisani smo na dlani roke Boga, tako smo mu blizu. Tudi tisti nerojeni otrok je zapisan na dlan božje roke. Najbolj me prizadene začetek tega stavka: ‘Tudi če mati pozabi’… Največje zlo in največji rušilec miru je danes prav splav. Tudi nas, ki tu stojimo, so naši starši želeli. Ne bi bili tu, če nas naši starši ne bi želeli.”

    Mati Terezija13Nobelova nagrada za mir je materi Tereziji prinesla svetovno slavo, kar je bilo njej všeč le zaradi tega, ker so se njene ustanove naglo množile povsod. Raslo je tudi število misijonark ljubezni, ki pa jih je bilo veliko premalo, da bi mogle ustreči vsem prošnjam. Že leta 1978 je mati Terezija odprla hišo misijonark ljubezni v Zagrebu, leto kasneje v Skoplju in ob tej priliki je (30. junija 1980) obiskala Ljubljano, kamor so njene sestre prišle 16. julija 1987.

    “Predstavljam vam najbolj mogočno ženo sveta”

    Mati Terezija14Glavni tajnik OZN Xavier Perez de Cuellar je mater Terezijo povabil, naj pride na zasedanje Glavne skupščine in spregovori zastopnikom vseh držav sveta. Ko je 26. oktobra 1985 prišla v veliko dvorano Steklene palače, je “smetani” svetovne diplomacije dejal: “Predstavljam vam najbolj mogočno ženo sveta.” In mislil je resno, kajti mati Terezija, drobna in sključena, v obnošenem sariju in pošvedranih sandalah, je resnično bila najbolj mogočna žena sveta, ker je bila najbolj verodostojna pričevalka Boga, Gospodarja sveta. Po nagovoru matere Terezije so v dvorani glavne skupščine predvajali film Mati Terezija, znanega angleškega režiserja Richarda Attenborougha. Po osemdesetih minutah so mnogi imeli solzne oči. Ganjeno so ploskali “junakinji”, ki je po svoji navadi vse navzoče povabila k molitvi: “To je dvorana, kjer se ljudje srečujejo, da bi se pogovarjali o miru, zato se vsi skupaj v molitvi obrnimo k Bogu in ga prosimo za mir.”

    Mati Terezija15Konec leta 1985 je mati Terezija odprla v New Yorku prvo hišo za bolnike, ki imajo AIDS; januarja 1986 je šla na Kitajsko, kjer je bila ljubeznivo sprejeta. 4. februarja 1986, med svojim pastirskim obiskom v Indiji, je papež Janez Pavel II. prišel tudi v Kalkuto in skupaj z materjo Terezijo sta šla skozi “hišo umirajočih”. “To je bil največji dan mojega življenja. Ob štiridesetletnici (7. oktobra 1990) je štela družba misijonark ljubezni 3.500 sester, razkropljenih po 460 hišah, ki so jih odprle po 95 deželah sveta. “Ubogi so povsod,” je ponavljala Mati Terezija. Malo pred smrtjo se je pošalila: “Ko bom prišla pred svetega Petra, mi bo dejal: ‘Pojdi nazaj na Zemljo, kajti v nebesih ni ubogih!'”
    Mati Terezija prosi za nas
    Ko sem hodila v osnovno šolo in sem slišala za Mati Terezijo sem si zmeraj želela biti kot ona. In zdaj so me preplavila custva in ravno danes ko je prvi četrtek v mesecu je praznik te velike svetnice in glasnice ljubezni, Božjega usmiljenja,…..

    • Janez says:

      Misijonarke Ljubezni Matere Terezije so imele Veliko Vero, ki je proizvajala/delala veliko Dobroto in Usmiljenje Ubogim

      Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
      Mati Terezija

      Ni potrebno dodati veliko besed, ker je Življenje in Delo Matere Terezije vse povedalo in nam dalo ogromno Zgledov. Vesel sem in ganjen. Hvala vam Kristina za vaš trud in ndeumornost, da nadaljujete s pomembnim poslanstvom, povzeti življenjepise blaženih in svetnikov naše Svete Katoliške Cerkve za nas vernike, da bomo poglobili naše poznavanje in vedenje o krščanski veri. Prosim vas nadaljujte s prispevki še naprej in nas razveseljujte z dobro voljo. Janez

  50. Janez says:

    Skrivnost kristjanov
    Razumevanje s Svetim Duhom napolnjenega življenja kristjana
    Avtor: Steven L. Pogue

    Se vam zdi krščansko življenje nemogoče? Naj vam povem skrivnost – res je, nemogoče je, ko to poskušate narediti sami. Živeti krščansko življenje s svojo lastno močjo je podobno ladji na suhih tleh … Ne premakne se. Da bi ladja nekam prišla, mora počivati na vodi. In da bi uživali v krščanskem življenju, se morate najprej naučiti, kako počivati v Bogu. Pavel je to vedel, ko je rekel: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4,13). Skrivnost krščanskega je v tem, da Kristus živi v nas: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2,20). Ko je bil Jezus z učenci na zadnji večerji, jim je povedal, da jih bo zapustil, ampak da ne bodo ostali sami: »Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Janez 16,7). Dan vam bo nekdo, ki vam bo omogočil pogumno živeti krščansko življenje – Sveti Duh. On ni samo usmerjevalna tabla na božanski poti: On je Kristusov Duh, ki je prišel in zdaj živi v vas.

    Kdo je Sveti Duh?
    Sveti Duh je Bog, tako kot tudi Sin in Oče. Tu nastane velika zmešnjava, če ljudje Svetega Duha ne vidijo kot osebe, kajti on ima osebnost. Je božanska oseba z lastno voljo in čustvi. Sveti Duh ima vse lastnosti, ki jih imata tudi Sin in Oče. Je vsemogočen, vseveden, nespremenljiv in večen. On je tretja oseba Svete trojice, ki je en sam Bog.

    Kakšen je namen Svetega Duha?
    Sveti Duh je pomemben del kristjanovega življenja. Poglejmo si nekaj njegovih vlog in zakaj je tako pomemben. Sveti Duh obsodi vaš greh in vam pove, da rabite Kristusa (Janez 16,8–11). Sveto pismo razloži, da brez Svetega Duha in njegove pomoči ljudje mislijo, da je krščanstvo norost. (1 Korinčanom 1,18) Ljudje okrog vas morda mislijo, da je noro narediti takšno zavezo s Kristusom! Vi pa je ne vidite tako samo zato, ker vam Sveti Duh razkriva čudež Kristusovega življenja znotraj vas. Sveti Duh vam je dal novo življenje. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh (Janez 3,6). Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5) Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8,16).

    Sveti Duh je učitelj in tisti, ki vse to omogoča. On vas vodi proti resnici Božje besede. On razsvetli Sveto pismo, tako da ga lahko razumete in uporabite to resnico (Janez 16,13–14), in daje duhovno moč ter učinkovitost vašemu pričevanju (Apostolska dela 1,8). On posreduje zate pred Očetom, ko ne veste, kaj in kako moliti. (Rimljanom 8,26–27). Sveti Duh je bil poslan od Kristusa, da vam omogoči živeti krščansko življenje! Kot je zapisal Pavel, »prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa« (Rimljanom 8,11). Krščansko življenje je mogoče samo skozi moč Svetega Duha.

    Morda si mislite tako: »Potrebujem Svetega Duha v mojem življenju!« Če ste kristjan, je že v vas: »Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh.« (Rimljanom 8,9). Sveti Duh prebiva v vas, ampak morda se mu v življenju ne pustite usmerjati. Lahko je le prebivalec, ni pa predsednik. Pavel razločuje med dvema vrstama kristjanov: duhovnimi in mesenimi.

    1. Duhovni kristjan: »Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.« (1 Korinčanom 2,15). Duhovna oseba je sprejela Kristusa in živi kristocentrično življenje. Ta oseba ni brez greha, sooča se s problemi in ima vsakodnevne skušnjave, prav tako kot kdor koli drug. Ampak njen način življenja je drugačen, vsako malenkost in problem, ki ga sreča na svoji poti, zaupa Kristusu.

    2. Meseni/telesni kristjan: »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim/telesnim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?« (1 Korinčanom 3,1–3). Meseni pomeni »telesen«. Meseni kristjan je kristjan (na neki točki je predal Jezusu življenje), ampak njegovo življenje se vrti samo okrog njega in njegovih potreb. Lahko, da kaže znake, da je kristjan, ampak delo Svetega Duha je zadušeno ali prek zavestne neposlušnosti ali prek ignorance tega, kar mu Duh pričuje. Kaj torej loči mesenega kristjana od duhovnega? Kaj ni to, da mesenemu kristjanu manjka del Kristusa oz. Sveti Duh? Poseduje vse duhovne vire, enako kot duhovni kristjan. Ampak duhovni človek se v svojem krščanskem življenju zanaša na Kristusovo moč, meseni pa na svojo lastno. Živeti krščansko življenje z lastno močjo je tako neučinkovito, kot če bi poskušal potiskati avto po ulicah mesta.

    Biti voden od Duha
    Sveto pismo govori o tem, da smo »vodeni« od Duha. To pomeni, da ubogamo: On vodi, mi sledimo, preprosto je. Po navadi pa ne maramo poslušati, ko nam kdo govori, kaj naj počnemo, četudi je to sam Bog! Vendar to, da smo izpolnjeni s Svetim Duhom, pomeni, da dovolimo Božjemu Duhu in Božji besedi, da nas vodita. Vsak dan se nam ponudi možnost izbire: bomo dopustili, da nas vodi Sveti Duh, ali pa nas bo obvladovalo nekaj drugega? Bodo strah pred prihodnostjo in želje po stvareh, ki si jih želimo, postali bolj pomembni od naše poslušnosti Kristusu? Ko vas izpolni Sveti Duh, On nadzoruje vaše misli in dejanja. Ne morete biti istočasno napolnjeni s sovraštvom, strahom ali skrbmi in obenem tudi z Duhom. Ne gre, ni prostora za dva. »Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.« (Efežanom 5,17) V nasprotju z alkoholom so spremembe, ki jih dela Sveti Duh, resnične, ne umetne. S časom se ne obrabijo. Sveto pismo pravi takšnim trajnim spremembam sad, ki pride iz našega življenja s Kristusom: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5,22–23)

    Kako naj bom izpolnjen s Svetim Duhom?
    Prepustiti se vodenju Svetega Duha je naša izbira. Je prostovoljno, vendar to ni nekaj, kar pride samo po sebi. Ljudje niso pijani, če prenašajo zaprte zaboje piva ali če delajo v trgovini z alkoholno pijačo. Pitje alkohola je tisto, kar te naredi pijanega. Kot kristjan se lahko obkrožiš z Biblijami ali kristjani, pa ne boš izpolnjen s Svetim Duhom. Po drugi strani pa si lahko sam, toda poln Duha. Če želite slediti Svetemu Duhu, lahko za to molite.

    Tu je molitev, ki jo sam pogosto uporabim za vodstvo Svetega Duha:
    »Dragi Oče, potrebujem Te. Priznam, da sem vodil svoje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe. Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame. Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto mojem življenju. Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil, da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil, če bom vprašal in prosil v veri. To molim zdaj v imenu Jezusa. Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem, da vodiš moje življenje in me napolnjuješ s Svetim Duhom.«

    Če ste molili to molitev in želite, da vas vodi Duh, potem vas bo Sveti Duh napolnil – tudi če se vam zdi, da ni nič drugače. Se spomnite, ko ste predali svoje življenje Kristusu? Morda to za vas ni bilo zelo čustveno izkustvo, morda ste bili kot jaz in niste čutili nič posebnega. Kristus ni prišel zaradi občutkov, ampak zato, ker je Božja beseda resnična. Enako je tudi z izpolnjenjem Svetega Duha. Nekateri ljudje enačijo napolnitev s Svetim Duhom z mistično religiozno izkušnjo. Ni mistična. To je odločitev vere, odziv na to, kar Bog pravi v svoji besedi. Biti napolnjen s Svetim Duhom ni odvisno od vaših občutkov, ki jih občutite ali ne, ampak od Svetega pisma, ki mu verjamete.

    Tri vprašanja z odgovori glede pričevanje Svetega Duha, ki je zelo pomembno za naše krščansko življenje!

    1. Zakaj ni več kristjanov napolnjenih z Duhom?
    Z eno besedo: greh. Izbiramo, da ne ubogamo Boga. To se lahko izraža kot napuh: stvari želimo delati po svoje. Bogu ne izročimo naših financ; trdo smo delali za naš denar in zdaj je naš. Bogu ne izročimo naših razmerij; zakaj bi oprostil tej osebi, če je sama kriva za to? Bogu ne podredimo svoje osebne morale; to ni stvar nikogar drugega razen mene – niti Boga. Tako govori napuh. Beseda pravi: »Kakor se [Bog] posmehljivcem posmehuje, tako ponižnim daje milost.« (Pregovori 3,34). Greh se lahko pokaže tudi drugače: kot strah. Pregovori pravijo tako: »Strah pred človekom nastavlja zanko …« Je v vašem življenju nekaj, kar Bog želi, da naredite, ampak vi tega ne naredite, ker se bojite, kaj si bodo ljudje mislili? Enostavno si mislite: »Tega ne morem narediti. Drugi bi me videli kot čudaka, če bi to naredil.« Bog pa že noče, da bi to naredili. Ampak velikokrat želi! Zadnja polovica verza v Pregovorih pravi tako: »Kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan.« Tako enostavno je postaviti odobravanje ljudi pred odobravanje Boga, ampak ali ni Bog na prvem mestu? Naše življenje bo potem drugačno od drugih ljudi, vendar je vredno tega.

    2. Sem lahko izpolnjen s Svetim Duhom kljub mojim težavam z grehom?
    Verjetno je to odvisno od tega, kaj mislite, ko govorite o »težavah z grehom«. Če se vztrajno predajate grehu, potem Sveti Duh ne more izpolniti vašega življenja. Lahko se tudi sprašujete: »Bom še vedno grešil tudi po tem, ko bom izpolnjen s Svetim Duhom?« Odgovor je sočuten da. Lahko se vam zgodi, da večkrat na dan storite isti greh in ga tudi priznate pred Bogom. To ni duhovna šibkost; to je dokaz, da duhovno dihate in živite! To, da se zaveste greha in se z njim soočite, se lahko opiše kot »duhovno dihanje«. Duhovno dihanje vključuje »izdih« – to je priznanje svojega greha Bogu, ko pride do tega. Prepoznate, da ste grešili in si prilastili Gospodovo mesto kot glave vašega življenja. Z »izdihom« odstranite nečisto in uveljavite odpuščanje, ki vam pripada prek Kristusove smrti na križu. Duhovno dihanje vključuje tudi »vdih« – z njim Boga prosite, da vas ponovno napolni s svojim Duhom in spet postane glava vašega življenja. Ne pozabite: ne bo vas zapustil, če grešite. Ste pa prezrli Njegovo vodenje in zdaj mu ponovno sledite. Učite se mu zaupati. Slednje zahteva svoj čas, zato ne obupajte, ko padete v greh, in naučite se ponovno vstati! Hči, najmlajši od mojih treh otrok, se je v preteklem letu naučila hoditi. To je trajalo nekaj časa. Ni se zbudila na svoj prvi rojstni dan, se zavihtela čez ograjo svoje zibke in stekla na tečaj aerobike za malčke. Njeni prvi koraki so bili previdni in nerodni. Padla je v blatne lužice, se spotaknila čez ovire na tleh, ampak ni odnehala. Sčasoma so njeni koraki postali močnejši in bolj samozavestni. Še vedno občasno pade (kot tudi njeni starši!), ampak spet vstane in se pobere. Nikoli ne bomo imuni na greh; brezgrešnost je rezervirana za nebesa. Vendar ko rastemo v Bogu in ga vse bolj poznamo, bomo rasli tudi v prepoznavanju Njegove perspektive in bomo na nekaterih področjih manj grešili. Prav tako se bomo naučili upreti skušnjavam. Vendar bo tudi takrat še veliko priložnosti, ko bomo grešili in bomo potrebovali duhovno dihati, pa če smo v prvem ali sedemnajstem letu krščanskega življenja.

    3. Kaj pa, če se moje življenje ni ravno veliko spremenilo?
    Pomislite kdaj na to, da je vaša raven duhovne rasti ravno tam, kjer jo želi Bog? Pogledali smo si dva tipa kristjanov, mesenega in duhovnega. Obstaja pa še tretja kategorija kristjana – to je novi kristjan. Se spomnite, kaj je rekel Pavel rekel tistim Korinčanom? »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim bitjem, nedoraslim v Kristusu.« (1 Pismo Korinčanom 3 ,1). Nekaj let prej je Pavel pripeljal veliko Korinčanov do vere v Kristusa. V tem času ni pričakoval, da bodo že zreli, duhovni verniki. Ampak namesto normalne krščanske rasti so verni v Korintu postali meseni. Če pa ste verni šele nekaj mesecev, potem ste »baby« kristjan, ne meseni, samo mladi. Ko smo še živeli na srednjem zahodu v ZDA, smo se z družino vsakega septembra odpravili v Stover´s Orchards (Stoverjevi sadovnjaki) v Three Rivers, Michigan. Vedeli smo, da nas bodo pozdravile lepo urejene zasaditve jablan. Svoje košare smo napolnili z jabolki Mackintosh, Winesap in Rome. Proti koncu sadovnjaka pa so bile vrste dreves, ki niso bile napolnjene z jabolki. Pravzaprav še niti niso imele sadov. Ampak niso bile mrtve, samo zelo mlade. Nekatere niso v višino dosegle niti metra in pol. Medtem ko so bila starejša drevesa zrela in polna jabolk, so bila ta mlada drevesa zaposlena predvsem s svojo rastjo. Če danes sledite Kristusu in zaupate Njegovi moči, da vas bo spremenila, potem ste točno tam, kjer vas Bog želi imeti. Ne mučite se okrog »sadov«, za katere čutite, da jih ni. Tudi mlada drevesa se ne primerjajo s starejšimi. Rast je proces in vsak del tega procesa je dragocen. Ugotovil sem, da ko sledim Kristusu in se ne primerjam z drugimi kristjani, bolj uživam biti kristjan.

    Medmrežje prvikoraki avtor Steven L. Pogue : Skrivnost kristjanov.

    MOLITEV SVETI DUH VODI ME
    Če se danes želimo izogniti prevari bogastva, materializma in samozadostnosti ateizma v Svetu,
    se moramo naučiti hoditi in slediti Bogu po Poti v Svetem Duhu.
    Duh Božje Dobrote in Ljubezni naj nas vodi,
    ne pa materializem egoističnega sveta in greh skušnjave mesa in bogastva,
    ki povzroča neenakost in revščino ljudi.
    Hudobnež vedno išče tiste neiskrene farizejske materialistične kristjane,
    ki se ravnajo po svoji glavi, po čustvih, znanju in po volji
    in poznajo vse Božje postave in Biblijo, ki pa je ne živijo.
    Namesto, da bi se ravnali po Božji besedi in Duhu in ljubili in delali dobro,
    zbirajo magerialne dobrine in denar in ne služijo drugim.
    Ljudje se ne moremo se ravnati po tem, kar čutimo ali pa ne čutimo.
    Zaradi Božjega kraljestva se moramo odpreti Bogu in se ravnati po Svetemu Duhu,
    Da nas vodi in nas razsvetli ter pove kakšna je Božja Volja.
    Preveč si domišljamo, da vse vemo, vse zmoremo sami in vse lahko sami naredimo.
    Človeški razum in pamet hočeta namreč vse znati, vse razjasniti in vse razumeti.
    Vsako stvar v življenju hoče sodobni človek, z razvojem znanosti in tehnike,
    postaviti tako, da ima nek smisel in namen,
    saj ne maramo skrivnosti in neodgovorjenih vprašanj.
    Sveti Duh naj nas poživlja in nas vodi.
    Bog noče, da bi se mučili s težkimi vprašanji in z Božjimi skrivnostmi v naravi ali v nas.
    Noče, da bi se trudili s težkimi vprašanji in skrivnostmi
    ter se prekomerno ukvarjali z neodgovorjenimi vprašanji.
    Ko ne vemo odgovorov na skrivnosti, moramo zaupati Bogu ali pa
    v purgatoriju življenja nenehno grebsti v iskanju odgovorov na zagonetke in enigme življenja.
    Marsikaj v življenju človenku ostane skrivnost,
    ki nam jo Bog po svoji Milosti postopno razkrije in razodene iščočemu človeku.
    V nas je resda skrita radovednost, želja po raziskovanju skrivnosti,
    ukvarjanje z raznimi vedami in iskanje odgovorov na vprašanja.
    Vemo pa, da ko se učimo in iščemo vidimo, da imamo več vprašanj kot odgovorov.
    Zato vedimo pa, da človek pa ne more nič narediti sam brez Boga,
    še noben las na glavi mu ne zraste brez Njega na novo
    in nobena novost ali sprememba in drugačnost na zemlji se ne zgodi brez Njega, ki je naš Stvarnik.
    Zato je prav, da verujemo v Njega, da ga prosimo in da sledimo Njegovi Volji,
    ki je Dober in Vsemogočen Oče svojim Otrokom na Zemlji.
    Danes namreč v sodobnem svetu obstaja veliko hrepenje po Bogu,
    ki nam je vernikom znan ali pa v nekaterih stvareh neznan in skrivnosten.
    O Bogu ljudje zelo malo vemo, več vemo o tem kaj ne vemo.
    Pogosto nekateri neverni ljudje, ki so sebi v svoji moči in pameti zadostni,
    Boga ne uvidijo v naravi, ga ne prepoznajo in ga zato ne pripoznajo.
    Molimo zato za vse neverne in za tiste, ki iščejo Boga, da spregledajo.
    Vsekakor pa lahko sklenemo, da gre danes, kljub napredku in razvoju v svetu,
    za globok nemir v srcu sodobnega človeka,
    ki ga ne morejo potešiti nobene zemeljske dobrine in zemeljske vrednote.
    Osiromašeno neverno notranje življenje pelje sodobnega človeka
    enaindvajsetega stoletja k materializmu, pohlepu, boleznim, mamilom, bogastvu in revščini,
    grabljenju potrošnih dobrin in minljivih zunanjih doživetij, ki pridejo in minejo.
    Nemirno je moje srce, dokler ne počije v Tebi Gospod.
    Zato prosim za Tvojo Milost Gospod, da bom gledal svoje življenje,
    kot na Potovanje k Njemu, ki je Pot Učenja in Rasti,
    Pot Veselja in Žalosti, Pot Služenja Drugim,
    ko v tem potovanju končno odkrijem Smisel Življenja in vem,
    da je Bog vedno v meni in ob meni
    in da me v svoji ljubezni pusti, da se sicer sam prostovoljno odločam,
    da pa brez Njega ne morem živeti in nič sam narediti.
    Gospod Ti si moje vse. Pomagaj mi in mi Stoj ob Strani!
    Gospod prosim naj se zgodi Tvoja Volja in ne moja Volja!

    Amen. Janez

    Že objavljeno na Prosim za Molitev.

  51. deki says:

    Prosim te Bog, da mi pomagaš najti primerno službo. Že več mesecev iščem in nimam uspeha. Prosim te dragi Jezus za Pomoč!

  52. Lara says:

    Dragi častitljivi Bog!

    Pomagaj mi, da bo moja popotna torba v sedanjem življenju opremljena z ljubeznijo, razumom in moralnimi vrednotami, s potrpežljivostjo. Poleg naštetega tudi z darovi Svetega Duha:
    – dar modrosti,
    – dar umnosti,
    – dar sveta,
    – dar moči,
    – dar vednosti,
    – dar pobožnosti,
    – dar strahu božjega (https://www.nm-kloster.si/?page_id=2073).

    Sadovi Svetega Duha:
    – ljubezen,
    – veselje,
    – mir,
    – potrpežljivost,
    – blagost,
    – dobrotljivost,
    – dobrohotnost,
    – krotkost,
    – zvestoba,
    – skromnost,
    – zdržnost,
    – čistost (https://www.nm-kloster.si/?page_id=2073) .

    Hvala ti za vsak dan posebej!

  53. Miro says:

    ABA ABRAHAM O STRASTEH, KI JIH SVETNIKI ZVEŽEJO – GLEJ, GREŠ V CELICO IN NA LEŽIŠČU NAJDEŠ …

    O nekem starcu so pripovedovali, da je petdeset let preživel, ne da bi jedel kruh in ne da bi zlahka pil vino. In govoril je: “Ubil sem nečistovanje, lakomnost in nečimrnost.” Ko je aba Abraham slišal, da je to rekel, je stopil k njemu in ga vprašal: “Ali si resnično rekel te besede?” Odgovoril mu je: “Da.” Tedaj mu je aba Abraham dejal: “Glej, greš v celico in najdeš na ležišču žensko. Ali lahko misliš, da to ni ženska?” Odgovoril je: “Ne, toda borim se z mislijo, da bi se je dotaknil.” Tedaj mu je aba Abraham rekel: “Glej, nisi umoril strasti, še vedno živi, samo zvezana je. In če hodiš okrog ter zagledaš kamenje in črepinje in sredi tega zlato – ali tvoj razum lahko zlato pogleda tako kot črepinje in kamenje?” Rekel je: “Ne – vendar se bojujem z mislijo, da bi ga pobral!” Tedaj je starec dejal: “Glej, strast še živi, le zvezana je!” Spet je rekel aba Abraham: “Glej, slišiš o dveh bratih, da te eden ljubi, drugi pa sovraži in o tebi slabo govori – ali se enako vedeš do njiju, če prideta k tebi?” Odgovoril je: “Ne, toda bojujem se z mislijo, naj ne bi naredil enako dobro temu, ki me sovraži, kot tistemu, ki me ljubi.” Tedaj mu je aba Abraham rekel: “Torej strasti živijo, le da jih svetniki zvežejo.” (iz knjige Izreki svetih starcev, Cerkveni očetje 11)

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno bogastvo Božjih kreposti! Pomagaj mi, prosim, da začnem znova – pri izviru milosti, pri sv. spovedi, kje me vedno milostno sprejemaš, mi vse odpuščaš in me odrešuješ. Naj bo moje srce vedno uglašeno na rajske strune ponižnosti, čistosti in ljubezni do Tebe in bližnjega – v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  54. Hvala says:

    Božja Beseda pravi:”Odpusti krivico svojemu bližnjemu, tako bodo tudi tebi na tvojo prošnjo odpuščeni tvoji grehi;” (Sir 28, 2).

    Božja Beseda pravi: “Otrok, si grešil? Nikar tega ne stori več in za prejšnje grehe prosi odpuščanja. Kakor pred kačo beži pred grehom, zakaj če se mu boš približal te bo pičil. “(Sir 21,2).

    Duhovnik Tomislav Ivančič v svoji knjigi Srečanje z živim Bogom piše:”Naše želje se ne skladajo z našo stvarnostjo. Želeli bi biti drugačni (ali kakor drugi). To ustvarja v nas razklanost, občutek odtujenosti, bega od sebe. Želimo zbežati pred odgovornostjo, pred krivdo, pred boleznijo, pred neznosnimi situacijami. Zato nikoli nismo to, kar v resnici smo.. Ne sprejemamo se. Vedno bi želeli nekaj drugega. To je normalno zaradi resničnosti greha. Toda na tak način smo vedno na begu od sebe , razdeljeni. To je občutek, da nismo rešeni. To je strah pred Bogom in strah pred ljudmi. Da bi se rešili , se moramo sestati sami s seboj. Moramo priti k Bogu in mu dopustiti, da nas osvobodi KRIVDE, STRAHU, BEGA. Bistveno je ozdraviti srce. Sedaj je nujno, da se srce obrne k Bogu in s tem bo ozdravelo vse človekovo okolje. V človekovem srcu živi in se zrcali vsa stvarnost. Če srce postane čisto, bo izginila krivica, trpljenje , sovraštvo, bolezen in smrt. Samo v človekovem srcu se lahko uniči zlo in človeka ozdravi. “(prepis iz knjige).
    “Bog nas hoče izvleči iz našega starega sveta, zato pa hoče najprej nas cele, šele potem nam bo dal, kar iščemo. Dobri Oče je, zato
    nas ne more puščati v suženjstvu, hkrati pa nam dajati zaklad. Zapornika je potrebno izvleči iz temnice, ne pa samo prinašati mu hrano. Bog nas hoče naprej rešiti suženjstva greha, porazov, smrti, pekla, hudiča, potem pa nam daje tudi vse drugo”.
    “Iščite najprej Božje kraljestvo in vse ostalo nam bo navrženo” (prim. Mt 6,33). Bog do nas deluje vedno odrešiteljsko in celovito. Jezus je delal čudeže, kadar so mu ljudje zaupali. V Nazaretu ni naredil veliko čudežev, ker mu niso hoteli verjeti.”(prepis iz knjige).

    “Če Jezusu ne podarimo svojih grehov, svojih krivih potov in slabih del, če mu ne darujemo svojih ran, tudi ne bomo mogli dobiti Božjih darov. Če sebe v celoti ne darujemo Bogu, ne bomo dobili njega in sebe v celoti odrešene in svobodne. JEZUS NAM LAHKO OZDRAVI SAMO TISTE RANE, KI SMO MU JIH POKAZALI IN IZROČILI. GREHE, KI JIH PRIZNAMO IN SE JIH POKESAMO, NAM BOG LAHKO ODPUSTI.”(prepis iz knjige).
    Sicer pa kaj je najlepšega, kot popolnoma se izročiti Jezusu, mu zaupati in dovoliti, da On dela. On je tisti, ki zdravi, osvobaja, tolaži…Bodimo otroci, popolnoma zaupati.

  55. Amadeja says:

    Prosim za molitev, da se bom naučila vse potrebno za izpit in ga uspešno opravila.

    Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo. Amen.

    • Miro says:

      Draga Amadeja, zapisala ste enega najmočnejših molitvenih vzklikov k Devici Mariji, super! K vašim pripravam na izpit sedaj v molitvi povabite še Svetega Duha, vašega največjega Prijatelja, Pomočnika; z vero in zaupanjem mu izročite vse! Z Njim se pogovorite zelo preprosto, podobno kot se pogovarjate z najboljšo prijateljico ali prijateljem. Nato storite vse, kar je v vaši moči, da se boste uspešno pripravila na izpit. Pri tem kar najbolj izkoristite vaše umske in druge darove, ki so po Božji milosti že v vas, razvijate pa jih lahko pod vodstvom Svetega Duha. Duhovna misel oz. molitveni vzklik, ki naj vas pri tem vodi, se po apostolu sv. Pavlu glasi: VSE PREMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ! (Flp 4,13)

      Bog vas obilno blagoslovi!

  56. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »UMOLKNI IN POJDI IZ NJEGA!« (Lk 4,35)

    Prišel je v Kafarnáum, mesto v Galileji, in v soboto učil ljudi. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z oblastjo. V shodnici je bil človek, ki je imel duha nečistega demona. Z močnim glasom je zavpil: »Ej, kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Demon ga je vrgel na sredo in šel iz njega, ne da bi ga poškodoval. Vsi so osupnili in govorili med seboj: »Kakšna je ta beseda! Saj z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in odhajajo.« In glas o njem se je širil po vseh okoliških krajih. (Lk 4,31-37)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+4%2C31-37&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus uresničuje odrešenje, ko se bojuje z demoni, jih prisili k molku in osvobaja obsedene. Njegova beseda ima oblast nad vsem, kar ogroža človeka. Okrepil bom svojo vero, da je Jezus močnejši od vseh sil zla. Sprejel bom moč njegove besede, ki rešuje iz vsakršnega zla in nemoči. Gospod, hvala za tvojo besedo, ki razkriva resnico in me osvobaja od vseh zasužnjenosti (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik! Hvala za tvojo odrešujočo Besedo, katera razodeva Božjo oblast, me osvobaja iz okov hudega duha ter me vodi v naročje Božjega usmiljenja. Po Tvoji milosti v duhu okušam: »Božja bližina je dobrina zame, v Gospoda Boga sem postavil svoje zatočišče, da bi pripovedoval o vseh tvojih delih« (Ps 73,28).

    Odprimo srca Božjemu usmiljenju in žarkom Njegove milosti! Svobodno dopustimo, da Odrešenik Jezus Kristus v kopeli svete spovedi očisti zamegljena okna našega srca, pri sveti maši pa v globoki ponižnosti srca prejmimo sveto obhajilo – Jezusa, ki je Živi kruh iz nebes!

    V molitvah v naročje Božjega usmiljenja izročimo osebe in njihove bližnje, omenjene v zapisih – Merjetka, Zdenka, Jasna, Irena, Dr, Sofija, Nina, Nada, Alen, Ana, Mojca, Tanja, Blanka, MamiM, Kristina, Simon, Boris, Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Emilija, Zarja … Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  57. Sofija says:

    Prosim za molitev, čakata me dva težka tedna. Še naprej prosim, vsemogočni Bog pokaži mi pravičnost, ti veš kje in kako in zakaj. Prosim usliši me in moje prošnje, ki jih nosim v srcu. Hvala!

  58. Janez says:

    Kaj storimo glede greha?
    Avtor: Steven L. Pogue

    Kaj je greh?
    Ernest Hemingway je nekoč rekel, da če storimo nekaj moralnega, se pozneje počutimo dobro; če storimo nekaj nemoralnega, se počutimo slabo. To je razširjen vidik greha – mnogi živijo skladno s tem. Vendar to ni vidik Biblije. Biblično je greh odnos, ko si želimo stvari delati po svoje namesto po Božje. Kako pa Bog gleda na greh? Ne more ga tolerirati. »Tvoje oči so preveč čiste, da bi videl hudobijo, na zatiranja ne moreš gledati.« (Habakuk 1,13a) »To pa je oznanilo, ki smo ga slišali od njega in vam ga oznanjamo: Bog je luč in v njem ni nobene teme.« (1 Janez 1,5b). To se zdi nepomembno. Ali ni Jezus plačal za vse vaše grehe? Zakaj bi nas skrbel greh, ko pa vas Bog ljubi in ima čudovit načrt za vaše življenje? Morda bi morali videti greh kot napako, nič več kot slabo odločitev v življenju. Bog nikoli ne gleda na greh tako. Zaradi enega samega greha sta bila Adam in Eva izgnana iz raja. Zaradi greha je Bog povzročil vesoljni potop. Poslal je ogenj na mesti Sodomo in Gomoro zaradi tamkajšnjih velikih nemoralnosti. Greh je zadržal Izraelce v puščavi za štirideset let. Bog sovraži greh. Vendar človeški naravi ustreza grešiti in zato grešimo. Kot Adam in Eva mislimo, da lahko grešimo brez posledic. Vendar ne postanemo kot Bog. Bog pozna zlo, vendar sam ni zloben in se ne vda zlobi. Nas pa greh premami in se mu vdamo.

    Kdo je kriv?
    Kadar grešimo, je Sveti Duh, ki je v nas užaloščen. Včasih bo povzročil, da se boste počutili krive. Ko grešite, izbirate, da živite neodvisno od Božje volje za vas. To ne pomeni, da vas Bog zdaj sovraži. Še vedno vas ljubi, vendar ga užalostite: »Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve.« (Efežanom 4,30). Da bi razumeli, kako greh vpliva na vas, poglejmo razliko med vašim odnosom z Bogom in vašim druženjem z Njim.

    Vaš odnos z Bogom Vaše druženje z Bogom

    Se je začel, ko ste sprejeli Kristusa. (Janez 1,12) Se je začel, ko ste sprejeli Kristusa.
    (Kološanom 2,6)

    Je večen. (1 Peter 1,3–4) Je lahko oviran.
    (Psalmi 32,3–5)

    Je vzdrževan le s strani Boga. (Janez 10,27–29) Je delno vzdrževan z vaše strani.
    (1 Janez 1,9)

    Se nikoli ne spremeni. (Hebrejcem 13,5) Se spremeni, ko grešimo.
    (Psalmi 66,18)

    Greh ne spremeni Božjega večnega odnosa z vami – to je bilo odločeno, ko ste zaupali v Kristusovo plačilo za svoje grehe. Kristus je umrl za vse vaše grehe –pretekle, sedanje in prihodnje. Takrat je bilo vaše celotno življenje v prihodnosti. Zaradi vaše vere v Jezusa vam je Bog popolnoma odpustil. Vaš status pred Bogom je zaščiten. Vendar pa greh lahko vpliva na vašo hojo z Bogom (hoja pomeni vaše tuzemsko druženje z Bogom iz trenutka v trenutek). Greh vpliva na vašo komunikacijo z Njim in na vašo uporabnost v udejanjanju Njegove volje. Greh vas otopi za stvari, za katere Kristus želi, da o njih razmišljate in jih delate. Psalmi 32,3–5 pravi: »Ko sem molčal, so moje kosti postale krhke zaradi mojega vpitja ves dan, zakaj dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela v poletni vročini. Svoj greh sem ti dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival. Dejal sem: ›Priznal bom svoje pregrehe GOSPODU.‹ In ti si odpustil krivdo mojega greha.« To je pravi odziv na greh. David ni zanikal svojega greha. Ni postal obseden z njim, ampak ga je priznal.

    Priznavanje greha
    Kaj pomeni priznati greh in se kesati? Prvič, priznanje pomeni, da se strinjamo z Bogom. On že ve, da smo grešili, zato je prav, da smo odkriti: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Janez 1,9) Priznanje pomeni svobodno priznati svoj greh in sprejeti Božji odnos glede našega greha. Priznanje ne pomeni prosjačiti za Božje odpuščanje. Kristus je že plačal kazen za vse naše grehe in Božje odpuščanje je prejeto avtomatično, ko greh priznamo. Razlog, zakaj lahko Bog takoj daje odpuščanje, je Kristusova smrt na križu, ne pa moč ponižnosti, s katero greh priznamo. Kesanje pomeni spremembo v dejanjih glede tvojega greha. Vključuje strinjanje z Bogom, da si se motil in da ne boš več delal tega greha.

    Ampak še vedno se počutim krivega!
    Po priznanju greha se bomo občasno še vedno počutili krive. Nekako se nam zdi, da smo bolj duhovni, če se sami karamo zaradi tega, ker smo tako hudo grešili, in mislimo, da če se lahko čim bolj ponižamo v Božjih očeh, da bo Bog bolj zadovoljen z našo ponižnostjo. Vendar pa nas Bog ne vidi tako. Del našega priznanja je zahvaljevanje Bogu, da je vse naše grehe že plačal Kristus. Na podlagi tega Bog reče: »Zakaj milosten bom do njihovih krivic in njihovih grehov se ne bom več spominjal.« (Hebrejcem 8,12). Zahvaljevanje vključuje vero zato, ker se odzovete na to, kar Božja beseda pravi o vas, in ne na to, kako se počutite. Če se grajate, se osredotočate na svoj greh in ne na Kristusovo odpuščanje. Včasih se zgodi, da skušnjavo zamenjamo z grehom. Vendar moramo vedeti, da smo vsi skušani. Tudi Jezus je bil skušan, vendar se ni vdal skušnjavam – ni grešil. Če ste skušani, se ne grajajte. Lahko izberete, da ne razmišljate o skušnjavi, in lahko prosite Boga, naj vam da moč, da se izognete grehu. Ne počutite pa se krive, ker ste skušani. Dober verz, ki si ga velja zapomniti, ko se soočate s skušnjavo, je 1 Korinčanom 10,13 ki pravi: »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.«

    Bog vam je popolnoma odpustil vse stvari. »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu.« (Rimljanom 8,1). Bog torej ne gleda obsojajoče na vaše pretekle grehe ali napake, zato tudi vam ni treba. Bog zopet pravi: »In njihovih grehov in njihovih nepostavnosti se ne bom več spominjal.« (Hebrejcem 10,17). Oblak krivde je šel stran. Sprejmite Božje popolno odpuščanje. »Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti.« (Rimljanom 8,2) Življenje Kristjana je svobodno, osvobojeno krivde in svobodno, da živimo, kot nam je namenil Bog, ne nazadnje je tudi najbolj zadovoljivo življenje. Je proces duhovnega in osebnega dozorevanja in rasti, da postanemo kot Kristus in ga odsevamo v izpolnjevanju Božje Volje. In za dozorevanje in rast je človeku potreben čas!

    Vir: medmrežje prvikoraki avtorja Steven L. Pogue: Kaj storimo glede greha?

    Zgoraj avtor poudarja svoj pogled, kaj storiti glede greha in navaja ustrezna mesta s citati iz Svetega Pisma, ki je skupno vsem Kristjanom. Katoličani pa poleg osebnega pogovora z Bogom in prošnjo za odpuščanje poudarjamo tudi spoved pri duhovniku, pokoro in odvezo v Cerkvi v okviru Cerkvenih Zakramentov. Janez

    • Janez says:

      Zaradi težav pri pošiljanju prispevkov na Prosim za Molitev posebej dodajam link:

      https://www.prvikoraki.com/a/pademo.html.

      Kot verniki je prav, da se aktivno zanimamo in preberemo kaj verskega/bogoslovnega in o tem tako poglobimo svoje vedenje in znanje. Prosim naj pe kdo kaj doda, saj več glav več ve in nas vse obogati. Janez

      • Janez says:

        Zgornjo preglednico: Vaš Odnos z Bogom in Vaše Druženje z Bogom, ki se zgoraj ne vidi žal dobro in je postala kljub mojemu rudu manj pregledna, prosim poglejte na linku! Je zelo poučna in nazorna. Janez

  59. Janez says:

    Izvlečki iz Knjige Ney Bailey: Vera ni občutek

    Kaj je Božja Milost?
    To je tista kakovost v srcu Boga, ki mu povzroča, da se ne ukvarja z nami po naši grehih ali pa da ukrepa proti naši krivdi. To je Božja zvestoba do nas, tudi ko mu nismo zvesti. Bog je pripravljen, da se odzove, in sicer ne glede na zasluge. To je nezaslužena zasluga. Božja milost izliva ljubezen, prijaznost, naklonjenost vsem, ki Mu bodo zaupali. Morate biti v odnosu z Njim, da lahko sprejmete Njegovo milost. Mi najbolj potrebujemo Božjo milost, ko se zavemo, da določeni deli našega življenja niso ustrezni, kot so recimo slabe odločitve, navade, vedenja, katerih se sramujemo, območja, za katera želimo, da bi jih Bog spremenil, vendar se bojimo Njegove obsodbe. Če smo sprejeli Kristusa v naše srce, smo bili razglašeni za Njegove, odpuščeno nam je in zdaj smo pod Njegovo milostjo. To je Njegova milost, ki nas osvobaja in nas spreminja. To je razlog, zakaj je tako pomembno vedeti, kaj pravi Sveto pismo o Božji milosti. Vsi se zavedamo, da je v naši notranjosti dober in slab del. Vsi imamo del, za katerega si želimo, da bi ga videl ves svet. In po drugi strani je del nas tak, da bi ga najraje skrili – to so stvari, ki se jih sramujemo. Živimo v kulturi, ki je usmerjena proti samoizboljšavi in ponižnosti ter prošnji za Odpuščanje. Z analizo samega sebe smo porabili veliko časa in energije ter poskušali ugotoviti, kako naj bi izboljšali slabi del sebe; gremo po nakupih ali v telovadnico in se osredotočimo na čas, energijo in denar kot sredstva za izboljšanje, ker menimo, da je to slabi del. In tega dela ne moremo izboljšati ali pa ga še nismo izboljšali, zato ga poskušamo skriti. Menimo, da moramo svoj slabi del skriti od Njega. Vendar če smo poskušali skriti nesprejemljive dele naše osebnosti, lahko izgubimo stik s samim seboj in tudi stik z Bogom. Bog ni tak. Njegove poti niso kot naše, saj je Neskončno Dober Oče in nam Odpušča, ko se skesamo in prosimo odpuščanja. On ni tak, da bi sprejel dober del, slabega pa zavrnil. On nas vidi kot celovite osebnosti in ne kot razdvojene osebnosti. Pravi: »Ne poskušaj izboljšati svojega slabega dela, saj je nemogoče. Ne glede na to, koliko bolje lahko to narediš, ne bo nikoli dovolj dobro, ker sem Jaz popoln. Daj mi svoj dobri in slabi del ter dovoli mi, da te naredim celega.«

    Kako lahko doživljamo Božjo milost?
    Težko je razumeti milost, ne da bi razumeli Božji zakon. Vidimo popolni Božji zakon, Njegove ukaze, pravila in postave, kako želi, da živimo. In pogosto tega ne dosegamo. Kaj naj naredimo z zakonom oziroma z Božjimi ukazi? Zakon je kot ogledalo za nas. Ko pogledate v ogledalo, lahko vidite velike madeže umazanije na obrazu, za katere sploh niste vedeli, da so tam. Ogledalo se ne more znebiti umazanije, ampak ste pa res veseli, da ste se pogledali v ogledalo, preden ste odšli skozi vrata. Na enak način Božji zakon razkriva naše pomanjkljivosti oziroma grehe in hvaležni smo, da jih vidimo tako, da jih lahko prinesemo k Bogu in Bog se lahko spopade z njimi skozi svojo milost. Galačanom 3,24 pravi: »To se pravi, da je postava za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere.« Ko pridemo k Kristusu, vemo, da potrebujemo Rešitelja. Dejstvo je, da bomo do konca naših življenj vedno potrebovali Odrešenika. Hebrejcem 4,13–16 pravi: »Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor. Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.«

    Pridi k resnici in ponižnosti
    Mi lahko doživljamo milost, ko pridemo k tronu milosti v resnici in ponižnosti. Nasprotje prihajanja v resnici je, ko poskušamo prikriti in ne pridemo k Njegovi Luči. Iskreni bodimo pred Njim, pošteni in iskreni, zato bomo delili področje življenja, ki ga moramo prenesti k Bogu oziroma Njegovemu tronu Milosti, da se Poboljšamo in Bogu Iskreno Vse Povemo.

    Imamo tudi Svobodo, da smo neiskreni in nekaj skrivamo
    Ko pridem k Kristusu, me on sprejema takšnega, kot sem. Kar Jezusov zakon ne more narediti, je Božja milost naredila. Hebrejcem 13, 9 pravi: »Zato je dobro okrepčati srce z milostjo.« Bog bo storil enako za nas, če bomo prišli odkrito k Njemu. Poglejte v Evangelij po Luku 18,9–14, kjer je Jezus govoril o tej priliki. Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal naslednjo priliko: »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in dajem desetino od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv, meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, ki se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«

    Pridi iskren in v veri k Njemu
    Če se ne ponižamo in ne sprejmemo Božje milosti, potem to ni odnos z Bogom. Ko pridemo h Gospodu in mu povemo, kako na določenih področjih nismo uspešni, nam bo On pomagal v teh potrebah z Njegovo milostjo. Bog ne zahteva, da se spremenimo, ampak nas prosi, da pridemo k njemu iskreni in v veri, in da mu damo vse naše skrbi. (1 Peter 5,5–7). Najbolj zdravi ljudje so tisti, ki vedo, kje jim ne uspeva. In namesto, da bi iskali izgovore, zakaj jim ne uspeva, lahko rečejo: »Gospod, bodi milostljiv do mene, grešnika.« Farizeji so se trudili biti sveti in so se držali postave, ampak želeli so narediti vtis na druge. Jezus jih je imenoval »pobeljeni grobovi«. Na zunaj so bili v redu, znotraj pa so bili mrtvi; v svojih srcih so čutili grenkobo proti Jezusu. Šli so v ekstrem, da bi uveljavili zakon, da »se na soboto ne sme delati«. Ko je Jezus iz sočutja nekoga ozdravil na soboto, so ga zaradi tega kritizirali. Včasih nam je lažje imeti odnos s postavo kakor odnos z Gospodom. In satan bi raje videl, da se osredotočimo na postavo (Božje zapovedi), kot pa da se osredotočimo na Gospoda. Ali želimo izkusiti Božjo milost? K Njemu moramo priti v resnici in ponižnosti. V Jakobu 4,6 piše: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.«

    Primer uspešne terapevtske pomoči, ko smo ponižni in iskreni pred Bogom
    »Pred leti je prišla po seminarju do mene/terapevtka mlada ženska. Njen obraz je bil zelo temačen in videti je bila zelo otežena in obsojena. Ko sva se začeli pogovarjati, sem razbrala, da je Jezus v njenem življenju, ampak da ima navado, katere se je zelo sramovala. Vedno znova se je poskušala te grde navade znebiti, ampak brez uspeha. Ni mogla odnehati. Ne glede na vse njene zaobljube in poskuse se te navade preprosto ni mogla povsem znebiti; ko se je ta navada ponovila, se je počutila grozno in obsojeno. Razložila sem ji, da je satanu všeč, kadar grešimo, da nas rad opominja o naših grehih in nas s tem obsoja. Vprašala sem jo, če je že kdaj dala ta greh Gospodu. Rekla je, da ne. Tako zelo jo je bilo sram, da še nikoli ni dala tega greha Gospodu. Rekla sem ji: »Naslednjič, ko se to zgodi, želim da te tvoj greh spomni na Božjo ljubezen, namesto da se izoliraš od drugih in počutiš obsojeno.« Rekla sem ji, naj naslednjič, ko je v tem procesu, posveti luč na ta greh in reče: »Gospod, hvala, da Ti pripadam. Gospod, hvala, da me ljubiš. Gospod, kri Jezusa Kristusa me očisti vsega greha. Gospod, vem da grešim, ampak brez tvoje pomoči ne morem nehati grešiti. Gospod, svojo voljo in sebe dajem na tvojo stran in stran tvoje Besede. Ali mi boš po svojem Duhu pomagal in spremenil v meni, česar sama ne morem?« Kot terapevtka sem Molila z njo in skupaj sva se zahvalili Bogu za Njegovo milost in mir. Videla sem, da se je želela pokesati in obrniti stran od tega greha. In naposled ji je uspelo. Nekaj mesecev pozneje sem od nje prejela sporočilo, ker sem jo prosila, naj mi sporoči, kako se počuti. V pismu je zapisala, da je naredila, kar sem ji rekla, naj naredi. In rekla je; »Presenečena sem, kako se je v zadnjih parih mesecih vse spremenilo. Vse, kar me je prej obremenjevalo, se je zelo zmanjšalo.« Bila je v krempljih greha, ampak zunaj milosti. Ko se je Ponižala pred Gospodom, v moji prisotnosti in je Iskreno prinesla svoj greh v luč Božje milosti, jo je tam srečal Bog. Ponižanje in Iskrenost!

    Verjemi in prejmi Božjo Milost
    Hebrejcem 4,13 pravi: »Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.« Rimljanom 5,20 pravi: »Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost.« Božja milost je prisotna, ampak vanjo moramo verjeti, da jo lahko prejmemo. Verjeti moramo Bogu, ki nam je dal Svojo Besedo, da nam je Njegova milost na voljo; le tako jo bomo prejeli. Nekdo je rekel, da obstaja en pogoj, kateremu se ne moremo izogniti, in ta mora biti izpolnjen, če se želi oseba spremeniti. Pogoj je, da verjameš v Božjo milost. Bogu se moram odzvati v resnici in On se bo odzval nazaj. Če verjamem, da lahko Bogu popolnoma zaupam, če verjamem, da Njegova ljubezen obstaja, da je Njegova prijaznost popolnoma iskrena, da Njegova skrb zame res pomeni življenje v obilju, potem bo Bog naredil to, kar je v Njegovi naravi: segel bo proti meni in me našel, ne glede na to, kako globoko v sebi živim. Njegova milost me lahko spremeni. Njegova milost se lahko dotakne najglobljih motivacij mojega srca in me spremeni v novo osebo. In to je tisto, kar Bog želi narediti za nas. Bog pravi: »Svoje postave bom dal v njihov razum, v njihova srca jih bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.« (Hebrejcem 8,10). Bog bo po svoji milosti naredil stvari v našem srcu, ki jih zunanja postava nikoli ne bi mogla. 2 Korinčanom 3,18 pravi: »Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu – se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha.«

    Sprememba je proces, ki traja in kjer je treba vztrajati. Ko zaupamo Bogu in Njegovi besedi, mu dopuščamo, da spremeni naša srca in misli. Ampak razumeti moraš, da se ta sprememba ne zgodi naenkrat; to je proces. Lewis Sperry Chaffer je napisal zelo obširno knjigo o milosti. V njej je zapisal tako: »Neizmerno pričevanje Božje besede je, da je vsak vidik odrešenja in vsak blagoslov njegove milosti pogojen s tem, kar nekdo verjame.«

    Bog nas spremeni po svoji Milosti
    Kako potem lahko izkusimo Božjo milost? H Gospodu pridemo v svoji šibkosti, nesposobnosti, v svojem grehu in neuspehu. Odločimo se, da bomo verjeli Njegovi ljubezni in zmožnosti, da nas spremeni, medtem ko počivamo v Njegovi milosti. Rezultat vsega tega je, da duhovno in osebnostno rastemo Bogu v Veselje, ko gremo k Njemu. Peter 3,18 pravi: »Rastite pa v milosti in spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa.« V zgodbi o izgubljenem sinu v Luku 15 je izgubljeni sin zapustil dom, zapravil očetovo premoženje in se potem zavedal svoje potrebe ter očetove prijaznosti. Luke 15,17–19 pravi: »Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹« Sin se je ponižal, vstal in šel proti očetu. Ko je prišel do njega, je bil odkrit. Ampak starejšemu bratu to ni bilo všeč. Starejši brat, ki se je jezil zaradi očetove milosti, predstavlja legalno oziroma legalizem. Starejši brat je rekel, da se mlajši brat ni držal postave in si zaradi tega ne zasluži očetove milosti. Ampak oče je imel kljub temu svojega izgubljenega sina zelo rad, ne glede na to, kaj je naredil.

    Odnos z Bogom je bolj mogočen kot postava. Satan bi raje videl, da smo povezani s postavo v legalizmu, da bi se vedno znova počutili krive in obsojene, brez Milostne Odrešitve. Ampak Gospod pravi v Rimljanom 8,1: »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu.« Pod Božjo milostjo imamo več kot samo svoje vire. Imamo Božjega Svetega Duha, ki nam omogoča, da delamo Njegovo voljo. Življenje v Božjem Duhu pomeni, da se vsak trenutek zavedamo Njegove Milosti. Življenje v Božjem Duhu pomeni, da vemo, kdaj nam spodleti in da se vedno znova vračamo k Bogu. Rastemo takrat, ko prevzamemo odgovornost za naš greh in prosimo Boga, da nas spremeni. Jezus je umrl na križu za naš greh, našo slabost. Mi smo bili krivi in on je plačal za našo krivdo. Ko priznamo naše grehe, poskrbimo za to, kar je narobe in za kar je Jezus plačal s Smrtjo na križu in Vstajenjem od Smrti za Našo Odrešitev. Biti Božji moški ali ženska pomeni, da smo ponižni in iskreni glede našega greha, da sprejmemo Njegovo milost in rastemo ter Boga prosimo za Milost Odpuščanja. John Powell je rekel: »Mislimo, da se moramo spremeniti, da moramo rasti in biti dobri, da bomo ljubljeni. Ampak resnica je, da smo ljubljeni in prejmemo Njegovo milost zato, da se lahko spremenimo, da lahko rastemo in smo dobri, ker živimo po Božji Volji.« Ozdravljenje v našem življenju je omejeno do meje, kar želimo razkriti našemu Bogu. Če želimo rasti, se moramo držati obveze Resnice in Pravičnosti. Božja Milost nam tako daje svobodo, da se soočimo z Bogom in resnico o sebi v luči Božje besede. Vedoč, da smo popolnoma ljubljeni in sprejeti pri Bogu, nas kliče k sebi, da nam lahko pomaga izkusiti svobodo (Janez 8,32) in življenje v obilju (Janez 10,10).

    Nič več obsojanja – primer pomoči na posvetu pri duhovnem terapevtu
    »Spomnim se mlade ženske, ki je prišla k meni na posvet in po pomoč. Glede na njen opis je bil njen trebuh zvezan v vozle, njena krivda je bila neznosna in ni mogla spati. Počutila se je obsojeno, bilo jo je zelo strah in bila je ponižana. Tako se je počutila, ker je bila vpletena v nemoralnost. Vedela je, da Božja beseda pravi, naj ne počne tega, kar je počela. Ujeta je bila v mrežo in bala se je komur koli povedati, ker se je bala zavrnitve. S sklonjeno glavo mi je zaupala celotno zgodbo. Ničesar v pripovedi ni izpustila, ker je res potrebovala pomoč. Resnično in iskreno je obžalovala svoj greh in želela se je pokesati pred Bogom. V moji prisotnosti je priznala svoj greh Gospodu in prejela Njegovo odpuščanje in milost. Pozneje mi je povedala, da je bila na začetku posveta v notranjem čustvenem zaporu in da je namesto zavrnitve našla ljubezen in sprejetost. Nekaj mesecev zatem sem prejela pismo. V njem je pisalo tako: »Moje verige so odpadle, vrata grajske ječe so se odprla in z mene se je dvignilo 1000 kilogramov bremena. Imela sem občutek svobode in osvežitve. Ko sem bila v tvoji prisotnosti, nisem storila ničesar. Ampak ti si. Pokazala si mi, kdo si. Pokazala si mi Božjo ljubezen, sprejetost in odpuščanje.« Takrat sem jo prosila, naj mi da svojo besedo, da bo ostala čista. Rekla je, da se ji ta odgovornost nikoli ni zdela kot breme. Počutila se je varno, ker je dala besedo osebi, ki ji je pokazala milost. Pomoč je našla tudi pri drugih ljudeh in s tem začela razumevati svoje potrebe. Rekla je, da je milost, po tem ko jo je izkusila, postala več kot samo teologija. Postava, ki je dobra, sveta in popolna je odkrila njen greh kot ogledalo. Ponižala se je in priznala svoj greh. Resnico je povedala sebi, meni in Gospodu. In s tem je prejela milost, ko jo je potrebovala. S tem, ko je prinesla svoj greh v luč in h Gospodu v ponižnosti in resnici, je dovolila sebi prejeti Božjo milost. Zaživela je v svobodi in začela rasti. Razmislite tudi Vi o svojih področjih, kjer se počutite obsojenega ali pa se bojite zavrnitve, kjer se ne počutite popolno. Tisto, kjer ne izpolnjujemo Božje postave in Božje Volje, moramo prinesti h Gospodu v ponižnosti in resnici. Ničesar nam ni treba skrivati. Ne rabimo niti lagati niti biti prepričani, da bomo obsojeni«.

    »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti. Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je Bog uresničil s tem, da je poslal svojega sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu. Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu.« (Rimljanom 8,1–4). »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1 Peter 5,5–7). »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse … Kdo bo obsojal? Jezus Kristus, ki posreduje za nas in je naš Odrešenik. Kdo nas bo ločil od Kristusove Ljubezni in Usmiljenja? Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje in niti angeli, poglavarstva, sedanjost, prihodnost, moči, visokost, globokost niti kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.« (Rimljanom 8,31–39).

    Izvlečki iz Knjige Ney Bailey: Vera ni občutek.

    Medmrežje prvikoraki: Excerpted by permission from the book, Faith Is Not a Feeling, by Ney Bailey.

  60. Janez says:

    IZGUBLJENEMU SINU (Und Gott unser Herr sagte: »Komm zurück mein geliebter Sohn zu mir!«)

    Odšel si moj sin od doma, nekam daleč od mene v tujino, med tuje ljudi.
    Hotel si se naužiti življenja v širnem tujem svetu, si rekel in ga spoznati tudi z drugih plati.
    Na svojo dušo in moje nauke o Pravičnem življenju in Dobroti se nisi oziral in
    zato se je tam morala zgoditi zate lekcija, kot se je morala zgoditi zaradi nepravičnega življenja.
    Ves moj denar in delež od dediščine si zapravil z veseljačenjem in hotnicami,
    vse zabave z glasbo in gostijami si si privoščil, vse znance in druge si pogostil.
    Ko Ti je zmanjkalo denarja pa si ostal sam, saj so vsi odšli in si ostal sam brez vsega.
    Pridobil si si izkušnje in ostal si praznih rok in sam, osamljen kljub množici ljudi.
    Poiskal si si delo in pasel koze in svinje za posestnika na njegovih pašnikih in
    imel si malo zaslužka in hrane ter si bil pogosto lačen in osamljen.
    Zahrepenel si po Mojem Domu, kjer se imel vseg Dovolj.
    Sčasoma si začel premišljevati, kaj si storil, ko si odšel v svet od Ljubečega Očeta.

    Poglobil se se vase in uvidel, da zunaj Domače Očetove Hiše ni tako kot Doma.
    Rekel se:«Vrnil se bom k Očetu v Očetovo Hišo, se pokesal in Očeta prosil za odpuščanje.
    Sedaj vidim, kaj vse sem doma imel, pa nisem cenil, imel rad in spoštoval,
    ko sem imel vsega dovolj in sem imel tudi v izobilju Očetovo Neskončno Ljubezen«.
    Tvoj Oče je Tvoja Ljubezen,ki Ti daje vse , Tvoja Duša in Tvoje Življenje.
    Oče gre in hodi od doma in me pričakuje, da se Vrnem k Njemu Domov z Neskončno Milostjo.
    Išče me z Odprtimi Očmi in razširjenimi Rokami ter Odprtim Srcem, še vedno Upa da pridem.
    Ljubi me, čeprav sem se izgubil in sem grešil! Vem, da me ima še vedno Rad!

    Vrnil se bom nazaj k Očetu sklenem, Domov k Njemu, v svoj Notranji Mir, kjer je Njegova Ljubezen.
    Skesan sem, poln žalosti in molitve za Spoved in Odpuščanje in Resnično Obžalujem Vse.
    Iskreno Obljubim, da ko se bom Vrnil Nazaj k Očetu, da se bom Poboljšal
    in vse Popravil, kar sem pogrešil.
    Tedaj tega v sebi nisem le površno rekel: Oče, Odpusti Prosim, Zmotil sem se«,
    ampak sem iskreno rekel in obžaloval moje Grehe.
    Vzel sem si dovolj Časa in se v samoti Odkrito in Neprizanesljivo pomenil Sam s Seboj!.
    Vrnil sem se nazaj Domov k Očetu, ves Ponižen in Skesan in ga prosil na kolenih za Odpuščanje.
    Moj Ljubljeni Oče me je Dvignil s tal in rekel: »Vrnil si se Domov k Meni Moj Ljubljeni Sin. Vse sem Ti Odpustil. Zakaj bil si mrtev, pa si spet Oživel, bil si izgubljen, pa si spet najden«.
    In v Očetovem Domu je vladalo Veliko veselje nad izgubljenim Sinom, ki se je Vrnil nazaj k Očetu.
    In v Sebi sem trdno sklenil:«Nikoli več te ne zapustim Moj Ljubljeni Oče,
    za vedno bom ostal pri Tebi. In Moje Srce bo spet Mirno in Polno Tvoje Ljubezni«.

    Dopolnjena Molitev Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

    Und Gott unser Herr sagte: »Komm zurück mein geliebter Sohn zu mir!«
    Damals habe ich es nicht nur oberflächlich gesagt: Vater, vergib, bitte, ich habe mich geirrt “,
    aber ich sagte ehrlich und bereute meine Sünden. Ich habe mir genug Zeit genommen und in Einsamkeit offen und unzuverlässig für mich selbst gemeint! Ich ging zu meinem Vater zurück, alle gedemütigt und demütig, und bat ihn auf den Knien um Vergebung. Mein geliebter Vater hob mich vom Boden auf und sagte: “Du bist zu Mir, meinem geliebten Sohn, zurückgekehrt. Ich habe euch allen vergeben. Warum waren Sie tot, aber Sie wurden wieder lebendig, Sie waren verloren und Sie wurden wieder gefunden. ” Und im Haus des Vaters herrschte große Freude über den verlorenen Sohn, der zum Vater zurückkehrte. Und ich schloss fest in mir: „Ich werde dich nie wieder verlassen, mein geliebter Vater.
    Ich werde für immer bei dir bleiben. Und mein Herz wird wieder friedlich und voller Liebe sein. “

  61. Irena says:

    Prosim za molitev za vse šolarje, še posebej pa prosim za mojo nečakinjo in nečaka moje prijateljice. Vsi trije se v spopadajo s svojimi stiskami. Gospod, da bi našli pot do tebe.

  62. Miro says:

    O MARIJA, BREZ MADEŽA IZVIRNEGA GREHA SPOČETA, PROSI ZA NAS, KI SE K TEBI ZATEKAMO!

    http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec

  63. Administrator says:


    Međugorje, sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani, 2. septembra 2019:

    Dragi otroci, molite! Molite rožni venec vsak dan, ta venec rož, ki me neposredno kot mater povezuje z vašimi bolečinami, trpljenjem, željami in upi. Apostoli moje ljubezni, z vami sem po milosti in ljubezni svojega Sina in od vas želim molitve. Svetu so tako zelo potrebne vaše molitve, da bi se duše spreobračale. Odprite s popolnim zaupanjem svoja srca mojemu Sinu in On bo v njih zapisal povzetek Njegove besede, to pa je ljubezen. Živite v nepretrgljivi vezi s Presvetim Srcem mojega Sina. Otroci moji, kot mati vam govorim, da je skrajni čas, da pokleknete pred mojim Sinom, da ga priznate kot svojega Boga, kot središče svojega življenja. Prinesite mu darove, tisto, kar On najbolj ljubi, to pa je ljubezen do bližnjega, usmiljenje in čista srca. Apostoli moje ljubezni, mnogi moji otroci še ne priznajo mojega Sina za svojega Boga, še niso spoznali Njegove ljubezni. Toda vi boste s svojo molitvijo, izrečeno iz čistih in odprtih src, z darovi, ki jih prinašate mojemu Sinu, storili, da se bodo odprla tudi najtrša srca. Apostoli moje ljubezni, moč molitve, izrečene iz srca, močne molitve, polne ljubezni, spreminja svet. Zato, otroci moji, molite, molite, molite. Jaz sem z vami. Hvala vam.

    • Janez says:

      MOLITEV K MARIJI (Cistercijani)
      Spomni se, o premila Devica Marija,
      da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila,
      ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in
      se tvoji priprošnji priporočal.
      S tem zaupanjem hitim k tebi,
      o devic Devica in Mati.
      K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim.
      Nikar ne zavrzi, o Mati Besede,
      mojih besed, temveč milostno jih poslušaj in usliši. Amen.

      Molitev cistercijani Stična

      POZDRAV BLAŽENI DEVICI MARIJI (frančiškani)
      Pozdravljena Gospa,
      Marija sveta kraljica,
      sveta Božja mati Marija,
      ki si postala devica Cerkev.
      Izbral te je najsvetejši Oče nebeški
      in te posvetil z najsvetejšim ljubljenjim Sinom
      in Svetim Duhom Tolažnikom.
      V tebi je bila in je vsa polnost milosti in vse dobro.
      Pozdravljena, njegova palača!
      Pozdravljena, njegov tabernakelj!
      Pozdravljena, njegovo domovanje!
      Pozdravljena, njegovo oblačilo!
      Pozdravljena, njegova dekla!
      Pozdravljena, njegova mati!
      In vse ve svete kreposti,
      ki se po milosti
      in razsvetljenju Svetega Duha
      izlivate v srca verujočih,
      da jih iz nevernih spreminjate v Bogu zveste.

      Frančiškov odnos do Marije, frančiškani.

      Sveta Marija prosi Boga za nas grešnike! Pomagaj nam in bodi naša zavetnica, priprošnjica in Mati vsem ljudem in grešnikom na Zemlji.

  64. Dr says:

    Prosim za molitev danes za vse šolarje, dijake in študente, ki začenjajo novo šolsko leto.

    Prav tako se danes združimo v molitvi za vse učitelje, vzgojitelje in katehete, ki te dni vstopajo v novo šolsko leto.

    Molimo takole: Predobri nebeški Oče, ki si vir vse milosti in ljubezni, daj da bodo naši otroci, šolarji, dijaki in študenti uspešno začeli novo šolsko leto ter da bodo napoljeni s Svetim Duhom, da bodo znanje, ki ga bodo v šolskih klopeh pridobili tudi znali v življenju uporabljati.

    Prosimo te, nebeški Oče, danes in celo šolsko leto blagoslavljaj tudi vse vzgojitelje, razrednike, učitelje in katehete, da bodo bili pri delu z učenci in otroci potrpežljivi in otrokom uspešno dajali znanje ter zgled medsebojega spoštovanja, razumevanja in prijateljstva. Vse to te prosimo po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Amen.

  65. Dr says:

    Prosim za molitev, da bise v službi razumel s sodelavci in bi delo opravljal z veseljem. Prosim tudi za molitev, da bi z očetom našla dober in spoštljiv odnos, ter prosim še za mamo in celo našo družino, da bi se uredili medsebojni odnosi.

    O, Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  66. Lara says:

    Dragi Bog,

    v naš vsakdan vztrajno vlivaj optimizem in veselje, sončne žarke. Pomagaj nam proizvajati in odkrivati sončne žarke tudi v temačnih in turobnih dneh. Iz srca hvala za vso pomoč, ki nam jo iz dneva v dan neumorno podarjaš.

  67. Janez says:

    MOLITEV PROTI DEPRESIJI Sv. Ignacija Lojolskega (že objavljeno na Prosim za Molitev)

    Sv. Ignacij Lojolski je razumel temo depresije. Imel je celo skušnjavo, da bi storil samomor
    Depresija je izjemno težka bolezen. Dobra novica pri tem pa je, da v tej bitki nismo sami in da je poleg medicinske oskrbe na voljo dolg seznam nebeških prijateljev/svetnikov, ki nam pomagajo videti Kristusovo Luč.

    Eden takih svetnikov, ki je dobro poznal depresijo in je močan priprošnjik, je sveti Ignacij Lojolski. V nekem trenutku je bil silovito skušan, da bi končal svojo stisko in storil samomor. Odločil se je, da ne bo niti jedel niti pil (razen če bi bilo njegovo življenje ogroženo), dokler mu Bog ne bo naklonil miru, za katerega je prosil. Tako je nadaljeval vse do konca tedna, ko ga je njegov spovednik ustavil.” S pomočjo Božje milosti se mu je uspelo izviti iz temine brezupa in postal je eden največjih svetnikov vseh časov.

    Jezus Kristus,
    ko je vse temno
    in občutimo le svojo šibkost in nemoč,
    nam daj začutiti svojo navzočnost,
    svojo ljubezen in svojo moč.
    Pomagaj nam popolnoma zaupati
    v tvojo Ljubezen, ki nas ščiti,
    in v moč, ki nas krepi,
    da nas nič ne bo moglo prestrašiti ali skrbeti.
    Zakaj le če bomo živeli v tvoji bližini,
    bomo videli tvojo roko,
    tvojo pot in tvojo voljo v vseh stvareh.

    Že objavljeno na Prosim za Molitev. Najdeno na medmrežju Aleteia.

    Depresija zahteva strokovno medicinsko in dušeslovno obravnavo in pomoč in se da zdraviti, pa tudi duhovnika za spoved. Veliko zamer in žalitev je prav, da kot kristjan v sebi Sam ali s strokovno pomočjo Odpustite in se Osvobodite predvsem pa, da Molite in Prosite za Milost Ozdravitve in Odpuščanja. Obiščite zdravnika in/ali psihologa, ki mora strokovno ukrepati ter zdraviti na podlagi diagnoze. Prav je, da se spoveste pri razumevajočem duhovniku v Cerkvi in prosite Boga za Odpuščanje ter Osvoboditev vsega, kar vas teži v Duši. Predvsem pa Molite Bogu in ga Prosite.

    Ljudje gledamo na Človeški Način in nismo navajeni, da naredimo za Spremembo stvari na Božji način. Tako pravi Joyce Meyer: “Zato bomo na začetku to težko razumeli in sprejeli ter naredili prenovo v duhu in naši pameti. Vendar se splača, da sledimo Jezusu in gremo po Njegovi Poti naprej k njemu. Najpomembneje je, da se naučimo popolnoma novega načina mišljenja in delovanja po Božji Volji. Gospod ima dober načrt za nas in za naše življenje, da smo dobri ljudje in dobri kristjani, vendar se mu moramo odpreti, dovoliti da vstopi v nas in deluje preko nas; torej ga moramo sprejeti in dopustiti, da deluje v nas in preko nas. Prosimo ga, da nam pri tem pomaga” (Exodus Maribor).

    Poglejte prosim Boris tudi moj že objavljeni prispevek na Prosim za Molitev, kjer sem napisal več glede depresije. Janez

    Bog prosim pomagaj našemu bratu Borisu; podari mu Milost, da bo ozdravel na duši in na telesu, se osvobodil vsega kar ga teži in boli ter da bo kot Božji Otrok v Miru zaživel v Tebi Kristus, to je Novo Prenovljeno in Polno Življenje. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    • Janez says:

      Boris, to sem že objavil 25. avgusta 2019 na Prosim za Molitev. Še enkrat povzemam skrsjšani prispevek za Vas.

      Depresija in izgorelost nemalokrat nastopata kot posledici prekomernega, dolgotrajnega delovanja stresa na posameznika. Pojavita se lahko, ko se telo in duševnost posameznika ne moreta več spoprijemati s prekomernimi fizičnimi in psihološkimi obremenitvami, pa tudi zaradi raznih traum, zamer in drugih bremen v duši.

      Naravna pomoč: Šentjanževka naj bi delovala kot nekateri antidepresivi, ki dvigujejo raven serotonina v možganih ter tako blažijo čustveno neugodje, anksioznost, depresijo in na splošno pomirjajo. Njena največja prednost pa je to, da ne povzroča zasvojenosti in utrujenosti. Zavedati pa se moramo, da učinek ni takojšen oz. da je zdravljenje depresije s šentjanževko pravzaprav terapija. Seveda nam bo skodelica čaja šentjanževke pomagala pri sproščanju po stresnem dnevu v službi, ko pa gre za resnejše, dolgotrajne čustvene težave, pa moramo pustiti času čas, saj naj bi trajne učinke dosegli šele po parih tednih vsakodnevnega pitja čaja. Dve čajni žlički suhe rastline prelijemo s skodelico vrele vode, po 10-ih minutah odcedimo. Po želji dodamo žličko medu ali limonin sok, sploh, če nismo ljubitelj grenkih zeliščnih čajev. Če jemljete tablete proti depresiji, se posvetujte z zdravnikom gled kontraindikacij.

      Kako si pomagati proti depresiji?! Nekaj kratkih iztočnic

      1. Če depresija traja dlje časa, poiščite strokovno medicinsko in psihološko pomoč. Prej ko boste to naredili, prej boste lahko začeli okrevati. Poiščite razumevajočega zdravnika in/ali psihologa, ki mu je ta bolezen znana. Poskusite in sodelujte z zdravnikom in molite. Predvsem pa odvrzite vse kar vas teži, vse skrbi, vse strahove ter se osvobodite vseh skrbi in strahov, ki vas pestijo s strokovno pomočjo in molitvijo. Prosite Boga za pomoč.

      2. Redno telovadite in delajte kaj nezahtevnega fizično na vrtu ali kaj drugega. Raziskave so pokazale, da je lahko redna telovadba in enostavno fizično delo učinkovita terapija proti depresiji. Telo se sprosti in na marsikaj pozabimo.

      3. Svojim najbližjim povejte, kako se počutite in kaj mislite. Ne osamite se in ne zatirajte čustev. Družimo se in prosimo za razumevanje in pomoč, da bodo na strani podpore in rešitve za vas, ne pa del problema.

      4. Zapomnite si, da vam ni treba imeti popolne hiše in življenja v nulo. Probajte enostavneje živeti in biti z malim zadovoljen. Bodite odprti, vedri in hvaležni za vse v življenju. Poskusite si poenostaviti življenje, tako da se osredinite na zares pomembne reči, ki so pomembne za vas.

      5. Molite Boga za podporo, pomoč, za pogum in potrpežljivost. Če vam je težko moliti, prosite nekoga, da moli z vami. Če še naprej gojite občutek raznih skrbi, bojazni, krivde ali ničvrednosti, lahko okrevanje samo še podaljšujete, kar je treba strokovno pomagati, da preide in oddide od vas. Kjer tudi okolje in znanci pomagajo, je to dobra podlaga za bolj zdravo okolje za zdravljenje ćalosti in depresije.

      Prošnja Boga za mojo ozdravitev (Gospod prosim Usliši Molitev Borisa!)
      Prosim Boga Očeta, da se izboljša moje zdravstveno in duhovno stanje, prosim za ravnovesje mojega fizičnega telesa in duha. Prosim Očeta, da bi ozdravel in da bi mi dal moč in mir v moje nemirno srce. Prosim Gospod varuj me in vodi me, kakor tudi mojo družino in moje prijatelje in znance. Gospod Jezus Kristus verujem, da si naš Odrešenik in da resnično bivaš med Nami. Ti si Vstajenje in Življenje ter vsa Ljubezen Boga Očeta. Prišel si, da oznaniš blagovest ubogim, da jetnikom prineseš prostost in slepim vid, da zatirane pustiš na svobodo in da pomagaš bolnim in revnim z svojim velikim Usmiljenjem. Jezus ti si naše upanje in zdravje bolnikov. Ti nas dobro poznaš in veš kaj potrebujemo. Jezus ti si Naš Brat in dobri pastir. Ti si usmiljeni Samaritan. Vem, da me ljubiš in me želiš ozdraviti, ker je v tebi, moj Jezus, še vedno tisto usmiljenje, ki si ga imel do bolnikov, ko si bival na zemlji. Spomnim se na tvoje besede v Evangeliju: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni« (Lk 5,31b). Prosim ozdravi me na duši in na telesu. K tebi prihajam žalosten, nemiren, bolan in vpijem kakor slepi Bartimej: »Sin Davidov, usmili se me«. Prosim pomagaj mi. Verujem, da si ti Bog, ki zdravi. Hvala, da me boš uslišal in me pozdravil na duši in na telesu. Hvala Ti Gospod Bog, da boš uslišal vse moje prošnje in prosim obenem blagoslovi mene in vse Ljudi dobre volje, da bomo hodili po Poti Odrešenja in se Zveličali.

      Prirejeno in delno povzeto za Molitev po viru: Molitvenik življenje v Bogu; že objavljeno na Prosim za Molitev. Janez

  68. Miro says:

    POKLEKNIMO PRED NAJSVETEJŠIM ZAKRAMENTOM IN SE V MOLITVI POSLUŠANJA ODPRIMO NAŠEMU ODREŠENIKU JEZUSU, SKRIVNOSTNO NAVZOČEMU POD PODOBO KRUHA!

    Poživimo svojo molitev, ter navzočnost pred Najsvetejšim zakramentom oziroma kakor je nekoč dejala sv. Angela Merici: »Delajte, zganite se, verujte, prizadevajte si, upajte, kličite k Bogu iz vsega srca in brez dvoma boste videli čudovite stvari.« In če to počnete pred tabernakeljem, ne morete zgrešiti.«

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Kruh življenja! Hvala za Tvojo navzočnost in neizmerno ljubezen v Najsvetejšem zakramentu ter za prečudovite žarke Božjega usmiljenja, s katerimi me milostno očiščuješ, ozdravljaš, posvečuješ, odrešuješ … Jezus pomagaj mi, da prejetih evharističnih darov ne bom odlagal na prašne police svojega srca, ampak bom v moči Svetega Duha tudi sam usmiljen do bližnjega v stiski. Amen.

    https://zupnija-dolenjavas.si/najsvetejsi-zakrament

    Božje usmiljenje nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!

  69. Janez says:

    VSE, KAR IMAM, POSVEČAM TEBI GOSPOD BOG
    V Tvoje dobrotne Očetovske Roke Gospod dajem vse bolezni, bolečine, skrbi, težave in preizkušnje
    ki mi jih pošiljaš na Zemljo, da bi me prekalil in očistil v ognju trpljenja in vzdržljivosti.

    V Tvoje roke Gospod izročam vse veselje, srečo, mir, vse radosti, hrepenenje in upanje in notranje razsvetljenje, ki mi jih daruješ in prihajajo k meni kot jutranja rosa ali kot mila Nebeška mana od Tebe.

    Posvečam Ti Gospod vse svoje Ustvarjalno delo, iskanje, razmišljanje, študij, odkritja in prebliske darovanih modrosti, ki mi jih Milostno pošiljaš, da bom iz prejetih darov tudi sam daroval drugim.

    Gospod v Tvoje Milostne Roke izročam in posvečam sebe in vse Svoje drage bližnje in prijatelje;
    vse tiste ki so mi pri srcu, pa tudi tiste, ki mi niso ravno najbolj simpatični in so mi dostikrat nasprotniki; prosim dobrotljivo nas vodi po njihovih poteh, da bodo Dobri in Pravični in Tebi v Veselje.

    Posvečam Ti vse svoje Fizično in Umsko Delo, s katerim se vsak dan ukvarjam; blagoslovi prosim delo mojih rok in uma, da bodo plodovi in sadovi mojega dela obilni; prosim okrepi moje moči in roke, da bom zdrav in da bom vsak dan pridno molil k Tebi in delal zase, za svoje bližnje in kaj daroval drugim.

    Posvečam To Gospod tudi veselje in radost nad sadovi dela in uspehom, saj v tem hvaležno vidim Tvojo Pobudo in Vodstvo.

    Posvečam Ti Gospod tudi vse slabosti, napade skušnjave hudobije; prosim utrdi me v vseh preizkušnjah in mi daj Moči, da bom vztrajal in kljuboval vsem zapeljevanjem in skušnjavam, da bom ostal močan, da bom vztrajal v Dobroti in Ponižnosti in da bom izvrševal le tisto, kar je Tvoja Volja.

    Posvečam in Darujem Ti Gospod Svoje Srce in Sebe Vsega; posvečam Ti vse Svoje Dobre namene darovanja in izkazovanja Usmiljenja in Ljubezni vsem, ki rabijo uteho in pomoč.

    Pridi prosim Vsemogočni in Vseprisotni Oče, ki Ti je vse Mogoče, daj mi prosim svoj Blagoslov,
    pridi in ostani pri meni in v meni, da bom Vedel kaj je Prav in kdaj grem po Poti k Tebi ter kdaj delam vse tisto, kar je Prav v Tvojih Očeh in Ti je v Veselje.

    Dopolnjena Molitev Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, Ljubljana 1995.

    PO BOGU HREPENIM
    Pokliči me, o dobri Oče, v svojo službo Dobrote drugim. Stori, da bodo moje misli prišle kot nežna sapa in me osvežila kot rosa Tvoje modrosti, da bodo moje besede iskra Tvoje Dobrote, da bodo Vsa Moja Dejanja Roka Tvoje ljubezni. Posveti me, o dobri Oče, v svojega služabnika in moje srce odpri za svojo besedo! Glej, tukaj sem in hrepenim po Tebi. Dovoli, o dobri Oče, da se Ti vsega izročim! Gospod po Tebi hrepenim. Pridi k meni prosim, nakloni mi Mir in me potolaži. Daj mi moč, vodi me in poduči me prosim, da slabo opustim in marsikaj dobrega naredim. Carpe Diem ali naj bo plodno izkoriščen moj vsak dan, ki si ga naredil Ti Gospod zase in za vse bližnje, Vse v Večjo Božjo Slavo. Amen.

    MOLČATI IN TIHO ČAKATI NA BOGA, DA NAM SPREGOVORI
    Ko je moja molitev postajala vedno zaupnejša in vedno globlja, sem znal vedno manj spregovoriti. Slednjič sem povsem utihnil. Postal sem, v tem je še večje nasprotje, kot da bi molčal, postal sem poslušalec. Najprej sem menil, da moliti pomeni govoriti, toda spoznal sem, da moliti ne pomeni zgolj molčati, marveč poslušati. Tako je: molitev ni prisluškovanje tega, kar sam si govorim. Moliti pomeni: molčati in tiho čakati, da molivcu sam Bog spregovori.

    Delno dopolnjena Molitev Skupnosti krščanskega življenja.

    DAJATI BI MORALI, KAKOR PREJEMAMO:
    Z VESELJEM, HITRO IN BREZ OMAHOVANJA;
    KAJTI NAD BOGASTVOM,
    KI SE LEPI NA PRSTE,
    NI BLAGOSLOVA.
    (Seneka) … podarjajte dobro v sebi …
    Janez

  70. zdenka says:

    Prosim za molitev prosim da se moje finačno stanje izboljša prosim Jezusa da mi pomaga in Sveto devico Marijo da me usliši prosim milostno ponižno prosim za molitev.h da iščem pomoč invprosim da se mi pomaga da ne želim več tstradati kruha .hvala to je moja pt)to je moje sporočilo in prosim Jezusa Kristusa .hvala Amen.

    • Janez says:

      DEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO

      Molitev k sv. Jožefmariju
      Bog, ki si po posredovanju presvete Device Marije
      podelil duhovniku svetemu Jožefmariju neštete milosti
      in ga izbral kot zvesto orodje za ustanovitev Opus Dei,
      poti posvečevanja v poklicnem delu in izpolnjevanju običajnih kristjanovih dolžnosti,
      daj, da bom tudi jaz znal preoblikovati vse trenutke in okoliščine svojega življenja v priložnosti,
      da te ljubim in da z veseljem in preprostostjo služim Cerkvi, papežu in vsem ljudem,
      tako da razsvetljujem zemeljske poti z lučjo vere in ljubezni.
      Po priprošnji svetega Jožefmarija mi podeli milost, za katero te prosim: …… (navedite svojo prošnjo).
      Amen. Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu.

      Povzetki Molitev

      ISKANJE DELA
      Naj me Bog, naš Gospod, usmerja v prizadevanju za iskanje dela, naj me blagoslovi in mi nakloni pošteno, dostojno in redno zaposlitev; potem pa naj mi pomaga, da gledam na svoje delo kot na pot posvečevanja in služenja drugim, kot kraj, kjer me moj Oče Bog čaka vsak trenutek in od mene pričakuje, da posnemam Jezusa, ko je delal kot tesar v Nazaretu.

      Da bi z Marijino pomočjo našel delo, ki ga iščem. In ko se temu delu predam, naj mi Bog pomaga, da razvijam krščanske kreposti in duhovno rastem. Naj skušam vedno biti potrpežljiv in razumevajoč do nadrejenih, do svojih kolegov in do podrejenih. Naj bom preprost in ponižen, naj se izogibam častihlepnosti in postavljanju. Z eno besedo, naj vse delam s čistim srcem.

      Medmrežje DEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO

      • Janez says:

        NAŠ VSAKDANJI KRUH (Friedrich Dietz: Unser tägliches Brot)
        Prosimo Te Gospod
        daj nam naš vsakdanji kruh,
        saj je to vse, kar potrebujemo za življenje:
        hrano za telo in kruh za dušo,
        naklonjenost tistih, ki jih ljubimo,
        zvestobo tistih, ki nam veliko pomenijo,
        zvestobo tistih, ki se otepajo iti z nami,
        odpuščanje tistih, ki smo jim dolžniki.

        Vsakdanji kruh, to so naše velike stiske.
        Življenje, ki nam s časom teče in odteka;
        bolezni in problemi, ki pridejo in nas preizkušajo;
        delo, ki nam z leti postaja vse težje breme;
        človek ob nas, ki ne pove kaj misli;
        kristjan, ki ne dela tako kot govori;
        veliko izrečenih besed, veliko molitev,veliko prošenj k Bogu,
        vendar malo izkazane Dobrote in Pravičnosti v Življenju Ljudem.
        Ne bodo uslišani in sprejeti k meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod,
        ampak tisti, ki spolnjujejo Voljo Mojega Očeta.

        Gospod, ko Te prosimo za naš vsakdanji kruh,
        Nam prosim daj, da naredimo,
        kar je potrebno in Prav v Tvojih Očeh.
        Da storimo vse, da se rešimo iz stiske ,
        da velikodušno priskočimo na pomoč in izkazujemo Dobroto,
        kjerkoli jo ljudje pričakujejo od nas,
        da znamo narediti prvi korak Sprave in Ljubezni,
        tako da bo med nami zavladal pravi Božji Mir
        in bomo gradili med seboj Božje kraljestvo na Zemlji.

        Dopolnjena molitev Friedrich Dietz: Naš vsakdanji kruh.

        Že objavljeno na Prosim za Molitev. Janez

        • Janez says:

          Jezus prosim Te usliši gospo Zdenko, da bo dobila službo in dovolj zaslužila za dostojno življenje.

          Gospod daj prosim pomagaj in zaščiti delavce, da bodo delali toliko, kot fizično in zdravstveno zmorejo in za kolikor so zadolženi in plačani ter da bodo našli v delu zadovoljstvo. Janez

  71. Hvala says:

    Italijanski duhovnik Nicola De Martini je v knjižici MOLITEV EDINSTVENA REVOLUCIJA pisal o molitvi .
    Je več vrst molitve , ena izmed molitev je tudi molitev poslušanja.
    O tej pravi takole:
    “Molitev poslušanja obstaja v tem, da preprosto prisluhnemu temu, kar nam Bog po Svetem Duhu govori v globini našega srca. Le redki kristjani zanjo moliti na tak način. In vendar je molitev poslušanja ena najpomembnejših oblik molitve. To je molitev, v kateri Bog nagovarja človeka. Včasih njegova beseda človeka tolaži, bodri in navdaja z radostjo.
    Drugič je ta beseda ostra in pekoča, posebno tedaj, ko biča človekovo grešno življenje in mu očita nezvestobo.
    Ta beseda je lahko nova, sveža, nenavadna ali pa beseda, ki jo je človek že neštetokrat slišal, pa mu ni šla do srca. Sedaj pa ga naenkrat zadene v živo, ga pretrese in povede na pot spreobrnjenja. Navadno je ta beseda povsem izvirna in enkratna , namenjena posameznemu človeku v določenem trenutku življenja; to besedo bi zaman iskal v kateri- koli knjigi na svetu. “(prepis iz knjižice).

    Način molitve poslušanja
    1. Zelo je koristno , če je na zunaj popolna tišina

    2. Neobhodno pa je potrebno, da je popoln molk v človekovi notranjosti

    3. Znebiti se je potrebno vseh mask in stopiti pred Boga v tako popolni prozornosti našega duha, da se nam bo zdelo, da sega božji pogled v najskrivnejše globine našega bitja, tja, kamor ne more stopiti nihče drug.

    4. Znebiti se je treba sleherne sebičnosti in porušiti malike , ki jo oživljajo. Če prihaja Božja Beseda v nas preko debelih slojev naše sebičnosti, se izmaliči do takšne mere, da ne opravi več tega, za kar je namenjena.

    5. Pri poslušanju božje besede morajo biti vrata našega duha na stežaj odprta. Nič ni namreč večjega na svetu kot poslušati Boga.

    6. Šele po vsem tem navadno Bog nagovori človeka. Pogosto gre za čisto kratka sporočila (npr. nisi še razumel, kako zelo te ljubim; postati moraš najmanjši na svetu; zaupaj vame; če boš molil boš postal svet…)Toda ta kratka sporočila so navadno vredna več kot vsebina kakšne knjige” (prepis iz knjižice)

    Molitev poslušanja v življenju :

    “Bog nagovarja in človek mora odgovarjati. Živeti molitev poslušanja pomeni prenesti v življenje besedo, ki nam prihaja od Boga.
    Toda Bog ne govori le med molitvijo. Če je naše srce odprto in sprejemljivo, spoznamo, da Bog govori vsak trenutek. Zato moramo tudi mi odgovarjati trenutek za trenutkom. Še več, vsak trenutek našega življenja moramo biti odgovor Bogu. Tako postane življenje en sam vesel “da” božjemu načrtu, ki predstavlja edino pot k popolnemu uresničenju nas samih.” (prepis iz knjižice).

    • Janez says:

      Hvala vam lepa za zelo lep prispevek gospa Hvala in gospa Zdenka. Učimo se celo življenje eden od drugega, kar nas vsestransko obogati in opogumlja, da NISMO NIKOLI SAMI, KER JE POLEG DRUGIH LJUDI, TUDI BOG VEDNO Z NAMI. Kdor se ponižuje bo povišan, zato je prav da Molimo, da smo Usmiljeni, Dobri in Skromni ter da izvršujemo Božjo Voljo.

      RAZMISLEKI O NAŠI MOLITVI K BOGU – KRATKI POVZETKI
      Ljudje smo po naravi religiozna bitja, zato je spraševanje po presežnem del našega vsakdanjega bivanja. Neglede na to v kateri časovni pas tekom zgodovine pogledamo lahko vidimo, da so bila spraševanja po transcendentnem nenehno prisotna. Osrednja značilnost molitve je to, da je za vsakega posameznika nekaj subjektivnega. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za zdravje, službo, delo, pomoč, ustrezne dobrine idr. Molitev je lahko splošno opredeljena kot usmerjanje misli, prošenj k Bogu, svetnikom. Sama molitev pa ima drugačen pomen za nekoga, ki je veren in/ali za nekoga, ki to ni, zato v vsaki religiji poznamo različne vrste molitev. Od kod in kako govorimo Bogu, ko molimo? Z višine našega napuha in naše samovoljnosti ali iz »globočine« (Ps 130,14) iskrenega, gorečega, ponižnega in skesanega človeškega srca? Kdor se ponižuje, je povišan (prim. Lk 18,9-14). Ponižnost je temelj molitve. »Ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba« (Rim 8,26). Ponižnost je priprava za prejem nezasluženega daru molitve: Človek je pred Bogom berač pravi Sv. Avguštin. Krščanska molitev je odnos zaveze med Bogom in človekom v Kristusu. Je Božja in človekova dejavnost; izvira iz Svetega Duha in iz nas, vsa je naravnana k Očetu, v zedinjenju s človeško voljo učlovečenega Božjega Sina.

      Sv. Avguštin med drugim spregovori o molitvi v Govorih o Prvem Janezovem pismu (7, 9-11). Ker Boga nikoli ni nihče videl ga moramo iskati s srcem in ne očmi. V svojem komentarju razlaga, da si če bi gledali z očmi lahko Boga predstavljamo kot svetlobo, torej nakaj kar je tako neizmerno veliko, da vse zaobjema in povsod prisotno ali kot nekega častitljivega starca. Ampak to ni pravilna predstava o Bogu. Avguštin poudarja, da moramo Boga gledati na takšnega kot je: Bog je ljubezen (1Jn 4,8). Kakšen Bog fizično je ne moremo opredeliti lahko pa povemo kakšna je ljubezen. Njene noge vodijo k Cerkvi, roke dajejo ubogim, oči opazijo tistega, ki je v pomanjkanju, ušesa ima za poslušanje. Tej udje niso krajevno določeni ampak, jih vsak, ki v sebi nosi ljubezen s pomočjo svojega uma vidi kot celoto. Do takega pojmovanja Boga, lahko pridemo samo z molitvijo in ne z nekim razumski človeškim dokazom. V svojih delih ali epistolah Sv. Avguštin piše tudi o hrepenenju, ki je preizkušeno v molitvi. Saj samo preko slednjih nas lahko Ljudi pripravlja za sprejemanje tega, kar nam je Bog pripravljen dati. Vendar Molitev in Vera naj se prelije tudi v Dobroto za vse Ljudi.
      Naj nam bo Zgled Bl. Mati Terezija, ki je neumorno molila in delala za Reveže v Kalkuti.

      Vse DOBRO vam Želim in prosim Vas, še kaj Prispevajte in nas razveselite gospa Hvala in gospa Zdenka. Janez

      Vir: Razni kratki povzetki in izpiski iz religioznih, bogoslovnih in drugih študijskih gradiv.

  72. Merjetka says:

    Prosim lepo, če lahko pomagate z molitvijo, da bom doštudirala. Ena oseba ni hotela, da doštudiram in je pred približno dvemi leti name naredila energetski napad, nadrla me je, da se ne smem učiti, da se mi lahko od tega zmeša. Od takrat mi študij ni več šel. Do konca imam še 5 izpitov in diplomo. Učim se za medicinsko sestro. Ta poklic mi je zelo blizu, saj rada pomagam ljudem.

    Hvala lepa,

    Lp,

    Merjetka

  73. Helena says:

    Jezus ti poznaš ves moj svet,moje življeneje,vsak trenutek mojega dneva…prosim usliši moje prošnje!
    Jezus, zaupam vate!

    • KRISTINA says:

      Gospa Helena priporočam vam branje Dnevnika svete s. M. Faustine Kowalski. Z vse večjim poglabljanjem boste prišli do neverjetnih spoznanj. v Dnevniku Jezus velikokrat reče ˝Ne boj se ničesar, jaz sem vedno s teboj¨. Zaupajte Gospodu, zahvaljujte se mu in ga slavite.
      Naj vas Bog obilno blagoslovi,

  74. Miro says:

    KATERA JE NAJKRAJŠA, NADVSE MOČNA MOLITEV?

    To je tista, ki jo z vero, upanjem in ljubeznijo dihamo v duši: TI SI! Ne: jaz, jaz, jaz …, ampak TI SI! To je Bog – Nespremenljivi, Večni, Sveti, Veličastni, Nevidni, Vseprisotni, Modri, Vsevedni, Vsemogočni, Vladar, Pravični, Zvesti, Usmiljeni …

    Korenine te molitve segajo daleč nazaj v čas, ko se je večno bivajoči Bog razodel Mojzesu z naslednjimi besedami: “JAZ SEM, KI SEM.” (2 Mz 3,14)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

    • Miro says:

      V zvezi z najkrajšo molitvijo so omenjene starozavezne korenine. Obenem je treba še zapisati, naj v duši z vero, upanjem in ljubeznijo nenehno dihamo: JEZUS, JEZUS, JEZUS … To Ime pomeni: Bog rešuje!

      “V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12).

      Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik!

  75. Miro says:

    VIDEL JE VSE ZANKE HUDEGA DUHA RAZPROSTRTE PO ZEMLJI – KDO JIM LAHKO UIDE?

    Leta 250 ali 251 po Kristusu se je v koptski vasi, v krščanski družini, rodil mož, ki so ga pozneje močno prevzele Gospodove besede (Mt 19,21): »Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj!« Tako je tudi storil in v samoti dolga leta veliko molil in se ostro pokoril vse do leta 356. Ta mož je znameniti Aba Anton, imenovan tudi Veliki, pri nas pa bolj znan kot sveti Anton Puščavnik.

    Bog je sv. Antonu podaril veliko izrednih darov; med drugim je v luči Svetega Duha videl daleč v prihodnost. Nekoč je dejal: »Videl sem vse sovražnikove zanke razprostrte po zemlji. Zavzdihnil sem in rekel: “Kdo neki jim lahko uide?” In zaslišal sem glas, ki mi je rekel: “Ponižnost!”« (izrek iz knjige Izreki svetih starcev iz Zbirke Cerkveni očetje 11).

    Večkrat se z zaupanjem priporočajmo svetemu Antonu Puščavniku, naj nam pri Bogu izprosi duha ponižnosti, s pomočjo katerega se lahko v srcu odpiramo tudi drugim milostim, katere na podarja naš Odrešenik Jezus Kristus za naš dušni in telesni blagor. Pridi, pridi Sveti Duh!

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  76. Janez says:

    MOLITEV ZA VSAKDANJE DELO (BLAŽENA MATI TEREZIJA IZ KALKUTE)

    O Gospod, v čigar rokah je zdravje,
    poklekujem pred Teboj,
    kajti vsak dober in popoln dar,
    mora priti od Tebe, za vse nas Ljudi.
    Prosim Te, podeli spretnost mojim rokam,
    jasen pogled mojemu razumu in pameti,
    prijaznost, sočutje in razumevanje mojemu srcu.
    Daj mi prosim iskrenosti in vztrajanja v vseh prizadevanjih pomoči in dobrih namenih.
    In moči, da bom dvignila vsaj del bremena teh trpečih in upajočih ljudi.
    Prosim dopusti mi in blagoslovi moje delo, da izpolnim nalogo,
    ki čaka prav na mene.
    Prosim odvzemi iz mojega srca sleherno krivdo in zavoro,
    da bom tako mogla zaupati vate z Vero, ki jo premore Otrok.
    Amen.

    Molitev blažene Matere Terezije iz Kalkute.

    PREGHIERA PER IL LAVORO DI TUTTI I GIORNI (Beata Madre Teresa di Calcutta)

    O Signore, nelle cui mani è la salute,
    Mi inginocchio davanti a te
    perché ogni dono buono e perfetto,
    deve venire da Te, per tutti noi Popoli.
    Per favore, dai abilità alle mie mani,
    una visione chiara della mia mente e mente,
    gentilezza, compassione e comprensione per il mio cuore.
    Per favore, dammi sincerità e perseveranza in tutti gli sforzi di aiuto e buone intenzioni
    E il potere di sollevare almeno parte del peso di queste persone sofferenti e piene di speranza.
    Per favore, permettimi e benedici il mio lavoro per completare l’attività,
    che mi sta aspettando.
    Per favore, togli tutta la colpa e frena dal mio cuore,
    così che posso fidarmi di te con la fede che ha il bambino.
    Amen.

    La preghiera della Beata Madre Teresa di Calcutta.

    NAŠ VSAKDANJI KRUH (Friedrich Dietz: Unser tägliches Brot)
    Prosimo Te Gospod
    daj nam naš vsakdanji kruh,
    saj je to vse, kar potrebujemo za življenje:
    hrano za telo in kruh za dušo,
    naklonjenost tistih, ki jih ljubimo,
    zvestobo tistih, ki nam veliko pomenijo,
    zvestobo tistih, ki se otepajo iti z nami,
    odpuščanje tistih, ki smo jim dolžniki.

    Vsakdanji kruh, to so naše velike stiske.
    Življenje, ki nam s časom teče in odteka;
    bolezni in problemi, ki pridejo in nas preizkušajo;
    delo, ki nam z leti postaja vse težje breme;
    človek ob nas, ki ne pove kaj misli;
    kristjan, ki ne dela tako kot govori;
    veliko izrečenih besed, veliko molitev,veliko prošenj k Bogu,
    vendar malo izkazane Dobrote in Pravičnosti v Življenju Ljudem.
    Ne bodo uslišani in sprejeti k meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod,
    ampak tisti, ki spolnjujejo Voljo Mojega Očeta.

    Gospod, ko Te prosimo za naš vsakdanji kruh,
    Nam prosim daj, da naredimo,
    kar je potrebno in Prav v Tvojih Očeh.
    Da storimo vse, da se rešimo iz stiske ,
    da velikodušno priskočimo na pomoč in izkazujemo Dobroto,
    kjerkoli jo ljudje pričakujejo od nas,
    da znamo narediti prvi korak Sprave in Ljubezni,
    tako da bo med nami zavladal pravi Božji Mir
    in bomo gradili med seboj Božje kraljestvo na Zemlji.

    Dopolnjena molitev Friedrich Dietz: Naš vsakdanji kruh.

    Unser tägliches Brot
    Herr, wenn wir dich um unser tägliches Brot bitten,
    Bitte lassen Sie es uns tun was gebraucht wird und genau in deinen Augen.
    Alles Mögliche zu tun, um uns vor der Not zu retten,
    großzügig zu helfen und Freundlichkeit zu zeigen,
    wo immer die Leute es von uns erwarten,
    dass wir den ersten Schritt der Versöhnung und Liebe machen können,
    damit der wahre Friede Gottes unter uns herrscht
    und wir werden uns gegenseitig das Reich Gottes auf Erden bauen.

    Molitev sv. Avguština k Svetemu Duhu za navdih pri delu. S to zelo kratko molitvijo se lahko obrnemo na Svetega Duha, ki je vir ljubezni, da nas poživi in usmerja tako, da bo naše delo smiselno in učinkovito, predvsem pa skladno z Božjo voljo.

    Dihaj v meni, Sveti Duh,
    da bom, kar je sveto, mislil.
    Ženi me, Sveti Duh,
    da bom, kar je sveto, delal.
    Vabi me, Sveti Duh,
    da bom, kar je sveto, ljubil.
    Krepčaj me, Sveti Duh,
    da bom, kar je sveto, čuval.
    Varuj me, Sveti Duh,
    da ne bom nikdar izgubil, kar
    je sveto.
    (sv. Avguštin)

  77. BORIS says:

    ZDRAVO.STAR SEM 61 LET IN IMAM ŽE VRSTO LET TEŽAVE Z DEPRESIJO.ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE DEPRESIJE MI POGOSTO MENJUJEJO A NIČ NE POMAGA.
    SICER SEM AKTIVEN MOŠKI- JEZUSA KOT ODREŠENIKA SEM NA NOVO SPREJEL PRED 2.LETOMA,KASNEJE TUDI KRST.
    POLEG DEPRESIJE ME OBČASNO ŠE ZMERAJ MUČI ZAMERA DO NEKATERIH KI SO ME PRIZADELI IN NEGATIVNA MIŠLJENJA.
    Prosim za nasvet

    • Janez says:

      Poglejte zgoraj Boris na moj odgovor. Pa tudi prispevek z dne 25. avgusta letos na temo depresije.
      Vse Dobro vam želim. Mir v Duši in Obilo Božje Dobrote in Milosti. Gospod usliši prosim napeha brata Borisa. Janez

  78. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »PREUDARNE PA SO S SVETILKAMI VRED VZELE V POSODICAH OLJE!«

    »Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On pa je odgovoril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!« (Mt 25,1-13)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C1-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus prikazuje dekleta, ki so povabljene na svatbo. Pet se jih za to oskrbi z oljem, nespametne pa ga morajo kupiti šele, ko je treba iti na gostijo. Vendar je že prepozno, kajti vrata so zaprta. Olje za svetilko je Božja ljubezen, ki je vlita v človeška srca. Jezus me vabi, naj skrbim za olje svoje svetilke. Gospod, naj bom pripravljen za tvoj prihod tudi v nepredvidljivih okoliščinah (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Ženin moje duše! Hvala Ti, ker me vabiš na živo srečanje s Teboj pri evharistični gostiji – sveti maši. Hvala Ti, ker me učiš, da za zveličanje niso dovolj samo besede, temveč življenje po evangeljskih besedah. Pomagaj mi, prosim, da se ne bom preveč ukvarjal sam s seboj in na življenjski poti izgubljal dragoceni čas. Ponižno Te prosim za veliko milost, da bom v moči Svetega Duha opravljal dela ljubezni in usmiljenja do bližnjega, posebej do tistega, ki se nahaja v hudi dušni ali telesni stiski. Naj po Tvoji milosti v duši ne samo ohranjam, ampak vsak trenutek tudi pridobivam čim več olja ljubezni in usmiljenja. Amen.

    Božjemu usmiljenju priporočimo vse ljudi, še posebej grešnike, da bi vsak s pomočjo Božje milosti v duši ohranjal in pridobival olje ljubezni in usmiljenja v odnosu do bližnjega. Ponovno Božjemu usmiljenju priporočimo tudi obiskovalce te spletne strani, posebej osebe in zadeve, katere v zapisih omenjajo: Jasna, Irena, Dr, Sofija, Nina, Nada, Alen, Mirjam, Ana, Mojca, Tanja, Blanka, MamiM, Kristina, Simon, Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Emilija, Zarja … Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  79. Janez says:

    ZBRANE IN POVZETE NEKATERE MISLI O DOBROTI V PREMISLEK ( avtorja dr. Faber in brat Alojz iz Taizeja)

    1) O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber)
    Posebno ena sila, ena moč je v človeku, katero vse premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

    Kaj je torej dobrota?
    Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

    Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrotota.

    Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

    Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.
    Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

    Vir: Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje fejstbog

    2)ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK ( pisec brat Alojz iz Taizeja)
    »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

    Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

    Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

    Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova)
    »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

    Dobrota ni prazna besed, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. » Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (br. Roger iz Taizeja).

    Vir povzetka je Medmrežje fejstbog.

    NEKATERE MISLI O DOBROTI
    Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. (Flp 4,5).
    Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je najbolj občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko).
    Biti morate kot okno, skozi katero hoče sijati na svet Božja dobrota. (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein) .
    Dobrota, naj pride od koder koli, je vedno hčerka iste matere: Božje Previdnosti. (sv. Pij iz Pietrelcine).
    Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve. Čuječa dobrota seže mnogo dlje kot strogost in bič. (sv. Janez XXIII.).
    Če človekovo srce ni dobro, potem ne more postati nič drugega dobro. In dobrota srca more naposled priti samo od Tistega, ki je Dobrota Dobrota sama. (Benedikt XVI.).
    Če bo naša vera bolj pristna in globlja, potem bo rastla tudi naša plemenitost, naša dobrota, bomo bolj usmiljeni in bolj odprti do sočloveka. (papež Frančišek).
    Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi, a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega. (Marjan Turnšek).
    Kdor ima dobroto v srcu, nosi v sebi nebesa in jih izžareva v okolico. Dobrota je Božji dar, zato pravijo: kdor nosi v sebi dobroto, nosi Boga v sebi. (Anton Trstenjak).
    Nihče se ne more pogubiti, dokler je le še nekdo, ki veruje v njegovo dobroto. (Friedrich W. Foerster).
    Trdno verujte v dobroto v svetu. V srcu vsakega človeka so čudoviti zakladi: vaša naloga je, da jih spravite na dan. (Raoul Follereau).
    Dobrota je sredi srca doma. / Vse, kar je dobro, / dehteče dehti. / Dobrota ni sirota. / Dobrota ima veliko otrok. / Njihov prijatelj je Bog. (Berta Golob).
    Kdor dobroto izkaže, na svojo srečo kolo maže. (slovenski pregovor).
    Dober človek ima vedro srce. (finski pregovor).
    Bog je dal človeku roke, da bo delal dobro. (arabski pregovor).

    Vir: Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI – Zbirka Za luč in moč 2.

    Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte naprej drugim, je učil Jezus. Premislite zgornje povzete čudovite misli o Dobroti, ki je enaka Ljubezni, saj Dobrota dela Čudeže. (prof. dr. Anton Trstenjak v knjižici Dobro je biti Človek; izdal Katehetski Center Ljubljana 1988).

  80. Janez says:

    ZBRANE IN POVZETE NEKATERE MISLI O DOBROTI V PREMISLEK (dr. Faber in brat Alojz iz Taizeja)

    1) O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber)
    Posebno ena sila, ena moč je v človeku, katero vse premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

    Kaj je torej dobrota?
    Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

    Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrotota.

    Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

    Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.
    Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

    Vir: Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje fejstbog – http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota

    2)ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK ( pisec brat Alojz iz Taizeja)
    »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

    Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

    Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

    Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova)
    »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

    Dobrota ni prazna besed, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. » Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (br. Roger iz Taizeja).

    Vir Medmrežje http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota.

    NEKATERE MISLI O DOBROTI
    Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. (Flp 4,5).
    Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je najbolj občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko).
    Biti morate kot okno, skozi katero hoče sijati na svet Božja dobrota. (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein) .
    Dobrota, naj pride od koder koli, je vedno hčerka iste matere: Božje Previdnosti. (sv. Pij iz Pietrelcine).
    Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve. Čuječa dobrota seže mnogo dlje kot strogost in bič. (sv. Janez XXIII.).
    Če človekovo srce ni dobro, potem ne more postati nič drugega dobro. In dobrota srca more naposled priti samo od Tistega, ki je Dobrota Dobrota sama. (Benedikt XVI.).
    Če bo naša vera bolj pristna in globlja, potem bo rastla tudi naša plemenitost, naša dobrota, bomo bolj usmiljeni in bolj odprti do sočloveka. (papež Frančišek).
    Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi, a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega. (Marjan Turnšek).
    Kdor ima dobroto v srcu, nosi v sebi nebesa in jih izžareva v okolico. Dobrota je Božji dar, zato pravijo: kdor nosi v sebi dobroto, nosi Boga v sebi. (Anton Trstenjak).
    Nihče se ne more pogubiti, dokler je le še nekdo, ki veruje v njegovo dobroto. (Friedrich W. Foerster).
    Trdno verujte v dobroto v svetu. V srcu vsakega človeka so čudoviti zakladi: vaša naloga je, da jih spravite na dan. (Raoul Follereau).
    Dobrota je sredi srca doma. / Vse, kar je dobro, / dehteče dehti. / Dobrota ni sirota. / Dobrota ima veliko otrok. / Njihov prijatelj je Bog. (Berta Golob).
    Kdor dobroto izkaže, na svojo srečo kolo maže. (slovenski pregovor).
    Dober človek ima vedro srce. (finski pregovor).
    Bog je dal človeku roke, da bo delal dobro. (arabski pregovor).

    Vir: Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI – Zbirka Za luč in moč 2.

    Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte naprej drugim, je učil Jezus. Premislite zgornje povzete čudovite misli o Dobroti, ki je enaka Ljubezni, saj Dobrota dela Čudeže. (prof. dr. Anton Trstenjak v knjižici Dobro je biti Človek; izdal Katehetski Center Ljubljana 1988).

  81. Janez says:

    ŽIVLJENJE JE LEPO (Michel Quoist)

    Življenje je lepo Gospod.
    In rad bi ga utrgal nekako tako,
    kot nabiramo cvetje v pomladnem jutru.
    Prav dobro vem, moj Gospod,
    Da cvetje požene spomladi iz tal šele po koncu
    dolge mrzle zime, med katero sta vladala počitek in smrt
    in so mirno spale vse žive in nežive stvari.

    Oprosti mi Gospod,
    Da ne verujem dovolj močno v preporod Pomladi Življenja,
    da se mi Življenje prepogosto zdi
    kot dolga mrzla zima, ki ne neha žalovati
    za odpadlim lanskim jesenskim listjem v gozdu in cvetjem na vrtovih in travnikih,
    ki ga več ni, čeprav je došla pomlad spet nov začetek Življenja.

    Vendar pa z vsemi močmi Verujem v Tebe moj Gospod,
    toda ob Tvojem grobu, se nerodno kot Nejeverni Tomaž zaustavim,
    čeprav vidim, da je prazen, ker si Vstal in Nas Odrešil.
    In ko mi apostoli današnjih dni oznanjajo, da so Te spet videli Živega,
    sem kot Tomaž in čutim potrebo,
    Da Te vidim in da Te Otipam v Tvojem Poveličanem Telesu.

    Iz vsega srca Te prosim moj Gospod,
    Podari mi prosim dovolj zveste in trdne Vere in Ljubezni,
    da bom spet močni verjel in Upal v Pomlad,
    trdneje kot v mrzlo zimo počitka in Smrti.
    Prosim, da mi bo izza smrtnih senc Velikega Petka Tvoje Smrti na Golgoti,
    ko si se na križu daroval za vse nas,
    sijala močna in iskrena Vera v Zmagoslavno Jutro Vstajenja in Odrešenja.

    Da moj Gospod, Življenje je Lepo,
    kajti Tvoj in Naš Nebeški Oče ga Ustvarja in Poživlja.
    Življenje je lepo, polno Upanja in Lepote, kajti Ti Gospod,
    nam vse to znova in znova daješ , ko se izgubimo ali ko zaidemo s Poti k Tebi.
    Življenje je lepo, ker je naš Bog Stvarnik vse ustvaril,
    Lepo in Smotrno v Svoji Veliki Ljubezni do nas, za nas Svoje Otroke.
    Življenje je lepo Gospod, ker je to, Tvoje Življenje, Darovano v Ljubezni za vse Nas.

    Michel Quoist, francoski teolog, duhovnik in pesnik

    Résumé
    La vie est belle, pleine d’espoir et de beauté, car tu es le Seigneur,
    Vous nous donnez tout cela encore et encore quand nous nous perdons
    ou quand nous commençons le Chemin vers vous.
    La vie est belle parce que notre Créateur a tout créé
    Beau et résolu dans ton grand amour pour nous, pour nous, nos enfants.
    La vie est belle parce que c’est ta vie, un cadeau pour nous tous.
    Merci Seigneur.

    Michel Quoist (1918 – 1997) je francoski katoliški teolog, duhovnik in pesnik, ki je napisal veliko uspešnih bestsellerjev z religioznimi tematikami in molitvami. Je tudi avtor tudi zelo znane knjige Molitve življenja, ki jih je kot mladi duhovnik napisal pri 33 letih, prinesel velik uspeh: 2.500.000 izvodov je bilo prodanih po vsem svetu in pogosto pojavil na francoski televiziji in radiu. Umrl je v Le Havre 18. decembra 1997.

  82. Janez says:

    ZA VSAK TRENUTEK DNEVA (Daniel Rops)

    Vse trenutke dneva posvetim tebi, moj Gospod.
    Tudi tiste, ko nate pozabim in se zate ne zmenim zaradi obveznosti in skrbi.
    Pa saj si Ti Gospod pri meni, tudi takrat ko sem daleč stran od Tebe,
    in zvest si Gospod tudi takrat, ko Te jaz nezvest zapustim, ker imam toliko dela.
    Kakor opoldansko Sonce sveti po vsej Zemlji,
    tako naj Tvoja Luč z Višave sije na vsako mojo uro življenja
    in naj sije na vsa moja dejanja blesk vere, sij upanja
    in dobrotljivi žar Tvoje Ljubezni moj Gospod.
    Glej me pri delu, moj Bog.
    V tem naporu naj najdem kos Tvojega veselja,
    o Stvarnik, ki si naredil Svet in poklical človeka v Življenje,
    da nadaljuje Tvoje delo in da vsaka stvar na Zemlji Tvoje ime Slavi.
    Jezus, ki si bil tesar in Marija, ki si bila gospodinja,
    In ki sta oba okusila utrudljivi napor dela,
    naj bo delo, kadar je težko zame in za nas ljudi,
    odkupnina za moje in naše grehe ljudi
    in poroštvo za Tvoje Odpuščanje Gospod.
    Hrana, ki je potrebna za moje telo,
    naj mi bo znova in znova prilika,
    da Te hvalim in se Ti zahvaljujem.
    Zakaj po Tvoji Volji Gospod,
    dajejo zemeljske dobrine mojemu umrljivemu telesu
    potrebno moč življenja;
    in sveto znamenje najsvetejših skrivnosti mi pravi,
    da sta kruh in vino moji duši po Tvoji ustanovitvi Evharistije
    poroštvo blažene večnosti.
    Daj tudi moj Bog, da moji prosti trenutki dneva
    ne bodo neploden čas,
    saj bi se moja duša daleč od sebe samega izgubljala
    v sivem dolgčasu ali prazni raztresenosti brez haska.
    Daj prosim, naj se vsaka minuta moje sproščenosti in miru
    uglasi s harmonijo sveta, kjer si Ti pričujoč,
    naj bo odsev Tvoje Slave v Mojem Srcu.
    Posebej te prosim Gospod,
    v trdem boju in metežu življenja mi daj moči,
    da bom vztrajal in Ljubil, kot si nam naročil v Evangelijih.
    Moje roke naj bodo vedno dobrotno odprte za ljudi,
    moj pogled naj bo odkrit in moje Srce plemenito in dobro
    do vseh okrog mene in do vseh, ki me srečujejo kjerkoli.
    Daj da odpuščam, da se žrtvujem, da imam sočutje s preizkušanimi brati
    in da se zares veselim, če so srečni.
    Prosim daj da namenov in dejanj ne bo oskrunjala nobena dvoličnost,
    nobeno licemersko farizejstvo in da bom resnicoljuben in iskren v dobroti.
    Daj da bom živel po Tvojem zgledu in Božji Volji,
    da bom potrpežljiv in dober, čist v Srcu in resnično iskren
    in da bo v meni prebivala Kristusova Ljubezen.

    Molitev avtorja Daniela Ropsa iz Knjižice Moje Veselje se Dviga k Tebi.

    Nikoli ne vemo, ali je to naš zadnji dan v življenju na Zemlji. Zato pa je prav, da damo vse prejete darove in sposobnosti v dobra dela in pomagamo drugim in sebi na Zemeljski Poti k Njemu. Ko pomagamo drugim pomagamo sebi in prispevamo k Novi Evangelizaciji z Ljubeznijo in Dobroto. In noben ateist ne more tega ovreči, saj sta Božja Ljubezen, Odrešenje in Dobrota za vse Ljudi brez izjem. Hvala Ti Gospod za vse.

    Wir wissen nie, ob dies unser letzter Tag im Leben auf der Erde ist. Deshalb ist es richtig, alle Gaben und Fähigkeiten, die wir erhalten, in gute Werke zu stecken und anderen und uns selbst auf dem Erdweg zu ihm zu helfen. Wenn wir anderen helfen, helfen wir uns selbst und tragen durch Liebe und Güte zur euevangelisierung bei. Und kein Atheist kann dies leugnen, da Gottes Liebe, Erlösung und Güte ausnahmslos für alle Menschen sind. Danke, Herr, für alles.

  83. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: “BODITE TOREJ BUDNI, KER NE VESTE, KATEREGA DNE PRIDE VAŠ GOSPOD!”

    »Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«

    »Kdo je torej zvesti in preudarni služabnik, ki ga je gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji ob pravem času da živež? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob svojem prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta pokvarjeni služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospod zamuja‹ in začne pretepati soslužabnike ter jé in popiva s pijanci, bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve, in ga bo presekal na dvoje ter mu dal delež s hinavci; tam bo jok in škripanje z zobmi.« (Mt 24,42-51)

    Jezus govori o roparju, ki vlomi v hišo. Zato mora biti varuh buden in mu to onemogočiti. Jezusov prihod je nepredvidljiv, na nič se ne morem zanesti razen na zvestobo in budnost. Kako gledam na ta Jezusov prihod? Ali sem neodgovoren in bežim od te misli ali pa se nanj pripravljam? Gospod, daj mi moči in vztrajnosti, da bi bil vedno pripravljen na tvoj obisk (iz knjige Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  84. Janez says:

    MOJ BOG JE UBOG IN DOBER
    Moj Bog je ubog in pravi:« Učite se od mene, ki sem ubog«.
    Kako to? Moj Kristus – Bog je bil skromen in ponižen.
    Delal je z lastnimi rokami.
    Ob koncu svojega Življenja pa ni imel niti stalnega bivališča:
    »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda,
    Sin Človekov pa nima, kamor bi Glavo naslonil«.
    Zato pa je Moj Bog Svoboden.
    Moj Bog na Zemlji ni ljubil tega, kar nas veže in vklepa v razne spone:
    moč, čast, bogastvo, denar, kariero, napredovanje, oblast.
    Ljubil je tisto, kar bi nas delalo proste in svobodne:
    dobroto, pravičnost, usmiljenje, sproščenost, mir, Ljubezen.
    Moj Bog je ljubil Svojega Očeta.
    Ubog kot je bil je moj Bog ljubil in ljubi vse, kar je:
    majhno, preprosto, ponižno, čisto, pristno, pozabljeno in skromno.
    Bogastvo človeka namreč kot črno mazivo – zamaže.
    Uboštvo je kot milo – čisti/očiščuje.
    Bistra voda izvira, čista in skromna voda je Moj Bog.
    V Njegovih očeh je Luč, vsa Luč Sveta.
    In Sonce Božje Dobrote je Bogastvo Ubogih, ki ne rabijo več. Imajo vsega dovolj.
    Dan je Bogastvo pridnih, ki živijo od Delasvojih rok, da zaslužijo za preživetje sebe in družin.
    Po napornem delavniku se popoldne ali zvečer trudni vrnejo domov in zaspijo spanje pravičnega.
    Noč je samo za bogatine, da uživajo, ker jim ni treba delati čez dan; zanje delajo drugi.
    Moj Bog je Luč in Sonce in Dan, ker je Ubog.
    Ubog je in težaven za razumeti ta moj Bog, moj Sveti Bog Dobrote in Ljubezni za bogate;
    moj Bog brez bogastva in zlata, moj skromni, delavni, dobri in svobodni Bog,
    za vse tiste, ki hlepijo po bogastvu in vsemu zlatu, ki se sveti,
    ki jih vklepa in zasužnji v spone, da so nesvobodni in podložni Mamonu.
    Gre za bogatega človeka, ki gre brezčutno mimo čudežev Boga, mimo rastočih rož in zelene trave in živijo svoje z materializmom prežeto življenje in mu za nič razen za bogastvo ni mar.

    Mnogi ljudje danes čutijo skušnjavo in potrebo,
    da bi Boga in Njegovo Mater Marijo prikazovali v svetiščih polne okraskov in pozlatitve,
    čeprav sta na zemlji živela skromno in pravično po Božji Volji;
    da bi bili bogataši in dostojanstveniki ter njihovi služabniki bili bogato oblečeni in odeti v drago blago;
    da bi Bogataši živeli v razkošju, imeli bogat bančni račun in imeli moč nad drugimi ljudmi ter vladali.
    Moj Bog vsega tega ne potrebuje, čeprav je Bogat in Vsemogočen ter Dober in Vse Premore.

    Toda to ni moj Bog. Moj Bog je Ubog, Dober in Svoboden.
    On se ne spreminja, kajti moj Bog je Ubog, Dober, Skromen in Ponižen. Je Bog in prijatelj Ubogih in Skromnih ter Ponižnih in Delavnih Ljudi, ki živijo v pravi Božji Pravičnosti in Dobroti.
    Moj Bog je Bog tistih, ki so svobodni,
    tistih ki ga znajo ljubiti vsega do konca.
    Moj Bog je Bog tistih, ki znajo odkriti v Uboštvu, Skromnosti in Ponižnosti
    edino možno bogastvo, ki je: BOŽJO LUČ DOBROTE, KI LJUBI BREZ MEJ VSE LJUDI.

    Nekoliko dopolnjena Molitev avtorja Juan Arias iz Knjižice Moje Veselje se Dviga k Tebi.

    V življenju ni odločilno imeti prav, temveč biti Dober in Usmiljen, izvrševati Božjo Voljo in pravično živeti, pošiljati drugim blagodejni blagoslov in molitve, da bo Bog uslišal vse naše Molitve in Prošnje. Ali ni nekaj veličastnega in skrivnostno lepega, ko si kristjani drug drugemu pošiljamo pozdrave Ljubezni, Pomoči in Dobrote, s katero se med seboj pvezujemo v krščansko Občestvo? Sejali smo Dobroto, želi bomo Dobroto in imeli bomo Božji Mir ter našli Srečo, ker nas bo Bog blagoslovil in uslišal, saj smo naredili kar je prav v Božjih Očeh. Janez

  85. Miro says:

    PRESVETA EVHARISTIJA JE VIR IN VIŠEK VSEGA KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA IN OBSEGA VES DUHOVNI ZAKLAD CERKVE!

    Evharistija je daritev Kristusovega telesa in krvi. Gospod Jezus je postavil evharistijo, da bi daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride. Tako je svoji Cerkvi zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja. Evharistija je znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočna gostija, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in daje poroštvo večnega življenja.

    Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. V evharistiji dosegata svoj vrhunec dejavnost, s katero Bog posvečuje nas, in naše češčenje, ki ga izkazujemo Bogu. Presveta evharistija obsega ves duhovni zaklad Cerkve: Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje. Evharistija označuje in uresničuje občestvo božjega življenja in edinost božjega ljudstva. Z obhajanjem evharistije se že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju (povzeto po Kompendiju KKC).

    Na tej spletni strani je bila že večkrat omenjena sv. Terezija iz Kalkute, ki je ljubila, molila in delovala v moči presvete Evharistije. Izrazila je tudi naslednjo misel: “Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen. Zato je samega sebe napravil za kruh.”

    Božjemu usmiljenju z zaupanjem priporočimo osebe in prošnje po molitvenih namenih, ki so jih v zadnjem času zapisali: Jasna, Irena, Dr, Sofija, Nina, Nada, Alen, Mirjam, Ana, Mojca, Tanja, Blanka, MamiM, Kristina, Simon, Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Emilija, Zarja …

    Ta in druga imena prosilcev milosti ponesimo k studencu brezmejnega Božjega usmiljenja, to je k sv. maši! Za njih in zase prosimo potrebnih darov pri samem Izviru božjih milosti! Zgodi se presveta Božja volja! Naj bo naša molitev, kot svetuje p. Alberto Morena, preprosta, kot je otrokovo moledovanje, ponižna kot je beračeva prošnja, iskrena kot je bila molitev cestninarja.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  86. Janez says:

    MOJ BOG JE ZASTONJ IN GA NI MOGOČE KUPITI NE ZA DENAR NE ZA SVETOST

    Moj Bog nima cene. Nihče ga ne more kupiti. Niti denar niti svetost ljudi.
    Mojega Boga sprejmejo pravični ljudje zastonj in po Milosti Boga tako,
    kakor dobivajo vse rastline in druga živa priroda na zemlji dež in sonce za svojo rast in obstanek.
    Nihče si Boga ne zasluži samo iz lastne moči in truda ter drugih človeških prizadevanj.
    Lahko Boga kličem, lahko molim do onemoglosti, ga prosim, kričim kolikor hočem, lahko trkam na Njegova Vrata,lahko jočem zaradi svoje bolečine in v človeški osamljenosti in bedi.
    Do mojega Boga nimam kot Človek na zemlji nobenih Pravic.
    Moj Bog je lahko samo Darilo Pravičnemu Človeku brez vseh zaslug po Njegovi Božji Milosti.
    Moj Bog je samo darilo mojega prejetega Življenja zaradi Njegove velike Ljubezni do Ljudi.
    On me mora prvi Ljubiti in me obdarovati ter me blagosloviti z Milostjo.
    Samo On mi lahko odpre vrata, ko ga prosim, kličem in trkam na njegova vrata. Nihče drug.
    Toda moj Bog ni skopuški in hudoben, saj je popolna Ljubezen, Dobrota
    in Usmiljenje ter nekaj Vsemogočnega do vsega Ustvarjenega, ki mu je v Veselje Vekomaj.
    Moj Bog je Dober in Bogat ter Vsemogočen in se zastonj in brez zaslug česarkoli ali hvaležnosti kogarkoli v Vesolju in na Zemlji razdaja vsemu Stvarstvu v izobilju ter nam pošilja sonce, dež in zrak ter vse drugo v znak Neskončne Očetovske Ljubezni. Brez Boga nič ni nastalo in nič ne obstane.
    Moj Bog se pokaže v vseh važnih porah, mestih in kotičkih mojega življenja in je Deum Creator, Deum Vis Vitalis, Deum Spiritus Agens in Deum Spiritus Movens vsega kar je v Stvarstvu et cetera.
    Moj Bog blagoslavlja, ohranja v življenju, cvete in poživlja ter osrečuje sleherni trenutek za vse ustvarjeno v Vesolju in na Zemlji.
    Toda moj Bog hoče, da ga sprejmemo pravični kot Dar Njegove Ljubezni do Ljudi, in se ne bi hotel darovati edino tistemu mamonskemu bogatašu, ki bi ga hotel kupiti za določeno ceno denarja.
    Ta moj Bog, ta moj zastonjski Bog je težak in naporen ter nerazumljiv za sodobnega človeka,
    ki sanja, da bi lahko z denarjem in bogastvom kupil vse in pozna le količinsko ceno z vsako stvar,
    ne ve pa, koliko je Zastonjski dar Boga Človeku dejansko, vsebinsko ter nemerljivo vreden oziroma, da ni nikoli na prodaj vsakemu.
    Sodobni materialni človek hoče imeti vsako stvar kot svojo lastnino,
    in prezira vse, kar nima cene in ki predmete ceni po tem koliko stanejo
    oziroma osebe ceni po tem, koliko premoženja in denarja imajo.
    Toda moj Bog se nikoli ne spremeni,
    ker se lahko le Ljubezen in samo Čista Ljubezen daruje zastonj.
    Božja Ljubezen se nikoli ne prodaja, je zastonjski dar pravičnemu Človeku
    in zahteva samo odgovor Ljubezni brez vsake hvaležnosti in razlogov, ker je darilo Njegove Milosti.
    Kdor se odpre tej podarjeni Božji Ljubezni, ki ga neprestano obdaja in preplavlja v vibracijah energij in v valovih, se čuti poživljenega in osrečenega v Božjem Miru.
    Pravični Človek bo začutil in zaznal, kako se v njem kakor najlepši nenehno dozorevajoči in dozoreli sad poraja ta edinstvena Božja Ljubezen, ki mu pove in pokaže, da je Bog Zastonj in da ni naprodaj ter da se moraš v Boga Očeta zaljubiti in mu ostati vseskozi zvest.
    Božja Ljubezen ne more prenehati obstajati, izhlapeti v zrak in umreti, ker neprestano raste in je sleherni trenutek nova in prenovljena, znova in znova kot velika skrivnost.
    Božja Ljubezen nikoli ne mine, ker se po njenih strugah in pretokih večno pretakajo skrivnostni,
    Enkratni in veseli energijski tokovi pozitivne energije Dobrote, ki se nikoli ne izčrpa in nikoli ne presahne,saj prihaja iz Izvira Neskončne Božje Energije. Amen.
    Nekoliko dopolnjena Molitev avtorja Juan Arias iz Knjižice Moje Veselje se Dviga k Tebi.
    Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo našega Usmiljenega Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi.

    Pomagaj nam Gospod, in nas usliši. prosim Te. Ti veš česa vse potrebujemo, še preden Te prosimo. Prosimo Te, pomagaj nam, da bomo Pravični Ljudje, da bomo živeli po Evangeliju in razdajali svojo Ljubezen ljudem tako kotnaš nebeški Oče.

  87. jasna says:

    Vsemogočni Milostni Bog, Presveta Devica Marija, Srce Jezusovo, Sveti Jožef, oprostite mi za vse kar sem slabega kdaj koli naredila. Prosim varujte našo družino, naj živimo v miru, medsebojnem spoštovanju, brez trpljenja in skrbi.

    Hvala!

  88. KRISTINA says:

    ZAKAJ JE ČETRTEK ZAME PRAV POSEBEN DAN (CLAUDIO DE CASTRO)
    Že pred časom sem ugotovil, da se vse pomembne stvari v mojem življenju zgodijo na četrtek
    Dolgo nisem razumel, zakaj, vse dokler tega nisem povezal z evharističnim četrtkom – na četrtek (veliki četrtek) je namreč Jezus postavil sveto evharistijo. Od takrat je to zame poseben dan.
    Že zgodaj vstanem v zavedanju, da se bo zgodilo nekaj dobrega. Potrudim se, da greva z ženo k sveti maši in sodelujeva pri češčenju Najsvetejšega. Vem, da je tam Jezus, moj najboljši prijatelj vse od otroštva. Kako se ne bi veselil?

    Preberite še:
    Blagoslov z onkološkega oddelka: novomašnik obhajal svoje prvo bogoslužje
    Naključje, Božja previdnost ali čudeži ljubezni?
    Ko se nam v enem dnevu zgodi več nenavadnih stvari, najprej pomislimo, da je naključje. Če se to pogosto dogaja, pripišemo to Božji previdnosti, ko pa postane povsem očitno, jaz temu rečem mali čudeži ljubezni. Vem, da prihajajo iz Božje roke, ki je sama ljubezen in usmiljenje. Kako bi lahko to drugače poimenoval?

    S temi malimi čudeži na evharistični četrtek je Jezus povezan z nami.

    Kako močno sem ganjen, ko začnemo ob sveti uri prepevati Mogočno se dvigni nam spev iz srca, moj dragi Jezus, velika ljubezen mojega življenja, kako te ljubim!

    Na dogodke v svojem življenju sem se naučil gledati, kot da prihajajo iz Božje roke.

    Preberite še:
    “Če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več”
    “Vztrajaj v svoji molitvi”

    Danes, na primer, sem šel v bližnjo cerkev k jutranji maši ob 6. uri. Rad pridem bolj zgodaj, še posebej ob četrtkih, ko je izpostavljeno Najsvetejše. Tam se je zgodil eden tistih malih čudežev, ki jih pogosto niti ne opazimo. Neopazno gredo mimo nas, ker smo raztreseni in obremenjeni s svojimi težavami.

    Takoj, ko sem vstopil, se mi je približala neka gospa in dejala: “Claudio, brala sem tvoje zapise, ko praviš, da nas Bog vse sprejme k sebi kot svoje otroke. V svojih molitvah se vedno spomnim na to in rečem Bogu: ‘Claudio pravi, da si naš usmiljeni Oče …’ A ne čutim ga blizu, ne vidim ga, ne usliši mojih prošenj. Kaj moram storiti?” Iskreno rečeno sem se zmedel. “Vztrajaj,” sem ji odgovoril, “vztrajaj v svoji molitvi.”

    Preberite še:
    Molitev v zahvalo za ta dan
    Bog nas nikoli ne zapusti
    Sedel sem v klop in razmišljal o njenih besedah in kaj naj bi ji odgovoril. “Kako naj to vem?” Začela se je sveta maša, poslušali smo berila in evangelij, duhovnik pa je za začetek pridige povedal zgodbo o veri: “Neki deček je bil s svojim očetom ob reki. Deček je ostal na pečini, oče pa se je spustil k reki. Zaklical mu je: “Sin, skoči!” Sin je prestrašen odgovoril: “Ne bom.” Oče ga je vprašal, zakaj, in deček je odgovoril: “Ne vidim te, oče.” Oče se je ljubeče nasmehnil in zaklical od spodaj: “Jaz pa tebe vidim.”

    Preberite še:
    Vse naokoli nas so čudeži, če le imamo oči, da jih vidimo
    “Enako se nam dogaja z Bogom,” je nadaljeval duhovnik. “Recimo, da se je oddaljil od nas, da nas je zapustil, da ga ne vidimo niti ne čutimo, da nas nikoli ne usliši. Tako razmišljanje je zmotno. Bog nas nikoli ne zapusti. Mi ga ne vidimo, On pa nas vidi. Skrbi za vaše potrebe. Je ljubeč in dober oče. Zapomnite si, ko kličete Bogu: ‘Ne vidim te.’ On odgovarja: ‘Jaz pa tebe vidim.’”

    Neverjetno je, da je duhovnik, ne da bi vedel, odgovoril na mojo skrb. Dobil sem odgovor, ki je čudovit: Bog nas nikoli ne zapusti.

    Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.

    Ta članek me je zelo ganil. Tudi v naši cerkvi je ob četrtkih izpostavljeno Rešnje telo pred sv. mašo in v kolikor morem se tega udeležim, ker začutim neko posebno povezanost, zahvalo Gospodu, da zame stanuje v tabernakelju vsak dan vsako noč in čaka, da pridem da sem pred njim tisto kar sem v resnici, brez maske in zunanjih vplivom, to sem jaz in Gospod.
    Gospod hvala ti, da si vse to prestal zame, da si dovolil, da so te tako strašno mučili (ko molim Ki je za nas bičan bil, si sploh ne predstavljam kako bi to bilo, da bi me tako grozno tepli in bi kar bila tiho in bi šla dalje), hvala ti

  89. KRISTINA says:

    29. avgust

    Evangelista Matej in Luka poročata, kakšno oceno je o današnjem slavljencu izrekel Jezus: »Resnično, povem vam: med rojenimi od žene ni vstal nobeden večji ko Janez Krstnik.« Janez je bil torej večji kot vsi očaki in preroki stare zaveze: prvim so bile dane obljube o Odrešeniku, drugi so Mesija napovedovali. Janez Krstnik pa je bil Mesijev predhodnik, videl ga je s telesnimi očmi, ga predstavil ljudstvu in ga tudi krstil. Razumljivo torej, zakaj Cerkev tega velikega moža proslavlja z dvema praznikoma, ki slavita njegovo dvojno rojstvo: 24. junija obhaja slovesni praznik njegovega rojstva za ta svet in za poslanstvo Jezusovega predhodnika, danes, 29. avgusta, pa se spominja njegovega mučeništva, njegovega rojstva za nebesa.

    Mucenistvo-Janeza-KrstnikaGlavna prošnja današnje maše pravi, da je bil Janez Krstnik ‘glasnik rojstva in smrti’ božjega Sina. Angleški duhovni pisatelj sv. Beda Častitljivi, ki je umrl leta 735, razlaga: »S svojim rojstvom je napovedal Kristusovo rojstvo, s svojim oznanjevanjem je naznanil Kristusovo oznanjevanje, s krstom je pričal za Kristusa. Končno je tudi s svojim trpljenjem prerokoval Kristusovo trpljenje … Ni dvoma, da je Janez Krstnik pretrpel zapor in spone zaradi pričevanja za Odrešenika … Sicer preganjalec ni zahteval, naj se Kristusu odpove, ampak naj se odpove resnici; vendar je umrl za Kristusa. Kristus namreč zatrjuje: Jaz sem resnica.«

    Resnica, za katero je Janez Krstnik dal življenje, je bila moralnega reda. Zgodbo njegovega mučeništva poznamo iz evangeljskih poročil. Herod An tipa, četrtni oblastnik ali tetrarh v Galileji in Pereji, je vzel k sebi Herodiado, ženo svojega polbrata, ki je bila hkrati njegova nečakinja. Vsem, ki so imeli malo čuta za spodobnost, se je gnusilo, da se je Herod oženil z bratovo ženo, ko je ta še živel. Janez Krstnik pa je, zvest svoji preroški službi, neustrašeno stopil pred Heroda in mu v obraz

    povedal: »Ni ti je dovoljeno imeti!« Evangelist Luka pa piše, da ga je grajal tudi zaradi vseh drugih hudobij. Herod ni imel ne poguma ne moči, da bi se spreobrnil, raje je božjega glasnika utišal: dal ga je vreči v ječo v nepristopni trdnjavi Maherunt ob Mrtvem morju.

    Herod je Janeza spoštoval, še bolj pa se ga je bal. Bala se ga je predvsem Herodiada, ker je prerok ogrožal njen položaj. Ko je bil Janez že skoraj leto dni v ječi, je Herod v Maheruntu praznoval svoj rojstni dan. Tam se je zgodilo, kar slišimo v evangeliju današnje maše. Herodiadina hčerka Saloma je plesala pred Herodom in njegovimi gosti. Lepa deklica ga je tako očarala, da ji je – tudi od vina omamljen – obljubil vse, kar bi si želela. Deklica je bila le orodje Herodiadinega zlobnega naklepa: po materinem naročilu je zahtevala glavo Janeza Krstnika. Ta prošnja je Heroda zmedla, vendar se je hotel pokazati kot mož beseda in je dekličino željo izpolnil.

    Janez Krstnik nas s svojo osebnostjo, s svojim javnim nastopom in s svojim mučeništvom prevzema zaradi svoje možatosti in poguma. Njegova vest mu je bila edino veljavno vodilo. Da bi ga prisilili k molku, so mu morali odsekati glavo. Staro ime današnjega godu je ‘obglavljenje Janeza Krstnika’, v ljudskem jeziku tudi ‘Janez brez glave’.
    Sv.Janez Krstnik hvala ti za tvoj prelepi vzgled, prosi tudi za nas, da se bo naš duh krepil ob zgledih svetnikov.
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,zaupamo vate
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,zaupamo vate
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate

  90. Irena says:

    Prosim za molitev za Aleša. Gospod, ti ga poznaš, veš za vse njegove stiske, tudi te, ki jih sedaj prestaja. Osvobodi in ozdravi ga, varuj in vodi ga. Jezus, zaupam vate in v tvojo prisotnost ob Alešu. Naj začuti tvoj zdravilen objem.

  91. Janez says:

    BLAGOR NAM
    Blagor nam, če se bomo, ubogi v duhu znali osvoboditi,
    varljivega zaupanja v materialno bogastvo
    in bomo imeli Ljubezen in Spoštovanje do ubogih,
    kakor do svojihj bratov, živih podob Kristusa.
    Blagor nam, če se bomo vzgojeni v blagosti močnih,
    znali odpovedati pogubni sili sovraštva in maščevanja
    in če bomo premogli modrost,
    da se namesto za strah, ki ga vliva orožje,
    raje odločimo za velikodušno odpuščanje,
    za povezovanje v svobodi in pri delu,
    za osvajanje z dobroto in z mirom.
    Blagor tudi nam, če sebičnosti ne bomo
    postavljali za vodilo svojega življenja
    in ne uživanja za njegov smisel in cilj,
    temveč bomo nasprotno,
    znali odkriti v zmernosti izvir moči,
    v bolečini sredstvo odrešenja,
    v žrtvi najvišjo stopnjo veličine.
    Blagor nam, če bomo zatiranje
    raje prenašali kot pa ga povzročali,
    in če bomo čutili lakoto po Božji Pravičnosti.
    Blagor nam, če bomo znali
    zaradi Božjega Kraljestva odpuščati,
    se zanj pogumno boriti,
    delati in služiti drugim, trpeti in Ljubiti.
    Amen.

    Blaženi Pavel VI.

    OSEM BLAGROV IZREČENIH V JEZUSOVEM GOVORU NA GORI
    Človek je lahko resnično Srečen in Vesel svojega Življenja samo v Luči Jezusovega Govora na Gori, in izrečenih Blagrov, kjer se onstran Našega Minljivega življenja odpira še pogled na Večno Življenje. V tišini, ki je vladala na tisti gori, je Gospodov glas množicam ljudi na Gori izrekal tistih Osem /Devet Blagrov, ki so temeljni zakon krščanstva in z njim veselja do življenja. »Ti so Jezusov načrt za nas,« je dejal papež Frančišek. »Berite jih in premišljujte o njih, to vam bo v veliko korist.« Vemo, da vsebujejo skrivnost tiste sreče, ki je ne zmoremo potešiti z vsakdanjimi zadoščenji. Vodili nas bodo pri naši molitvi in prizadevali si jih bomo uresničevati v našem običajnem življenju, da bi prejeli odgovore, ki bodo lahko dali smisel vsemu, kar delamo. Blagri seveda lahko tudi presenečajo, vendar le na prvi pogled. Vsak človek namreč nekje v globini svoje duše vsaj kdaj zasluti in zazna, da nosi blagre vpisane že v svojem srcu in da je to tisto pravo, po čemer že dolgo hrepeni. Zato pri blagrih ne gre za nikakršno navezovanje in/ali povezovanje na zakone in predpise te ali one ustanove, države, cerkve, podjetja, društva ali katerekoli druge ustanove. Tu gre preprosto za zvestobo kristjana samemu sebi, za zvestobo svoji vesti in svojemu spoznanju, za dolžnost in nalogo, da si istoveten, da si to, kar si, in da si ti resnično ti, ko hodiš po Poti za Kristusom. Gospodovi blagri ali ‘napovedi’ so povzetek krščanskega upanja, kakor so ‘izpovedi’ povzetek krščanske vere in ‘zapovedi’ povzetek krščanske ljubezni. Tako imamo šest resnic in osem blagrov ter deset zapovedi. V evangeliju je osmerim blagrom dodan še deveti: ‘blagor vam, sramotenim’. Devet blagrov tako predstavlja devet kreposti, ki jih moremo postaviti nasproti deveterim grešnim nagnjenjem. Iz devetih Jezusivih Blagrov imamo tri temeljne vrednote (resnica, pravica, svetost); tri človekove sposobnosti (razum, volja, vest); tri evangeljske nasvete/nauke (poslušnost, uboštvo, čistost); tri nabožne vaje (molitev, miloščina, post).

    JEZUSOVIH OSEM BLAGROV
    1 Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. 2 Odprl je usta in jih učil:

    Blagri (Mt, 5, 1-10) in (Lk 6,20–23)
    3 »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
    4 Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
    5 Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
    6 Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
    7 Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
    8 Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
    9 Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
    10 Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. (Blagri od 1 do 8)
    11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili (dodatni 9 izrečeni Blagor).

    12 Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«

  92. Janez says:

    Bog, kako si velik – molim te!
    O, Bog, molim te: Ti Modrost, ki me je zamislila,
    ti Volja, ki me je hotela,
    ti Moč, ki me je ustvarila,
    ti Milost, ki me je povzdignila,
    ti Glas, ki me kliče, ti Beseda, ki mi govori,
    ti Dobrota, ki me obdarja, ti Previdnost, ki me vodi,
    ti Usmiljenje, ki mi odpušča, ti Ljubezen, ki me objema,
    ti Duh, ki me oživlja,
    ti Mir, ki me napolnjuje,
    ti Svetost, ki me posvečuje, da ne morem mirovati,
    dokler te ne ugledam: O, Bog, molim te.

    Objavljam najdeno gornjo Molitev, kjer ne poznam vira. Naj ta molitev dopolni in obogati vse naše druge Molitve Bogu.

    BESEDA
    Beseda sama se spremeni, če se z njo ukvarjamo.
    Besedo vzamem v roko.
    Preverim njeno težo. Prisluhnem ji.
    Med tem ko jo poslušam, se v meni nekaj dogodi.
    Besedo zopet odložim.
    Toda to ni več ista beseda.
    Postala je težja zato, ker sem jo slišal.
    Tudi jaz sam nisem več isti.
    Ukvarjanje z besedo je delo;
    podobno je delu kmeta, ki vrže seme na zorano in pognojeno zemljo, DA OBRODI SAD.
    Beseda raste in spremeni zemljo, dokler ni žetve.
    Povzeto iz: Jorg Zink, “Wie wir beten konnen”.

  93. Miro says:

    HVALJENO IN ČEŠČENO BODI PRESVETO REŠNJE TELO – ZDAJ IN VEKOMAJ. AMEN.

    Hvala vsem molivcem, ki na tej spletni strani objavljate čudovite molitve in druga duhovna sporočila, ter tudi osebno veliko molite za vse, ki se priporočajo v molitev, pa tudi za tiste, ki še niso spoznali našega Gospoda. Mnogi molitvene prošnje vključujete tudi v obhajanje svete maše, kjer vsak trenutek žubori neizmerni vrelec Božjih milosti – za nas in naše odrešenje!

    Predvsem pa hvala Vsemogočnemu Bogu za vse, kar nam milostno podarja! Vsakodnevne molitve, premišljevanje Božje besede, radovoljno sprejemanje in spolnjevanje Božje volje, sveta spoved, sveta evharistija, drugi sveti zakramenti, duhovna in telesna dela usmiljenja – vse to in še več – so najmočnejša odrešenjska sredstva, katera nam podarja naš Odrešenik Gospod Jezus za našo srečo na tem in drugem svetu!

    Zahvalimo se: Slava, tebi Jezus, Ti si pot resnica in življenje! Tisočkrat in tisočkrat Ti hvala za vse podarjene milosti!

    Tokrat vam posredujem molitev p. Alberta Morena, ki nam je lahko v veliko duhovno pomoč in hrano, ko se nahajamo pred samim izvirom Božjih milosti, to je pred Najsvetejšim zakramentom ali pa pred tabernakljem v cerkvi, kjer nas pričakuje Odrešenik Jezus, ki je neizmerna ljubezen do vsakega izmed nas!

    PRED TVOJIM OBLIČJEM

    Gospod, v tvoji navzočnosti začenjam svojo molitev.
    V veri te gledam tukaj navzočega, saj ti vse izpolnjuješ.
    Povsod si, da bi te vsepovsod iskal,
    da bi te povsod srečeval,
    povsod prepoznal, se te povsod bal,
    te povsod slavil in te povsod ljubil.

    V meni si, da me ohranjaš in vzdržuješ;
    pred menoj si, da me vodiš;
    za mano si, da me braniš;
    pod mano si, da me podpiraš;
    nad mano si, da me blagoslavljaš;
    ob moji strani si, da me spremljaš.
    Vedno si z menoj,
    da me navdihuješ, bodriš in z mano delaš.

    Gospod, pred tvoje obličje stopam k molitvi.
    Daj, da bo ta molitev preprosta, ponižna, iskrena.
    Preprosta, kot je otrokovo moledovanje.
    Ponižna kot je beračeva prošnja.
    Iskrena kot je bila molitev cestninarja.

    Tu sem, Gospod, pred tvojim obličjem:
    siromak pred bogatim,
    bolnik pred zdravnikom,
    slaboten pred Vsemogočnim,
    grešnik pred neskončno Svetim.

    Rad bi te počastil z dotikom čela na tleh.
    Želim, da bi bile vse moje misli pri tebi.
    Da bi bile v tebi vse moje želje in čustva,
    vsa moja volja, ves moj razum.
    In, da bi bila molitev preprosta, ponižna, iskrena
    – v tvojo hvalo in čast, Gospod. Amen

    pater Alberto Moreno, Med njim in menoj

  94. Janez says:

    NAJVEČJI V MAJHNIH STVAREH
    Ti si Bog največji v majhnih stvareh,
    Zato Te prosim danes v jutru novega dne:

    NAJ TE SPOZNAM
    V roki v mojem naročju
    In v vsem, kar bom danes delal.
    V tihoti, ki je okoli mene,
    in v vsem, kar je napolnjeno z njo.
    V stolu, na katerem sedim,
    in v tem, kar kar mi daje oporo.

    NAJ TE IŠČEM
    V ljudeh, ki me danes srečajo,
    v otroku, ki kriči,
    v materi, ki pričakuje,
    v osivelem starčku, v vsakem človeku,
    sedaj, potem in ves dan do večera.

    NAJ TE OBČUDUJEM
    V glasu, ki prihaja iz radia
    in me povezije s svetom.
    V nebu, ki se razprostira nad menoj
    In se vedno znova spreminja.
    V čebeli, ki leta od cveta do cveta, da oprašuje,
    v drevesu, ki stoji osamljeno ma hribu,
    v večnem gibanju in delovanju,
    v vsem kar biva.

    NAJ BOM ORODJE
    Za mir, ki ga svet ne more dati,
    za življenje,ki premaga smrt,
    za pravičnost na zemlji, ki smo je lačni in žejni,
    za deželo, v kateri ima vsakdo svoj prostor,
    za prihodnost, po kateri hrepenimo,
    za vse, kar načrtuješ za naš svet.

    Anton Rotzetter, kapucin.

    Moj Bog, moj Odrešenik, ostani pri meni

    Oddaljen od Tebe Gospod bi venel in se posušil. Ko se mi znova pokažeš, vzcvetim k novemu življenju. Ti si luč, ki ne ugasne, plamen, ki vedno plamti. Obsijan od žara tvoje luči sam postanem luč, ki sveti drugim. Sem le kot steklo, skozi katerega siješ drugim. Dopusti, da Tebi v čast oznanjam Tvojo Resnico in Tvojo Vooljo ne z mnogimi besedami, temveč – kot tvoji svetniki – s tiho močjo dejavne ljubezni, s srcem, ki te iskreno ljubi.
    (John Henry Newman)

  95. Marija says:

    Proooosim da ste kdor more z vsem srcem v molitvi z mano da se razreši situacija v kateri sem se zaradi svojih napak znašla. Prosim za molitev sv. Antonu da najdem zelo zelo zelo pomemben dokument. Hvala vsem

  96. KRISTINA says:

    Danes goduje sv.Avguštin naj nas obilo blagoslovi in nas vodi po poti do večne sreče.
    Sveti Avguštin (354-430)
    Kdo je bil ta mož, ki je tako globoko vplival na zahodno miselnost? Po mnenju nekaterih je govoril o neprekosljivi poti milosti, o Božji ljubezni. Za druge pa je bil krivec za pesimistični pogled na človeška bitja, ki so bolj kot z Božjo ljubeznijo zaznamovana z grehom. V teku zgodovine so se različne teološke šole sklicevale na njegovo osebo in včasih tako privedle do žalostnih sporov.

    A kar je ljudi vedno najbolj prevzelo, je njegova pot do vere. Ko jo je opisal v svojih Izpovedih, je veliko ljudem pomagal najti Kristusa. Njegovo iskanje je imelo mnogo ovinkov in obratov. Svoj »da« veri je končno izrekel šele pri tridesetih. Kasneje je priznal svoja obotavljanja in pretekle napake, a istočasno je v vzvišeni hvalnici spoznal, da je bil Bog z njim, ne da bi se on tega zavedal.

    Globlji si bil v meni kot moja najgloblja notranjost in višji kot moja najvišja misel.

    V njegovi domovini, Severni Afriki, je vero hranil spomin na mučence. Vendar splošno krščanstvo, kot ga je gojila njegova mati, nanj v mladosti ni napravilo velikega vtisa. Biblija mu je bila tuja, ker antropomorfnih zgodb o Bogu ni mogel vzeti resno. Šele ko ga je njegova sijajna kariera profesorja pripeljala v Rim, je resnico začel iskati v religioznih krogih, ki so bili bolj ali manj blizu krščanstvu.

    Ko je bil v Milanu, takratnem glavnem mestu cesarstva, in na vrhuncu svoje kariere, se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Ambrož, škof mesta, je o Bibliji govoril na osupljiv način. Avguština je zadelo dejstvo, da je »srečen človek«. Nato mu je nekega dne na vrtu otroški glas rekel, naj odpre Biblijo. Prebral je besede apostola Pavla in razumel, da lahko te besede spremenijo človeško srce in vse njegovo življenje. Na večer velike noči leta 387 ga je Ambrož krstil. Krstilnico še danes lahko vidimo pod katedralo v Milanu.

    Veliko odkritje sv. Avguština je bila Božja ponižnost. Bog, ki je onstran vsega, kar si lahko zamislimo, nam je prišel blizu preko svetopisemskih besed, v katerih moramo iskati, s čim nas hrani, tako kot moramo streti oreh, da bi odkrili, kaj je v njem. Božji sestop s Kristusom preko utelešenja in skrajno ponižanje na križu sta za Avguština za vedno postala vir čudenja in novega življenja.

    Ne prezirajte se, možje, kajti Božji sin je prevzel podobo moža. Ne prezirajte se, žene, kajti Božji sin je bil rojen po ženi. Le kdo bi lahko obupal nad seboj, ko pa je Božji sin hotel biti tako ponižen za nas?

    A njegova pot spreobrnjenja še ni bila končana. Pravzaprav se je nadaljevala do konca njegovega življenja. Kmalu je zapustil ideal tihega življenja v meditaciji evangelija skupaj z nekaj prijatelji. Ko se je vrnil v Afriko, je sprejel služenje v krščanski skupnosti, sprva kot duhovnik in nato kot škof v Hiponu, današnji Annabi v Alžiriji.

    Preko svojega služenja je vedno bolj razumel, da Kristus ne more biti ločen od svojega telesa, Cerkve. Zelo si je prizadeval za obnovo enotnosti Cerkve v Afriki, ki se je soočala s stoletje trajajočo shizmo. Vse bolj jasno mu je bilo, da je usmiljenje najvišji cilj krščanskega življenja.

    Ljubi in Bog ti bo prišel blizu. Ljubi in prebival bo v tebi. Gospod je blizu. Ne skrbi. Zakaj dovoliš, da te razum slepi in pravi: Kdo je Bog? Karkoli si že lahko predstavljaš, on ni to. A da bi lahko imel vsaj nekaj okusa o njem: Bog je ljubezen.

    Avguštin je do konca ostal iskalec. V njegovi starosti so se v družbi zgodili veliki prelomi: Rim, ki se je zdel večen, je bil oplenjen in požgan. V svojem zadnjem velikem delu, O Božji državi, je Avguštin poskušal razumeti in pripeljati upanje v to, kar se je zdelo katastrofa. Kot je rekel že v komentarju Psalma 66: kot kristjani bomo do konca ostali romarji, na poti v našo domovino, v nebesa.

    Stopaš po poti z vsemi narodi in poješ, ko greš naprej. Torej poj ljubezenske pesmi o svoji domovini, kot jih večinoma ponoči pojejo popotniki.
    sv.Monika in sv.Avguštin prosita za nas

    • Janez says:

      Hvala lepa za vaš trud Kristina, da si osvežimo in/ali pridobimo znanja o svetnikih. Vesel bom, če boste še kaj prispevala še za druge svetnike. V teologiji proučuje in poučuje svetnike predmet hagiografija ali življenjepis svetnikov katoliške Cerkve. Janez

      • KRISTINA says:

        Gospod Janez , vsi skupaj smo na poti in lepo je če se molitve in misli povežejo med sabo. Letošnje šmarnice so me sploh navdihnile, ko sem v cerkvi vsak dan brala o svetnikih sem se v njih kar oživela, velikokrat se mi je zgodilo, da me je tako prevzelo, da bi najraje pustila knjigo na anbonu in zakričala in se zjokala. Ponavadi so mi celo mašo tekle solze ne da bi vedela zakaj . Zares prelepi vzgledi, po katerih bi lahko res lepo in prijetno živeli. Gospod nas ima neizmerno rad, kaj vse nam je dal, kaj vse je položil v nas, v soljudi… Hvalimo Gospoda s svojim življenjem in to je najlepša pesem, ki jo lahko poklonimo sebi, soljudem in samemu Gospodu.
        Bog naj vse obilno blagoslovi, pošlje sv. Duha, da bi spregledali, da bi se v nas prebudilo tisto najboljše.
        Hvala vsem in hvala Gospodu za vse

  97. Janez says:

    BOG HVALA TI ZA RAZUM

    O Božji Duh, hvala Ti za čudovito sposobnost razuma,
    po katerem sem Ti kot ustvarjeni Človek podoben.
    Kakšna RADOST, da morem s svojim Razumom postati prebivalec in uporabnik sveta.
    S podarjenim Razumom lahko raziskujem, uporabljam
    in spoznavam ter delno obvladujem nekatere elemente in
    naravne zakonitosti vesolja in sveta, ki si jih tja položil.
    Z razumom za svoje življenje uporabljam naravna bogastva,
    preučujem zvezde na nebu, vse živali
    in drugo živo in mrtvo naravo,svet, ljudi v Stvarstvu in na Zemlji.
    S pomočjo Razuma si prebijam in trudoma pridobivam odkritja in spoznanja znanstvenikov,
    okušam lepoto in slast poezije, glasbe, umetnosti
    ter preberem iz mrtvih črk v knjigah živo misel pisateljev in avtorjev.
    Kakšna RADOST, da zmorem s svojim razumom postati Verujoči Človek v Tebe Stvarnika!
    Z razumom tudi sprejemam vase vse stvari, ki me obdajajo
    in se od te lepote in smotrnosti strmeče hvaležno obračam k Tebi,
    ko jih občudujem in spoznavam Tebi v Čast in Večno Slavo Gospod Bog.
    Kot majhen, droben človek dešifriram in prevajam nemo tiho hvalnico vsega Stvarstva.
    Postajam občudovalec Tvojih Stvaritev Bog in postajam umetnik in pevec
    v imenu vseh ustvarjenih Stvari, glasbenik, ki na instrumentih Tebi poje svojo Molitev.
    O Božji Duh, zahvaljujem se ti za vse Radosti in Veselje, ki sem jo smel občutiti,
    ko sem vse dojel in občutil z razumom, čeprav vsega nisem popolnoma razumel.
    Hvala Ti Gospod za čudoviti pouk o lepem, smotrnem in koristnem v Tvojem Stvarstvu,
    ki sem ga bil deležen s svojim razumom po Tvoji Milosti.
    Bog zahvaljujem se Ti, da si mi Razum in Pamet Daroval, da iščem in težim za Resnico,
    Katere zadnji smoter in cilj mojega truda in potovanja k Tebi je,
    spoznati Tebe o Bog, ki si popolna Resnica in Pravica na Veke, Vekomaj. Amen.

    Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel, vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
    Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
    Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
    Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
    Prosim poslej naj Tepredvsem vidim v drugih ljudeh in v Slavi Boga Očeta.
    In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
    Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!

    Janez

  98. Janez says:

    Gospod, bodi pri nas, da bomo ljubili bližnjega,
    najsi bo reven ali bogat, najsi bo blizu ali daleč.
    Daj nam kruha, da potešimo svojo žejo in lakoto,
    in daj nam srce, ki naj vse z drugimi deli,
    kar zastonj daješ nam Ti. Amen
    (Molitev po: Paul Roth).

    VESELJE V BOGU
    Veselje je v svojem bistvu povezava med Bogom in človekom, saj je Bog vir veselja. Veselje je Božji dar, ki ga je Bog iz ljubezni vsadil v človeka kot gorčično seme ob stvarjenju Sveta. Jezus Kristus je s svojim vstajenjem to veselje in upanje ljudem povzdignil na novo eshatološko raven, ki danes po Svetem Duhu živi v Cerkvi. O tem nam na poseben način pričuje bogoslužje Cerkve, evangeliji in sleherno življenje kristjana, ki se trudi za dobro ter da živi po Božji Volji pravično. Vsak človek je poklican, da v svojem življenju živi to veselje v odnosu do drugih, da izpričuje dobroto in ljubezen in odpušča kot nam odpušča naš Gospod. Danes, ko primanjkuje iskenega in pravega notranjega veselja, je to eno izmed bistvenih pomembnih razlogov za vedrino in upanje v človekovem bivanju. Človek preprosto ne more živeti sam, saj bi drugače poglavitno okrnil svoje veselje in to, kar je – Božji otrok, ustvarjen za odnos. Kristjani imamo nekoga, v katerem lahko najdemo svoj mir in veselje ter ki presega vsako individualnost in materializem, imamo Boga. Boga ljubezni, ki ljubi brez izjeme in ki je dober do nas in nam odpušča naše grehe. Pravo veselje pa se lahko rodi le iz prave Ljubezni. Če je torej Bog vir veselja, je tudi občestvo Ljudi vir veselja, saj skupnost, ki si prizadeva za resnično dobro, ne bi obstajala, če v njej ne bi prebival Bog. Bog je torej nujno navzoč povsod, kjer vlada ljubezen. Ljudje so danes tako žalostni, zdolgočaseni, naveličani vsega … ker živijo daleč od Boga. Pa si tako žele veselja in sreče, dobrote, druženja in pozitivnega pogleda na življenje. Veselje pa jim zato prinašajmo mi kristjani! Molimo zanje, da jim Bog podeli Milost Veselja.

    Molitev VESELJE V BOGU
    Nebeški Oče, daj nam prosim danes naše vsakdanje veselje.
    Podari nam prosim vsak dan nekaj tistega veselja,
    ki ga za noben denar ni mogoče nikjer kupiti.
    Oče hotel si, da je veselja med nami nekaj več
    kot zgolj užitek in zadovoljstvo,
    ki naše čute zadovoljita le za nekaj trenutkov,
    nato pa vse v hipu izgine in izzveni.
    Pravo veselje gre globlje, seže v našo notranjost.
    In od tam izžareva vse dni,
    ne le kakšen hip.
    Veselje je sreča nad dobrim, lepim, popolnim.
    Pomeni odkritje dobrega v stvareh,
    je dragoceno spoznanje, da ima naše bivanje smisel,
    da nam zastavlja pomembna vprašanja.
    Veselje je tudi odkritje tvojih sledov
    na obrazu ljudi, ki jih srečujemo,
    med vrsticami časopisa, ki ga prebiramo,
    v prizadevanju vseh, ki gradijo nekaj novega.
    Naše veselje, je veselje v Bogu.
    Brez Tebe Oče, bi ne bilo veselja.
    Če nam ne bi poslal Sina, bi ne bilo veselega oznanila ljudem.
    Reši nas vseh tistih žalostnih prividov,
    Ki nas v življenju begajo in tlačijo.
    Kristjani bi vendar ne smeli biti zagrenjeni,
    kljub bridkostim in težavam tega sveta.
    Kdo bi se danes mogel veseliti,
    če ne prav mi, ki trdno verujemo,
    da si Ti, o Bog, naš Vsemogočni,
    Vsevedni, predvsem pa Dobrotljivi Oče!

    Paul Roth

    Družina (avtor je p. Branko Cestnik) je glede veselja zapisala naslednje misli (kratek povzetek): »Ne vemo, kdaj in kako se bo zgodilo, da bo sodobni človek spet zahrepenel po Bogu. Ne vemo, kdaj in kako se bo zgodil duhovni preporod, ko bodo možje in žene našega časa v Kristusu spet ugledali zadnje in prvo obličje Boga, ki je človek, človeka, ki je Bog. Vemo pa eno, da žalostni kristjani zagotovo k temu ne bodo nič prispevali. Še več: žalostni kristjani nastop duhovnega preporoda oddaljujejo, celo onemogočajo. Vera je globoko čustvo in bogoslužje je svečano. Razumljivo je, da verni ljudje nismo podobni zabavljačem, ko pričujemo o Bogu, še manj smo podobni razposajenim klovnom, ko obhajamo svoje obrede. Vseeno se moramo vedno znova izpraševati in preverjati, kam izginja naše krščansko veselje in kako si ga povrniti, ko nam uplahne. Pred nami je gromozanski izziv prenosa vere na mlade rodove in ni druge poti, da ga opravimo, kot je ta, da ga opravimo z veselim srcem«.

    Vera je tako za kristjane tisti pomembni vir iskrenega in pristnega, spontanega veselja, ki ga svet ne more dati, temveč ga da le Bog. Bog je dal človeku veselje in upanje. Veselje v veri je zazrtost in upanje v prihodnost, v vstajenje, v večno življenje. Svoj temelj pa ima veselje v Božjem stvarjenju, saj je Bog človeka ustvaril za veselje, ustvaril ga je po svoji podobi, ga postavil na zemljo, da bi človek v veselju živel med ljudmi in stvarstvom ter slavil svojega Stvarnika in mu bil s pravičnim življenjem v Veselje. Vera v večno življenje je mnogim ljudem vir veselja tudi tam, kjer se zdi, da veselja ni, kjer se zdi, da je trpljenje prevladalo. Veselje pa pomaga človeku tudi pri premagovanju trplenja in raznih težav, s katerimi se sooča sodobni človek. Veselje tako ni nekaj neoprijemljivega, pač pa nekaj zelo konkretnega, saj v vsakdanjem življenju spreminja srca ljudi.

    Zato se strinjam s prispevkom patra Cestnika v Družini: »Vseeno se moramo kristjani vedno znova izpraševati in preverjati, kam izginja naše krščansko veselje in kako si ga povrniti, ko nam uplahne. Pred nami je gromozanski izziv prenosa vere na mlade rodove in ni druge poti, da ga opravimo, kot je ta, da ga opravimo z veselim srcem«. Čaka nas vse veliko dela in molitve ter prošenj k Bogu, da se povrne spet veselje med nas. Ker imamo kristjani vse potrebne podlage in argumente v upanju, ljubezni in Božji Dobroti imamo tudi več razlogov za iskreno veselje.

    Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo ljubezen, ga prosim, da me pritegne k sebi, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj in da bo v meni deloval Sveti Duh brez vseh omejitev. Janez

  99. Lara says:

    Dragi Jezus!

    Prosim, vlij mi strpnost in potrpljenje na vsakem koraku sedanjega življenja.

    Pomagaj mi pri življenjskih odločitvah, saj Božja volja največ velja.

    Varuj in brani me.

  100. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: “OB TRETJI URI MILO PROSI MOJE USMILJENJE, POSEBNO ZA GREŠNIKE …”

    Usmiljeni Jezus je sveti Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, in po njej tudi nam zaupal naslednje besede življenja (navedeno iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske):

    “Ob tretji uri milo prosi moje usmiljenje, posebno za grešnike, in vsaj za kratek čas se poglobi v moje trpljenje, predvsem v mojo zapuščenost v trenutku umiranja. To je ura velikega usmiljenja za ves svet. Dovolim ti, da prodreš v mojo smrtno žalost; ob tej uri ničesar ne odrečem osebi, ki me prosi v imenu mojega trpljenja” (št. 1320).

    “Moja hči, spominjam te, kadarkoli boš slišala, da ura bije tri, se vsa potopi v moje usmiljenje, slavi in poveličuj to usmiljenje; kliči njegovo vsemogočnost na pomoč za ves svet, posebej za uboge grešnike, kajti v tem trenutku stoji na stežaj odprto za vsakega človeka. Ob tej uri zase in za druge izprosiš vse, ob tej uri se je rodila milost za ves svet – usmiljenje je zmagalo nad pravičnostjo. Moja hči, ob tej uri se potrudi, da zmoliš križev pot, kolikor ti obveznosti to dopuščajo; če ne moreš zmoliti križevega pota, vsaj za trenutek stopi v kapelo in počasti moje Srce, ki je v najsvetejšem zakramentu polno usmiljenja; ako pa ne moreš stopiti v kapelo, se vsaj za trenutek poglobi v molitev tam, kjer si. Želim, da častí moje usmiljenje vsako ustvarjeno bitje, najprej pa ti, ker sem ti dal to skrivnost najgloblje spoznati” (št. 1572).

    Božjemu usmiljenju tokrat priporočimo osebe in zadeve v zapisih na tej spletni strani pod: Dr, Sofija, Nina, Nada, Alen, Mirjam, Ana, Mojca, Tanja, Blanka, MamiM, Kristina, Simon, Irena, Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Emilija, Zarja, Jasna, Tea, Ida … Teh in drugih trpečih oseb, ki se priporočajo v molitev, se vsak dan spomnimo v naših molitvah, še zlasti ob 15. uri med molitvijo rožnega venca Božjega usmiljenja, ko smo v duhu na poseben način povezani z Jezusovim trpljenjem na križu, darovanem za naše odrešenje! Zgodi se presveta Božja volja!

    Usmiljeni Jezus je sv. Favstini takole razodel veliko moč vzklikov Božjemu usmiljenju: “Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”

    http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja