Prosim za molitev

Imate težave? Imate kako bolezen, ki jo ne morejo zdravniki ozdravit ( levkemija, rak, astma, depresija,…) ? Ste skregani s sosedi, možem, ženo, otroci, sorodniki, sošolci,…? Vam gre vse narobe? Ne morete dobit fanta / punco za zakon? Ne morete imet otrok? Ne vem karkoli imate in vam dela težave, spodaj vpišite in skupaj bomo molili za vaš namen.
Naša prošnja je, da se tudi vi sami vključite v to internetno molitveno skupino in si vsi skupaj pomagajmo in molimo drug za drugega in namene, ki so bili napisani. Če še ne znate moliti, potem si izberite eno od molitev in jo izmolite (preberite in pri tem razmišljajte kaj piše) za vaše in vse ostale prošnje(namene). Če verujete se vam bo to tudi izpolnilo.

Matej 9, 20-22
Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.« 22 Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila od tiste ure rešena.
Ali:
Mt 17,20
»Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče
Ali:
Lk 17,6
Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.

Vsi skupaj lahko od Boga izprosimo milost za vaše prošnje.
Hvala za vaš obisk in vašo molitev, naj vas Bog obilno blagoslovi.
Spodaj vpišite svoje prošnje. Vpiši samo svoje ime/vzdevek brez priimka!

(Prosim, da si ne spreminjate imena ali vzdevka, ker s tem mi dajete dodatno delo, da vaše prispevke odobrim.  Hvala, Administrator)

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.633 Responses to Prosim za molitev

  1. Janez says:

    RAZLOČEVANJE – Kako deluje hudobija? Kako prepoznati hudobneža ?! (Dopolnjeno!)

    Enostaven način za prepoznavanje »hudobneža » (hudobne ljudi)!
    Povzeto po spletu: Dnevno.hr – Vjera – Sreda, 6. marec 2019. Molite in prosite Boga ter Marijo za takšne ljudi, vendar se zavedajte, da niste vi tisti, ki jih morate spremeniti, ampak Gospod!

    “Kdor dela dobro, je od Boga; kdor dela zlo, ni videl Boga.« (3 Jan 1, 11)
    Jezusovo usmiljenje je veliko, neizmerno in nedvomno ima vsak človek, tudi če je njegovo srce še tako pokvarjeno, priložnost za milost, za svetlobo, za spreobrnjenje. “Luč je prišla na svet, vendar ljudje bolj ljubijo temo kot svetlobo; ker so bila njihova dela zla. Kajti vsak, ki dela zlo, sovraži luč in ne prihaja k svetlobi, da se ne bi videla njegova dela. (Jn 3, 19-20). Tega dejstva se moramo vedno zavedati: živimo v začaranem svetu, materialnem svetu konkurence in pridobitništva, ki sovraži svetlobo, kjer je kapitalizem prinesel medsebojno brezobzirno tekmovanje brez dobrote in strpnosti med ljudi!. Ljudje žal sovražijo, ko naj bi ljubili, se prepirajo, ko naj bi bili prijateljski, se borijo, ko naj bi bili mirni, povzročajo rane, ko bi jih morali celiti – zdraviti, kradejo, ko bi morali deliti drugim ubogim, delajo slabo, ko bi morali dobro delati. Molimo Gospoda Jezusa in Mater Marijo, da se hudobneži spreobrnejo in da se bo svet spreobrnil! Še je čas za poboljšanje in spreobrnitev, ker Bog vse odpusti tisteb, ki se vrnejo k Njemu in se spreobrnejo!

    Slavni krščanski pridigar Billy Graham je napisal:
    Enkrat sem videl klovna z osredotočenostjo v glavi. Ne glede na položaj, ki ga bo postavil, se je obrnil na glavo. Daj ga na noge ali na stran, ko ga pustiš, se obrne na glavo. Ljudje s pokvarjenim/hudobnim srcem so ravno takšni. Naredite z njimi, kar hočete, vedno se bodo postavili na slabo stran. To je razlog, zakaj nekateri kristjanov ne prenesejo! Za slabega človeka so dobri, pošteni, pravični ljudje obrnjeni narobe! Za krivičnega je pravičnost nenavadna in čudna. Krščanska dobrota je sebičnemu človeku vznemirja vest. Pravi položaj kristjana odraža, da je svet v napačnem položaju. ” To je preprost način kako prepoznati ljudi, ki ne služijo Bogu ampak očetu laži – Satanu. Oni dobro imenujejo zlo in zlo dobro.

    5 znamenj hudobnega srca so katera?
    Naslednjih pet znamenj kaže, da imate opravka z ljudmi s hudobnim srcem in če prepoznate nekatere od njih, bi bilo najbolje, da se tem ljudem umaknete in prepustite duhovno zdravljenje in spreobrnjenje Jezusu. Če imate stike s takimi ljudmi, molite za njih in se postite, zanje darujte svoje trpljenje in jim odpuščajte, vendar bodite previdni in se zavedajte, da jih ne morete spremeniti vi, ampak to lahko naredi samo Gospod!

    1. Ljudje hudobnega srca so razni kvazi strokovnjaki, ki ustvarjajo zmedo, stisko in prepir: sprevračajo dejstva, varajo, lažejo, se izogibajo odgovornosti, zanikajo stvarnost (resnico, realnost), izmišljajo si zgodbice, pomembne informacije (podatke) zadržijo zase…ter tako manipulirajo z resnico.

    2. Ljudje hudobnega srca so strokovnjaki za zavajanje drugih s svojo sladkobesednostjo. Toda če pogledate sadove njihovega življenja ali če vzamete njihove besede, boste videli, da se takšni ljudje nikoli ne spremenijo in ne delajo za svojo rast in razvoj. Njihovo življenje je iluzija in trpljenje drugih ljudi je zanje duševna hrana. Nič ne prispevajo za druge in so egoistični.

    3. Ljudje hudobnega srca vedno želijo obvladovati in kontrolirati druge, sami pa so sebi najvišja avtoriteta. Zavračajo povratne informacije in konstruktivno kritiko, sami ustvarjajo pravila po katerih se ravnajo, ne upoštevajo pa obstoječih etičnih in moralnih standardov. Manjka jim sočutja in dobrote. Manjka jim Ljubezni. Njih reši le Jezus in Mati Marija na našo priprošnjo in molitev!

    4. Ljudje hudobnega srca premišljeno in inteligentno igrajo na simpatije dobrohotnih ljudi z namenom prevare. Izgleda takole: iščejo sočutje, vendar ga sami ne izkazujejo. Iščejo toplino, odpuščanje in intimnost oseb, ki so jih prizadeli brez občutka za bolečino in trpljenje drugega, brez pravega namena, da bi poskušali popraviti to, kar so storili ali da bi poskusili vrniti izgubljeno zaupanje. Taki ljudje manipulirajo in izkoriščajo zaupanje ter dobroto pravičnih in strpnih ljudi.

    5. Ljudje hudobnega srca nimajo »vesti« in ne vedo, kaj je kesanje in obžalovanje. Ti ljudje se niti ne želijo boriti proti svoji zlobi in hudobiji – pravzaprav uživajo v tem – a vse to pod krinko nekega plemenitega značaja in plemenitih ciljev. Ne mislijo na druge ampak nase.

    Gospod odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo je rekel Jezus na križu. Molimo, da bo na svetu več Ljubezni, Strpnosti in Odpuščanja! Prosim Gospod pomagaj nam pri naši spreobrnitvi!

    http://zupnija-lipoglav.rkc.si/

  2. Miro says:

    EVHARISTIJA POMAGA GLOBLJE UMEVATI SKRIVNOST NEBEŠKEGA KRALJESTVA!

    Upanja polne besede življenja, ki kot žarek luči svetijo v temo človekove nevednosti: »Evharistija vodi mišljenje in pomaga globlje umevati skrivnost nebeškega kraljestva, ki nas čaka, ter hkrati uvaja Božje ljudstvo v naročje te skrivnosti. V tem življenju se mora vera ukoreniniti v njem. Ni mogoče, da bi dolgo preživela vera kristjana, ki živi brez evharistije« (Frančišek Ksaver Nguyen Van Thuan, Pot upanja).

    Naj se žarki Božjega usmiljenja milostno dotaknejo slehernega srca, hrepenečega po Njem, ki je pot, resnica in življenje!

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  3. Janez says:

    Kaj lahko naredim za več veselja in SREČE V DRUŽINI? (dopolnjeno!)

    Da bi današnji zakonci živeli v čim lepši harmoniji, nek duhovni pisatelj daje tele nasvete:
    1. Velikodušno izpolnjuj želje svojega zakonca.
    2. Opominjaj – kritiziraj redko in vedno z ljubeznijo.
    3. Če moraš nekoga zanemariti, to ne sme biti nikoli mož ali žena!
    4. Razveseli sozakonca -potrudi se, da bo pogosto sijal od sreče in zadovoljstva.
    5. Srečujta se kot Adam in Eva, ko sta se prvič videla – z ljubeznijo.
    6. Vsaj en kompliment na dan je bolj pomemben kot vitamini.
    7. Nikoli ne bodita oba naenkrat jezna.
    8. Ko se zmotiš, se opraviči –vse spore rešita pred sončnim zahodom.
    9. Nikoli, nikoli ne govori o preteklih napakah.
    10. Molita skupaj oba zakonca in se zavedajta, da sta eno v Kristusu.
    11. Nikoli, nikoli ne zahtevaj in ne daj kar Bog prepoveduje v zapovedih.
    12. Za prepir sta potrebna dva. Ti vedno lahko odvzameš enega, da ni prepira.
    13. Ne vpij – nikoli ne kriči – le kadar gori hiša.
    14. Odpuščaj in prosi odpuščanja sozakonca, da bo Božji Mir v družini!
    15. Izkazuj Ljubezen in Dobroto in povej sozakoncu, da ga imaš rad z dejanji in besedami!

    medmrežje http://zupnija-lipoglav.rkc.si/

  4. Janez says:

    MOJA VEČERNA IN JUTRANJA MOLITEV K TEBI GOSPOD
    Iščem trenutek, ko bi po napornem delavniku, lahko bil sam s Teboj Oče,
    da bi se končno pri Tebi in v tebi umiril od skrbi in od vseh naporov dneva.
    Želim se pogovoriti s Teboj in Ti darovati vse, kar sem delal in daroval drugim.
    Želim te čutiti, živeti s Teboj in v Tebi.
    Želim te ljubiti Bog, ki si moj najboljši Oče,
    ki mi je vse zastonjsko daroval in me ustvaril kot Deus Creator.
    Zvečer, ko pada mrak v deževnem jesenskem večeru, se zatekam k Tebi.
    Naša polja v vasi so prazna, pridni kmetje so pobrali vse poljščine za ozimnico v kašče.
    Letos ni bilo veliko pridelkov, pa tudi sadja ne
    in čebele niso prinesle dovolj medu kot lani in oprašile rastlin in dreves.
    Kljub temu hvala Ti Oče za vse, kar si nam daroval in blagoslovil naše delo na zemlji.
    Dostikrat se med dnevom pri delu spomnim Nate.
    Ne morem se vedno osredotočiti le Nate, preveč stvari me moti in bega podnevi.
    Zato sem pri Tebi sedaj zvečer, ko molim in so utihnili glasovi v gozdu in v vasi
    in ko se spokojno vse pripravlja na večerno molitev in počitek.
    Lahko bi več dobrega naredil danes za druge, pa sem le ubogi človek,
    ki komaj naredi in shaja, kar mu prinese življenje, da vse naredi in dokonča za preživetje.
    Sedaj v tišini ugašajočega dne se zavem, da moram več moliti in Te večkrat prositi za vodstvo Oče,
    da bo šlo potem vse lažje in v klas, ker boš Ti blagoslovil vse kar bom delal, mislil, daroval ali prosil.
    Gospod svobodnega si me ustvaril in prost sem vsakega strahu in tesnobe
    in v srcu sem zadovoljen, miren in radosten.
    Nikoli me ne grajaš, ko nisem več naredil, kot bi lahko in ko ne naredim dovolj za druge,
    ko bi lahko bolje služil in pomagal ubogim in trpečim tako kot Mati terezija ali Pedro Opeka.
    Gospod Ti veš koliko zmorem in me tiho tolažiš, saj je jutri še en dan,
    ko se bo zbudilo sonce in ko mi boš pomagal, da bom v areni življenja naredil in daroval več,
    brez naprezanja in žrtvovanja, ker mi boš Ti pomagal, da bom potrojil vse svoje moči.
    Rekel mi boš: »Ponižen si bil in skromen moj Otrok, kar mi ugaja,
    zato Te bom uslišal, da boš vse, kar si meni zvečer in zjutraj pri molitvi obljubil tudi spolnil.
    In dal boš tudi drugim tihi zgled kako rad vidim ko ljudje na zemlji spolnjujete Mojo Voljo
    in moje Oče te bodo ljubeče gledale moj Sin«.

    Janez AKA Dichter Hansi

    • Janez says:

      Poslušanje in izpolnjevanje besede (Jakob)
      19 Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, 20 kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti. 21 Zato odpravite vso umazanost in odvečno zlo ter s krotkostjo sprejmite besedo, ki je v vas vrojena in ima moč, da reši vaše duše.
      22 Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo. 23 Če je namreč kdo poslušalec besede, ne pa njen uresničevalec, je podoben človeku, ki ogleduje svoj rojstni obraz v zrcalu; 24 pogleda se, a odide in takoj pozabi, kakšen je bil. 25 Človek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslušalec, temveč njen dejaven uresničevalec, bo blažen v svojem delovanju.
      26 Če kdo misli, da je pobožen, a ne brzda svojega jezika, temveč vara svoje srce, je njegova pobožnost prazna. 27 Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta.

      Jakob 1,19-27

  5. Janez says:

    LITANIJE” K BOGU OČETU
    Srce Boga Očeta – skrije me
    Skrbna Očetova ljubezen – obdaj me
    Blage Očetove dlani – pobožajte me
    Sijaj Očetovih oči – razsvetli mojo temo
    Dotik Očeta – ozdravi me
    Beseda Očeta – preustvari me
    Tišina Očeta – objemi me
    Duh Očeta – dihni v me
    Sin Očeta – ljubi me
    Usmiljenje Očeta – vžgi me
    Življenje Očeta – obudi me
    Ljubezen Očeta – klesaj me
    Ogenj Očeta – ogrej me
    Nedložnost Očeta – oživi otroka v meni
    Spomin Očeta – varuj me
    Navzočnost Očeta – bodi moje upanje
    Krotkost Očeta – nasiti me
    Voda Očeta – napolni me
    Usta Očeta – povejte mi resnico
    Bližina in varnost Očeta – izlijta se name
    Čistost Očeta – povrni mi dostojanstvo
    Plemenitost Očeta – bodi moj zaklad
    Tenkočutnost Očeta – pokaži mi lepoto
    Ranljivost Očeta – razoroži me
    Veselje Očeta – odvzemi mojo žalost
    Solze Očeta – spreobrnite me
    Ramena Očeta – sprejmite me
    Kolena Očeta – bodite moj počitek
    Lice Očeta – bodi moje zavetje
    Moč Očeta – bodi moja krepkost
    Čas Očeta – pretakaj se v meni
    Zvestoba Očeta – ukorenini se v meni
    Svoboda Očeta – ustvari v meni nova obzorja
    Trpljenje Očeta – naredi v meni prostor za križ
    Stopala Očeta – usmerjajte moje korake
    Ponižnost Očeta – zlomi moj napuh
    Zaupanje Očeta – deni me na svoje srce
    Volja Očeta – uči me sprejeti ljubezen
    Slava Očeta – razodevaj se v meni
    Ti, ki Si moj Oče
    Ti, ki me ustvarjaš iz ljubezni
    Ti, ki si vedno s scojimi otroki
    Ti, ki se nenehno daruješ
    Bodi slavljen
    Bodi vzvišen
    Bodi ljubljen
    ABBA, Naš Oče Nebeški vate zaupam, Vate verujem. Tebe ljubim
    AMEN!

    http://www.fejstbog.si/index.php/arhiv-prispevkov/9-uncategorised/358-litanije-k-bogu-ocetu

  6. Janez says:

    ČLOVEK, ČAS ŽIVLJENJA TEČE IN JE V TVOJIH ALI V BOŽJIH ROKAH

    Življenje, ki poteka neresnično, namišljeno, na videz ali navidezno življenje torej,
    je tisto, ki se vrši na površini bivanja brez smiselne globine in vsebine,
    je tisto, brez Boga, brez Ljubezni in Odpuščanja, brez Dobrote in Usmiljenja.
    Je le zaigrana gledališka igra hipokrizije, dramska krinka Slehernikov za druge,
    mnoge znane in neznane, posameznike v množici in pred ter za njo brez libreta.
    Življenje, ki teče egoistično vsak dan brez vere v Boga in dobrote je le za oder, je le na videz,
    je podoba dramskega gledališča, opere, kina, cirkusa, sejma ničevosti in trgovine,
    podoba kupljene veselosti, ki jo prodaja izvotljena čustvena veselost ali osamljena žalost ljudi.
    Ohlapni stiski hladnih rok na vse strani in iskanje smisla v puščavi, kjer ga ni,
    saj so ga odplaknila vodovja egoizma in igranja vlog iz logov iskrenosti in pravice.
    To je kraj, kjer bivaš tako sam, čeprav si v množici ljudi, ki te ne opazijo in
    te nikoli zares ne sprejmejo medse, saj vsak vidi le sebe!
    Tu se slišijo bučne govorance brez vsebine, zmedena, priliznjena in prisiljena besedičenja,
    hahljanje lepo oblečenih, dobro hranjenih karieristov in bogatih mogočnežev,
    ki debatirajo o karieri, denarju in časti, položajih, ne vidijo pa revežev in ubogih.
    Tukaj na semnju ničevosti bogati mogočneži ritualno izvajajo
    klanjanje Mamonu, denarju, položajem, nazivom in naslovom.
    Spodbujajo se in tekmujejo, kdo bo večji in pomembnejši.
    Mimogrede pa se čas, ki teče in teče enkrat vsem izteče, ali latinsko Tempus Fugit.
    In življenje na videz dobi svoj dokončni izraz ter pomen.
    Izriše svojo resnično nepotvorjeno dokončno podobo in definicijo.
    To je namišljeno, nezrelo, neizživeto, nedonošeno življenje in nedoživeto življenje mogočnih in bogatih Slehernikov,
    to je hlinjena resničnost in ponarejena dejanskost, to je egoistično življenje ljudi brez empatije,
    to je izgubljeno rojstvo in zapravljen čas bivanja,
    to je rojstvo in smrt v enem samem hipu.
    To je življenje, ko so Božji talenti za te bogate in mogočne Slehernike pokopani v zemljo,
    to je življenje, ki nima nobenega smisla, saj taki ljudje vidijo le sebe.
    Bog ve, da je ustvaril na Zemlji nedokončano simfonijo.
    Visoko na nebu žarijo zvezde in Jezus z Marijo vidita ves blišč in bedo tega sveta.
    Oče pa ljubeče gleda na uboge, lačne in bolne, zakaj njih je Nebeško Kraljestvo.
    Pri Njem v Nebeški Domovini bodo ubogi, lačni, bolni in trpeči poplačani za vse,
    česar niso za čas Zemeljskega bivanja užili.
    Blagor njim ubogim, ki so prišli k Njemu.
    Bili ste lačni, nahranil vas bom, bili ste žejni, dal vam bom vode, bili ste bolni, ozdravil vas bom, je rekel Jezus v Blagrih.

    Fejstbog: Nekoliko dopolnjena pesem ČAS ŽIVLJENJA JE V TVOJIH ROKAH od Ingrid Merc.

  7. Miro says:

    EVHARISTIJA JE LUČ ZA DUHOVNO ŽIVLJENJE ČLOVEŠTVA IN VIR MIRU MED NARODI!

    Frančišek Ksaver Nguyen Van Thuan je v knjigi Pot upanja zapisal več globokih misli tudi o sveti evharistiji in njenem pomenu za naše vsakodnevno življenje. V eni od njih se je takole izrazil: Kakor sonce žari in oddaja svojo svetlobo zemlji, tako je evharistija luč za duhovno življenje človeštva in vir miru med narodi. »Kruh, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta« (Jn, 6,51).

    Slavimo Gospoda in se zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus! Ti si Kruh življenja, naša Jed in naš Kelih. Hvala, ker se na oltarju daruješ za naše ozdravljenje in odrešenje!

    Smo morda v kakšni dušni ali telesni stiski? V veselju ali žalosti, sreči ali nesreči? Ne glede na tak ali drugačen življenjski položaj, vedno vztrajno molimo in trkajmo na vrata svete Evharistije in odprla se bodo za odrešenje nas in naših bližnjih – v moči Svetega Duha! Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  8. KRISTINA says:

    Gospod hvala ti za vse darove, za vse ljudi okrog mene in še dlje, hvala, ker tvorimo skupnost, prsim Gospod vžgi v nas ogenj ljubezni, da bomo ljubili tudi tiste, ki so drugačnih veroizpovedi, da bomo spoštovali njihove odločitve glede njihove vere. Gospod izlij na nas ogenj svoje ljubezni, naj se ta globoko razplamti v nas, v vseh bratih in sestrah. Gospod varuj vse brate in sestre, vodi jih po pravi poti in daj moči vsem ljudem, da znajo živeti s tem kar jim je dano. Prosim te, da nas vse varuješ, posebaj ko se lotimo del, ki zahtevajo večjo obremenitev in potrpežljivost. Gospod vse izročam v tvoje roke , ti veš kdo je kaj zmožen zato nas ti vodi s svojo močno roko.
    sv. Jožef prosi za nas
    sv. Mihael prosi za nas
    vsi svetniki božji prosite za nas
    Kraljica Rožnega venca prosi za nas
    O kri in voda iz prebodenega Kristusovega srca zaupam vate
    Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo, zdaj in vekomaj Amen

  9. Miro says:

    SLAVLJENJE + EVHARISTIJA + ODPUŠČANJE = OZDRAVLJENJE! (p. Robert DeGrandis)

    »Skozi leta sem videl ljudi, ki so slavili Boga z velikim navdušenjem. Potem so bili povedeni v globoko odpuščanje. Ti dve izkušnji –
    slavljenje in odpuščanje – odstranita nekaj ovir za Svetega Duha. Potem pride k njim Jezus, Zdravnik v sveti evharistiji, in v njih je sposoben opraviti veliko ozdravljenje zaradi njihove odprtosti« (iz knjige Vsakodnevno slavljenje Boga, pater Robert DeGrandis).

    Božjemu usmiljenju tokrat v molitvah priporočimo osebe in prošnje, ki so jih zapisali – Sara, Petra, janez, Nataša, Kristina, Boštjan, MamiM … Z zaupanjem se obrnimo na Marijo, Kraljico presvetega rožnega venca, in jo prosimo, naj nam pri Jezusu izprosi milost, da bi odkrili, kako velik pomen imata za naše odrešenje molitev in odpuščanje, še zlasti pa sveta Evharistija – Izvir vseh milosti. Naj se zgodi presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    O Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  10. janez says:

    Prosm gospoda Boga, mati M rijo, vse Angele in Svetnike, da se mi izboljša zdravje, prenehajo bolečine v trebušni votlini. Hvala

    • Janez says:

      Prošnja Boga za mojo ozdravitev
      Prosim Boga Očeta, da se izboljša moje zdravstveno in duhovno stanje, prosim za ravnovesje mojega fizičnega telesa in duha. Prosim Očeta, da bi ozdravel in da bi mi dal moč in mir v moje nemirno srce. Prosim Gospod varuj me in vodi me, kakor tudi mojo družino in moje prijatelje in znance. Gospod Jezus Kristus verujem, da si naš Odrešenik in da resnično bivaš med Nami. Ti si Vstajenje in Življenje ter vsa Ljubezen Boga Očeta. Prišel si, da oznaniš blagovest ubogim, da jetnikom prineseš prostost in slepim vid, da zatirane pustiš na svobodo in da pomagaš bolnim in revnim z svojim velikim Usmiljenjem. Jezus ti si naše upanje in zdravje bolnikov. Ti nas dobro poznaš in veš kaj potrebujemo. Jezus ti si Naš Brat in dobri pastir. Ti si usmiljeni Samaritan. Vem, da me ljubiš in me želiš ozdraviti, ker je v tebi, moj Jezus, še vedno tisto usmiljenje, ki si ga imel do bolnikov, ko si bival na zemlji. Spomnim se na tvoje besede v Evangeliju: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni« (Lk 5,31b). Prosim ozdravi me na duši in na telesu. K tebi prihajam žalosten, nemiren, bolan in vpijem kakor slepi Bartimej: »Sin Davidov, usmili se me«. Prosim pomagaj mi. Verujem, da si ti Bog, ki zdravi. Hvala, da me boš uslišal in me pozdravil na duši in na telesu. Hvala Ti Gospod Bog, da boš uslišal vse moje prošnje in prosim obenem blagoslovi mene in vse Ljudi dobre volje, da bomo hodili po Poti Odrešenja in se Zveličali. Gospod Bog prosim usliši in pomagaj janezu, da bo ozdravel in da bodo prenehale vse bolečine v trebuhu.

      Prirejeno in delno povzeto po viru: Molitvenik življenje v Bogu
      Boga prosim za ozdravitev janeza ter da bo odslej zdrav na duši in na telesu, po Kristusu Našem Gospodu. Gospod usliši ga in vodi ga prosim. Hvala. Amen.

      Že objavljeno na Prosim za molitev.

    • Mirjam says:

      Zaupaj,vera v Boga zdravi.

  11. Sara says:

    Prosim prosite zame našega Gospoda, da se milostno ozre name ine blagoslovi z zvestim, toplim, pogumnim krščanskim možem, s katerim bi si ustvarila družino in živela krščanske vrednote

    • Janez says:

      MOLITEV ZA BODOČEGA MOŽA!
      Dobro je tako pomembne odločitve sprejemati skupaj z Gospodom!
      V imeno Očeta in Sina in Svetega Duha.
      Ljubi Oče, ki si v nebesih. Nekje živi fant, ki me išče, ki bom po tvoji volji smela biti njegova – oče najinih otrok. Ohrani ga čistega, daj mu moč, da se bo znal obvladati in bo plemenit zate in zame. Tudi mene varuj zanj. Orji in sej v najinih srcih zdaj v pomladi življenja, da bova močna in bova ob tvoji dobrotni roki zgradila Tebi ljubi in nama srečen dom.
      Jezus tebi živim, Jezus tebi umrjem, Jezus tvoja sem živa in mrtva.

      Amen.

      Poglejte še stike samskih na medmrežju spodaj. BVB. Janez

      https://www.katstik.si/index.php?id=393&details=z7OFYmOE#

  12. Miro says:

    V EVHARISTIJI JE VESELO OZNANILO STRNJENO V PETIH TOČKAH!

    Živimo v času, ko smo, tako rekoč, na vseh področjih – tudi na verskem in duhovnem – izpostavljeni nenehnemu zasipavanju in utrujanju s tisočerimi in tisočerimi idejami, informacijami, podobami … Temu je popolnoma nasprotna tista pot, ki nas po Mariji vodi k sveti Evharistiji, kjer nas pričakuje On, ki nas neizmerno ljubi, to je naš Odrešenik Jezus Kristus. Osebno me zelo nagovarja sporočilo, morda utegne še koga, ki ga je o sveti Evharistiji s presenetljivo preprostimi in jedrnatimi besedami izrazil škof dr. Jožef Smej:

    V Evharistiji je strnjeno veselo oznanilo,
    ki ga lahko razčlenimo v petih točkah:
    Bog je,
    Bog nas ljubi,
    Bog je prišel k nam,
    Bog nam odpušča,
    Bog nas čaka k sebi domov.

    Dostikrat v življenju po mnogih poteh mrzlično iščemo kruh, ki nas ne more nasititi, pozabljamo pa na živi kruh, ki daje življenje.
    Jezus nam govori: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6,51). Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi pravilno umevali Božjo besedo ter molili, delali in ljubili v moči svete Evharistije.

    Na vse preizkušane sestre in brate, ki prosijo za molitev in uslišanje v njihovih stiskah, vsak dan v molitvah kličimo Božji blagoslov ter v srcu slavimo Jezusa in se mu zahvaljujmo: Slava tebi Jezus! Hvala Ti za neizmerno dragocen dar svete Evharistije!

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  13. Petra says:

    Prosim za molitev moje družine, da bi se Gospod in nebeška Marija dotaknila mojega moža, ki je nasilen, laže, je egoističen,…

    • Miro says:

      V mesecu oktobru premišljujmo o Marijinih sporočilih iz Lurda in Fatime (molitev, post, pokora, zadoščevanje)! Vzemimo v roke močno duhovno orožje – rožni venec in si to molitev vsak dan vtisnimo v razum in srce, v zavedanju, da skupna molitev dela čudeže! Marijo, Kraljico presvetega rožnega venca, v molitvah prosimo za vas in vašega moža, da bi se po Božji milosti srečala z Jezusom, ki je popolna Ljubezen in more oba osrečiti. Zgodi se presveta Božja volja!

      • Janez says:

        Psalm 23
        Gospod je moj pastir,
        nič mi ne manjka.
        Na zelenih pašnikih mi daje ležišče;
        k vodam počitka me vodi.
        Mojo dušo poživlja;
        vodi me po pravih potih
        zaradi svojega imena.
        Četudi bi hodil po globeli smrtne sence,
        jaz se ne bojim hudega, saj si ti z menoj,
        tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.
        Ps 23, 1-4

        Moli, zaupaj, prepusti se Njemu. Dovoli Bogu, da poskrbi za Tvoje življenje. Veruj v Boga in ne bodi Nejeverni Tomaž! Dr. Marilyn Schlitz, predavateljica na Harvardu.

        Včasih se nasmejim, pogledam gor in rečem: Vem, da si bil Ti Bog, hvala.
        Verni ljudje ne potrebujejo dokazov o učinkih in čudežih molitve, da bi se še naprej zanašali na Boga.
        Jih pa zato potrebujejo ljudje, ki ne verujejo. To je bil konec koncev eden glavnih razlogov, zakaj je Jezus pred ljudmi delal čudeže, ko je hodil po Izraelu preddva tisoč leti. Pa vendar so mnogi ljudje, navkljub očitnim nadnaravnim znamenjem, še vedno ostali v dvomih. Vendar ne vsi, saj so se nekateri tudi spreobrnili kot Savel, ki je postal Sveti Pavel. Pa tudi številni drugi, ki so slišali Njegov klic.

        MOLITEV
        Jezus, po tem hrepenim. Po Tvojem miru, po Tvojih pašnikih, po Tvoji vodi, po Tvoji Ljubezni!
        Nočem se opirati na svojo presojo, ta me je tolikokrat prevarala.
        Želim se opreti na Tvoja znamenja, ko sem izgubljen in na Tvojo tolažbo,
        kadar hodim v temi in Te iščem.
        Prosim pomagaj naši družini, da bo spet zaživela v miru in medsebojni ljubezni.
        Prosim pomagaj možu, da bo spregledal kar dela napak,, da bo spet postal dober oče in mož.
        Pomagaj tudi drugim članom družine, da bomo spet zaživeli v slogi in ljubezni.
        Zato te prosim, Jezus, še močneje me primi za roko in še tesneje hodi ob meni.
        Bodi Moja Luč in Dobri Pastir, ki čuva Svoje Otroke na Zemlji.
        Podari prosim mir naši družini.
        Ti si vse, kar potrebujem!

        Gospod prosim pomagaj Petri, da se bodo uredile vse težkoče v družini in da bo spet nastopilo strpnost, razumevanje in medsebojna ljubezen.

        • Miro says:

          Lepa in spodbudna molitev! Naredimo pa še potrebni korak k sveti Evharistiji, kjer nas pričakuje Odrešenik Jezus Kristus, ki se iz čiste ljubezni daruje za naše odrešenje, tako tudi za Petro, njenega soproga in vso njeno družino. Zgodi se presveta Božja volja!

          Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  14. janez says:

    Prosim za molitev za službo, zdravje. Hvala

    • Janez says:

      MOLITEV: Verujem, da je Bog ob meni zdaj in vekomaj
      Verujem, da je Bog, ki je moj Oče, vedno ob meni in da nikoli nisem sam.
      Tudi takrat, ko sem osamljen, žalosten in utrujen od vsakodnevnega hitenja, hrupa in dela.
      Tudi takrat ne, ko sem bolan, siromašen, brez službe ali ko se nekam izgubim in zaidem.
      On je vse ustvaril za nas, tudi mene in vse ljudi, ker nas ima rad, v svojo Radost.
      Ustvaril je vse Stvarstvo za nas, da ga bomo imeli radi in delali vse v Njegovo Veselje.
      Včasih zatavam, ko ga iščem in ga hočem spet poiskati,
      ker so me na stranpoti zapeljale Mamonove sirene vedoželjnosti,
      dela, finančnih uspehov, materialnosti in kariere in drugega,
      ki so me oddaljile od Njega, da sem zašel ali se takrat izgubil.
      Takrat sem se odtujil sebi in Njemu in sem bil zagnan v pehanju za dobrinami sveta.
      Takrat nisem bil več miren in srečen, skromen in zadovoljen z vsem,
      kar prinese življenje, tedaj sem nenadoma postal lačen imeti več in še več in da nimam nikoli zadosti.
      Ko dobim in uživam le materialne dobrine sedaj sprevidim, da moja lahkota in žeja še traja in da ni nikoli dovolj nasičena. Hoče še več. In ujet sem v zanko brez konca.
      Tedaj spoznam, da kdor ni zadovoljen s tem, kar dobi od Njega,
      da bo ostal nezadovoljen in bo hrepenel po še več materialnih dobrinah in bo nestrpen in nemiren.
      Iskal sem Te Oče in molil ter vpil k tebi, da bi me rešil.
      Zavedal sem se, da se le v Njem umiri moje Srce in da se le v Njem spočije moja nemirna Duša.
      To je tedaj, ko se nasitim iluzije, da je v materialnem svetu vse, kar iščem in potrebujem.
      Odšla je stran od mene še ena iluzija, ki me ne zadovoljila in osrečila ter umirila.
      Človek obrača, Bog pa obrne pravijo modri ljudje in vedo ter prosijo, naj se zgodi Božja Volja.
      Kar je prav v Človeških Oče, ni Nujno prav tudi v Božjih Očeh.
      Oče nam pravi: »Jaz sem Tvoj Gospod, ki ima vse Stvarstvo v svojih rokah.
      Kadar boš moj Otrok v težavah ali kadar boš zašel, prosi me v molitvi in pomagal ti bom.
      Vsak Trenutek bom takrat ob Tebi in prežet boš z mojo Ljubeznijo. Zavrzi vse bojazni in skrbi, vse svoje nemire in se spočij v Meni. Pridi k Meni Otrok in jaz Te bom Poživil«.
      Zato se bom vrnil k Očetu in ga prosil milosti in odpuščanja, tako kot že tolikokrat ko sem zašel.
      Gospod nam ne odpušča do sedemkrat ali do sedemdesetkrat sedemkrat,
      kot pravi V Evangeliju, ampak neskončnokrat, ker nas ljubi.
      Spoznam, da ko me zažeja po Očetu, njegovemu Miru in Ljubezni, njegovi utehi,
      se umirim in spočijem od kariere, materializma in norega hitenja in sem spet pri Njem.
      Spoznam in verujem, da nikoli ne morem odditi stran in zatavati tako daleč od Očeta,
      da se ne bi mogel spet vrniti k Njemu Domov.
      On me zvesto čaka in se veseli, ko se spet vračam k Njemu.
      Verujem, da mi je Bog namenil življenje in ne vegetiranje ter nemirno iskanje in potovanje po svetu; verujem, da mi ni namenil konca dni mojega življenja s smrtjo, ker me je Jezus Odrešil in mi je naklonil milost večnosti pri Njemu.
      Verujem, da mi je naklonil veselje in radost in ne potrtost, ker me je ustvaril sebi v Veselje,
      Verjem, da bom kot Njegov Božji Otrok vedno ob Njem zdaj in na Vekomaj.

      Že objavljeno na Prosim za molitev. Vse dobro. Janez

      Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

  15. Janez says:

    1)KAJ POMENI EVANGELIZIRATI?
    Evangelizirati pomeni za Cerkev prinašati veselo oznanilo v vse plasti človeštva in z vplivom tega oznanila od znotraj spreminjati in prenavljati človeštvo!

    Evangelij je treba oznanjati predvsem s pričevanjem. Zgled: kristjan ali skupina kristjanov znotraj človeške družbe, v kateri živi, razodeva, da zna razumeti in sprejemati druga, da zna z njim deliti življenje in usodo, da je solidaren z delom vseh za vse tisto, kar je plemenitega in dobrega… S takim pričevanjem brez besed ti kristjani prebujajo v srcih tistih, ki vidijo njihovo življenje, neustavljiva vprašanja: Zakaj so taki? Zakaj tako žive? Kaj ali kdo jih navdihuje? Zakaj so sredi med nami? Tako pričevanje je že tiho, vendar zelo močno in učinkovito razglašanje veselega oznanila.

    Vendar ostane to pričevanje vedno nezadostno; zakaj tudi najlepše pričevanje se v daljšem razdobju izkaže kot neučinkovito, če ga ne osvetli in utemelji to, čemur Peter pravi navedba „razloga za svoje upanje“ (prim. 1 Pt 3,15) – in če ni to pričevanje razvito z jasnim in nedvoumnim oznanilom o Gospodu Jezusu. Veselo oznanilo, ki ga razglašamo s pričevanjem življenja, je torej prej ali slej treba razglasiti z besedo življenja. Ni prave evangelizacije, če ni oznanila o imenu, nauku, življenju, obljubah, kraljestvu in skrivnosti Jezusa iz Nazareta kot Božjega Sina.

    (Evangelii Nuntiandi – O evangelizaciji današnjega sveta)
    http://www.fejstbog.si/index.php/arhiv-prispevkov/9-uncategorised/353-naj-evangelij-ponovno-osvoji-svet

    2)MISLI SVETE MATERE TEREZIJE IZ KALKUTE
    PRINAŠATI BOGA
    Mislila sem, da je to taka majhna stvar, pa smo vseeno pogosto spregledali tiste majhne stvari. Pred časom so sestre našle zelo, zelo nesrečno osebo, v enem tistih stanovanj samotarjev v bližini Rima, kjer sicer sestre delujejo, vendar ga še nikdar niso videle, zdi se mi, nekaj takega. Kakorkoli, oprale so mu oblačila, počistile sobo, mu pripravile toplo vodo in podobno, vse so postorile. Pripravile so mu tudi nekaj hrane, on pa ni spregovoril niti besede. Dva dni kasneje, potem ko so ga sestre začele obiskovati dvakrat dnevno, je spregovoril: »Sestre, v moje življenje ste prinesle Boga, pripeljite še očeta.« Sestre so šle in pripeljale duhovnika, ki ga je spovedal, prvič po šestih letih. Naslednje jutro je umrl. To je nekaj tako čudovitega; to sočutje sester, ki so v življenje tega moža, ki je za toliko let pozabil, kaj je Božja ljubezen, kaj je ljubezen do bližnjega, kaj pomeni, biti ljubljen, prinesle Boga. Pozabil je, ker je bilo njegovo srce zaklenjeno in ta nežna, sočutna, preprosta, krotka dela teh mladih sester – vaših otrok – so se ga dotaknila, mu v življenje prinesla Boga in kar me je najbolj prevzelo, dostojanstvo, veličino duhovniškega poslanstva. Da je potreboval duhovnika, da se je povezal z Bogom. Mislim, da se tega vsi učimo od naše Gospe – od sočutja naše Gospe. In da bi vi in jaz uporabili, kar nam je Bog naklonil, za kar nas je ustvaril, on nas je ustvaril za večje stvari: ljubiti in biti ljubljeni, da imamo globoko sočutje za svet, kakor ga je imela ona, ki je svetu dala Jezusa. Ljudje niso lačni nas, lačni so Boga, lačni so Jezusa, evharistije.
    Sveta Mati Terezija

    SE PREPOZNATE KOT KRISTJAN?
    V naši skupnosti živimo življenje Trojice, v ljubezni do drugega, kot je Jezus nas ljubil. To si je absolutno potrebno zapomniti, »ljubiti drug drugega, kot je Jezus nas ljubil«. Včasih nas je lahko sama sladkost, prijaznost, sama radost za vse zunaj, vendar je v skupnosti ravno obratno. Kot je nekdo rekel: »Na zunaj je kakor med, v notranjosti pa tiger.« Zakaj? O prvih krščanskih skupnostih so govorili, da so jih ljudje lahko prepoznali po ljubezni do drug drugega. To je bil znak, da so bili – so – Kristusovi učenci. To danes drži za vas? Zaradi tega znaka je vojak ujel svetega Lovrenca v času zgodnje Cerkve. Videli so ga, da je storil prijazno dejanje nekemu ubogemu in so vedeli: »On mora biti kristjan.« Tako so ga prijeli, ga zažgali in je postal mučenec. Bi lahko to rekli o vas, Misijonarkah ljubezni? Povejte, če ne bi imele sarijev z modrimi progami, bi lahko ljudje, takoj ko vas vidijo, rekli: »One so Misijonarke ljubezni. Glejte, kako skrbijo za gobavca, za umirajočega, za tistega pohabljenega otroka, za siroto in tako naprej.« Vas lahko ljudje danes prepoznajo kot Misijonarke ljubezni po tem, kdo ste in kaj počnete? Po vaši ljubezni do drugih? Kakšen je vaš odnos do ubogih? Kako ravnate z njimi? Ubogi so prav v vaši skupnosti … kako dokazujemo našo ljubezen do ubogih v naši skupnosti?
    Sveta Mati Terezija

    SMO POZORNI DO DRUGIH?
    Bodimo nežnejši, bolj sočutni, bolj ljubeči in skrbni do drugih – kot Jezus na križu, ki ga je, krvavečega in umirajočega skrbelo za svojo mater[1] – tako pozorni. Pozornost Jezusa na križu za Svojo mater; celo, ko ga je Juda poljubil in Mu povzročil strašno bolečino,[2] je rekel: »Ne dovolite, da ljudje storijo apostolom kaj žalega.«[3] Smo pozorni do drugih…?
    Sveta Mati Terezija

    LJUBITE S PRINAŠANJEM VESELJA
    Izžarevajte Jezusovo prisotnost z vašo radostjo. Vaše poslanstvo je smeh in molitev. Vložite ljubezen v vse, kar počnete; manjša kot je stvar, večja naj bo ljubezen. Ni pomembno, koliko storite, ampak koliko ljubezni vložite v to, kar delate. In zapomnite si, da to počnete za Jezusa. Jezus je dejal: »Bil sem lačen in nahranili ste Me, bil sem bolan in obiskali ste Me, bil sem osamljen in poskrbeli ste Zame… to ste storili Meni.«[1]
    Sveta Mati Terezija

    SVETOST NI RAZKOŠJE ZA PEŠČICO
    Molila bom za vas, da boste lahko zrasli v ljubezni do Boga preko ljubezni do drugih. Razširjajte mir z ljubeznijo, saj so dela ljubezni, dela miru. Razširjajte jih najprej doma, v vaši družini, potem pa še vsem. In z Božjo ljubeznijo, ki raste v vas, boste postali sveti. Svetost ni razkošje za peščico, je preprosta dolžnost vsakega od nas. Ko pogledamo na križ, razumemo, kako nas je Bog ljubil in se moramo tudi mi naučiti od Njega, kako ljubiti drug drugega, da bomo lahko tudi mi vložili vse v reševanje življenja, še posebej nerojenih otrok, ki so Božji dar družbi.
    Sveta Mati Terezija

    RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN
    Naši ubogi ne potrebujejo pomilovanja, ne potrebujejo našega sočustvovanja. Zjutraj sem bila v Nirmal Hridayu. Videla sem moža, ki se je boril s smrtjo. Sestre so povedale, da so ga prinesli težko ranjenega. Njegova grenkoba je bila opazna in je samo še čakal na smrt. Slučajno sem bila tam, govorila sem z njim in obraz se mu je razjasnil in želel je živeti.
    Sveta Mati Terezija

    IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
    Zelo majhne so stvari, ki jih počno sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost med ljudi, tako kot je to delal Jezus na zemlji.
    Sveta Mati Terezija

    Premislimo in živimo podobno kot Jezus, ko je bil med nami na Zemlji. Naročil nam je, da spolnjujemo Božjo Voljo. Zelo sem ganjen in globoko se me dotaknejo misli Matere Terezije, pa tudi drugih npr. Svetega Avguština, Svetega Frančiška in drugih svetnikov, ki so živeli in delali kot nam naroča Jezus v Evangelijih. Tudi mi bodimo dobri ljudje in dobri kristjani. Janez

  16. Janez says:

    KAKO V DANAŠNJI CERKVI SPREMINJATI SVET? (ob mislih Leonarda Boffa)

    1) CERKVENE STRUKTURE IN TEOLOŠKE SMERI KOT JIH VIDI L. BOFF
    Temelj Boffovega pogleda na Cerkev in na različne teološke smeri, ki se rojevajo v njej je razumevanje Cerkve kot “dela sveta, ki v moči Svetega Duha sprejema božje kraljestvo neposredno v osebi Jezusa Kristusa,.. V službi sveta ohranja spomin na božje kraljestvo in budi zavest o njem, slavi njegovo navzočnost v svetu in v sebi ter neguje pravila za njegovo oznanjevanje. Cerkev ni božje kraljestvo, temveč znamenje in orodje njegovega uresničevanja v svetu.” Zato morata biti Cerkev in teologija, ki Cerkvi služi, konkretno povezani z razmerami v svetu, kateremu prinašata odrešenje. Cerkvene prakse oz. strukture se resda porajajo iz praktičnih izrazov vere v določenem zgodovinskem trenutku, a lahko zaradi neprilagodljivosti postanejo toge in neučinkovite (model Civitas Dei). Teološke smeri, ki se vedno rojevajo iz prakse Cerkve in stanja v svetu, pa predvsem človeškemu razumu olajšujejo sprejetje skrivnosti odrešenja, a hkrati močno vplivajo na praktične izraze vere (tudi strukture) in jih hote ali nehote spreminjajo. Ob tem dialektičnem sovplivanju modelov Cerkve in teoloških smeri v njih se pred nas postavlja vprašanje najprimernejšega modela Cerkve za naš čas in teologije, ki bo svetu najbolj verodostojno in razumljivo predstavila Kristusa. Noben izmed obstoječih modelov cerkvene prakse in tudi nobena teološka smer ne moreta sama zaobseči celotne razsežnosti odrešenja, so pa v določenih zgodovinskih razmerah nekateri modeli in smeri primernejši. Leonardo Boff smatra določene modele cerkvene prakse, ki danes še obstajajo, za preživete in rasti božjega kraljestva celo škodljive, prav tako pa tudi njim pripadajoče teološke smeri, ki so preveč oddaljene od razmer v današnjem svetu in največkrat predvsem vase obrnjene, nima za primerno orodje v službi rasti božjega kraljestva.

    2) ALI JE DANAŠNJA CERKEV SPOSOBNA PRINAŠATI KRISTUSA SVETU?
    Z gornjim vprašanjem poskušam povzeti avtorjevo iskanje času najprimernejše oblike Cerkve in njene ureditve, hkrati pa hočem z njim izraziti svoje strinjanje z avtorjem, ki Cerkev pojmuje kot deklo v službi odrešenja sveta. Kljub dejstvu, da avtor izhaja iz specifične izkušnje latinsko-ameriške Cerkve, pa vendar njegovo iskanje zadeva vesoljno Cerkev. V tem dejstvu se skriva nevarnost posploševanja in prehitrega zavračanja cerkvenih praks in teoloških smeri, ki morajo tudi v Cerkvi ubogih ohraniti svoje mesto. Cerkveni model, ki ga predlaga avtor, je s svojo bivanjsko povezanostjo z nepriviligiranimi nedvomno zelo blizu Jezusovi viziji Cerkve in hkrati zelo dobro odgovarja izzivom časa, pa vendar sam po sebi ne zadostuje. Kristusova Cerkev mora biti zgrajena in utemeljena tudi z vidika zaklada vere, ki ga neguje in posreduje, z vidika Cerkve kot živega Kristusovega telesa, odprtega za vse ljudi. Teološka refleksija je potrebna v odnosu posameznika do Boga, hkrati pa mora cerkvena praksa in teorija odgovarjati tudi na druge pomembne izzive sveta kateremu je Cerkev podarjena. Ko Leonardo Boff razvija teologijo sužnosti in osvoboditve, izhaja iz dejanskih razmer prenavljajoče se Cerkve, ki je po navdihu Svetega Duha prepoznala svoje poslanstvo v solidarnosti z ubogimi. Teologija osvoboditve je dar vesoljni Cerkvi, ki se dejansko mora prenavljati, v sebi pa skriva nevarnost odločitve samo za en, resda velik,a kljub vsemu omejen del k odrešenju poklicanih ljudi.
    Kristus se po Cerkvi, takšni kot je: nepopolni in celo grešni, uteleša v svetu in čeprav je teženje za njenim nenehnim prenavljanjem potrebno in dobro, pa ne smemo zaiti v skušnjavo, da bi kot najpomembnejše merilo delovanja Cerkve vzeli njena zgolj človeška prizadevanja. Zdi se mi, da se je Leonardo Boff preveč usmeril vanje.

    3) KAKO V DANAŠNJI CERKVI SPREMINJATI SVET
    V tem kratkem razmišljanju bi rad predvsem pokazal, da je odločitev Cerkve, da se načrtno in organizirano, celo teološko pdkrepljeno, vključi v proces političnega spreminjanja razmer v svetu, lahko ovira za njeno poslanstvo. Zahteva naj bo Cerkev odprta za vsa ljudstva, za vse ljudi je temeljna obsežnost njenega obstoja. Jezus se je resda odločil, da bo živel med ubogimi v tedanji družbi; nedvomno nam je s tem pokazal, kako naj živimo tudi mi. Vendar pa iz Jezusovega zgleda nujno sledi odprtost za vsakogar, ne glede na njegov položaj. Podoben zgled nam dajejo prvi kristjani, ki so živeli kot bratje in sestre kljub dejstvu, da so bili nekateri materialno izrazito priviligirani, drugi pa kot sužnji niso premogli niti osebne svobode. Apostol Peter je prav njim (in tudi nam) zapisal:“Zaradi Gospoda se podredite vsaki človeški ustanovi, bodisi cesarju kot najvišjemu bodisi poglavarjem kot njegovim odposlancem, da kaznujejo hudodelce in dajo priznanje poštenjakom”(1 Pt2, 13). Osebno vidim pot Cerkve v gradnji Kraljestva pravičnosti in miru predvsem v ponižnem prizadevanju za bratsko ljubezen. V tem kontekstu odkrivam problematičnost poti, ki se prvenstveno usmeri v politično spreminjanje družbenih struktur, pa čeprav so le te nepravične. Demokracija je namreč vedno tudi prevlada večine nad manjšino in to dejstvo do neke mere vključuje tudi delovanje proti volji preglasovanih. Tu tiči nevarnost, da bi iz ljubezni do zatiranih napravili nasilje nad drugimi. Pot Jezusovih evangelijev pa nasilja ne pozna. Zato sem prepričan, da bo Cerkev uspešneje prinašala Kristusa v svet, če se bo odločila za pot, ki jo je v Kristusu odkril sveti Frančišek. Sam je, globoko pretresen zaradi krivičnih razmer v Cerkvi in svetu, stopil na pot popolne solidarnosti z ubogimi, vendar pa se je odrekel tudi vsaki politični moči, s katero bi resda lahko spremenil strukture tedanjega sveta, ne bi pa utrl poti Kristusu v srca tistih, ki imajo svetno moč. Božje kraljestvo je kraljestvo ljudi, ki se svobodno odločijo za Kristusa.

    LITERATURA:
    L. BOFF, Vrste pastoralne prakse in modeli Cerkve; Vrste teološke prakse in pastoralne posledice, v: Cerkev: karizma in moč, Založba Obzorja, Maribor 1986, 19-47.

    Ecclesia semper reformanda ali nenehno spreminjajoča se gibka in dinamična Cerkev, ki se dograjuje glede na izzive časa in Biblijo našega Boga ter glede na navdih Svetega Duha (Sanctus Spiritus) naj bi zagotovila, da bo Sveta Katoliška Cerkev čimbližje vernikom in njihovim verskim potrebam.

    LJUBITI KRISTUSOVO CERKEV
    1) LJUBITI SVETO KATOLIŠKO CERKEV
    Kdor hoče Cerkev razumeti in v njej prejemati milosti Kristusovega odrešenja, mora Cerkev najprej vzljubiti. S to mislijo želim strniti bistveno sporočilo vse prebrane literature. Lepota Cerkve nam velikokrat ni razvidna, ker se zadržujemo le pri njenih zunanjih in največkrat še to le ob obrobnih vidikih, v globine, kjer se vidik Cerkve kot skupnosti ljudi steka s skrivnostjo Božje navzočnosti, ljubezni in milosti, pa nam ne uspe prodreti. V stoletju poplave informacij tako tudi naš odnos do Cerkve velikokrat ne uspe preseči površinskosti. Misli ljudi, ki so svoje življenje posvetili Cerkvi in jo ljubijo takšno kot je, so mi odprle nove globine skrivnosti Cerkve.

    2) CERKEV JE “BITI S KRISTUSOM”
    Veselje, da smo našli Kristusa, oziroma, da nas je po Cerkvi on sam poiskal, je vir krščanskega življenja. Dolga pot medsebojnega iskanja človeka in Boga, ki je vse tja od prekinitve odnosa s strani prvih staršev, zaznamovala zgodovino človeštva, se je v našem Gospodu Jezusu Kristusu dovršila. Oče je resnično nosil v svojem srcu ne le ljubljenega Sina, ampak tudi Cerkev, njegovo nevesto. Ko je Oče v Kristusu ustvaril svet, čeprav ga mu ni bilo treba, je Cerkev določil za končni cilj vsemu stvarstvu. Kako smela je ta trditev, še zlasti v času, ko se svet otepa te svoje dokončne dopolnitve in Cerkvi odreka pravico do bivanja. Pa vendar je možen le en zadovoljiv odgovor: Le po Cerkvi se stvarstvo lahko vrne v objem Stvarnika. Stvarstvo nam s temeljno medsebojno pripadnostjo vidnega in nevidnega, zemlje in nebes, kot predpodoba tolmači skrivnost Cerkve. Resničnost je veliko lepša, kot smo jo sposobni dojeti zgolj s svojimi čuti in razumom. Odprtost čudenju nad skrivnostjo mora ostati, če hočemo razumeti sebe, svet in Cerkev. Človek je skrivnost, ker ga je Bog ustvaril po svoji podobi. Kako lepo, a hkrati obvezujoče je dejstvo, da je človek edina stvar na zemlji, ki jo je Gospod hotel zaradi nje same; vse je naravnano na človeka. V Božji previdnosti se čudovito razpletajo načrti Stvarnika, ki pa ostaja vedno z nami in vse stvari vodi k cilju, ponovni združitvi z njim. Božja previdnost je največji izraz ljubezni. Cerkev je moč razumeti le znotraj drame greha, kajti Gospod zbira svojo Cerkev kot odgovor na kaos, ki ga je povzročil greh. Ena in ista Cerkev živi v Bogu že od stvarjenja naprej in zagotavlja milost odrešenja vsem. Zavest Božjega ljudstva se je tako po Gospodovem navdihovanju rodila že v zgodovini Izraela in se skozi romanje med preganjanji sveta in tolažbami Boga kot trajno veljavna stvarnost ohranjala vse do trenutka, ko je Jezus Kristus dovršil starozavezno izvolitev. Starozavezni čas tako ostaja dragocen čas Cerkve, ki je v dolgotrajni pripravi čakala na rojstvo. Kristus je edini vir in cilj Cerkve in prav v skrivnostih njegovega življenja tudi Cerkev zajema svoje življenje. V Kristusovi osebi je razodet celoten Božji odrešenjski načrt. Živel je za nas, postal je naš vzor in storil je, da bi mi lahko živeli v njem. Cerkev je kraj, kjer vse to nadaljuje do konca sveta.

    3) ZAKAJ RAVNO TAKŠNA CERKEV
    Cerkev je občestvo ljudi z Bogom po ljubezni, ki ne mine. Bistvo obstoja Cerkve je skrivnost svetosti, popolne združitve z Bogom, in vsa Cerkev je naravnana na svetost Kristusovih udov. To velja tudi za tolikokrat kritizirano hierarhično ureditev Cerkve, ki je vsa naravnana na notranje življenje udov v ljubezni in milosti Jezusa Kristusa. Cerkev je namreč najprej naša mati, ki nas po Besedi in zakramentih rojeva in vzgaja in skrbi, da iz njenih prsi prejemamo čist in pristen nauk. Vsa Cerkev, vse občestvo ima vlogo matere, ko sprejema in oblikuje svoje otroke. V Cerkvi sta mati in otrok eno. Kristusovo življenje v nas prehaja v nevidno materinstvo vseh za vsakogar in vsakogar za vse. Hierarhičnost cerkvene institucije pa razodeva še en vidik – petrinski. Kristus sam izbira služabnike in jih pošilja, da v njegovem imenu vršijo službo edinosti. Institucija je okostje, ki omogoča življenje, gibanje in rast telesu Cerkve, katere bistvo vedno ostaja skrivnostno nedosegljivo človeškim kategorijam. Cerkev je celota in le kot takšno jo lahko tudi razumemo. V moči Svetega Duha, ki dejanjsko vodi Cerkev, se tako po avtoriteti cerkvenih služb svetu razodeva Sveta Trojica. Vsa vidna podoba Cerkve služi nadnaravnemu poslanstvu, še posebej pa to velja za institucije božjepravnega izvora (zakramenti (služba), Sveto pismo, izročilo in cerkveno pravo). Avtoriteta vedno ostaja služenje in pospeševalec rasti, njen temelj pa je Kristusova pokorščina Očetovi volji. Jezus Kristus je edina in najvišja avtoriteta v Cerkvi. On sam je prepustil oblikovanje svoje Cerkve Svetemu Duhu nam pa zapustil jasna naročila;
    – naj se ljubimo med seboj kot nas je ljubil on in se na ta način izkažemo za njegove učence
    – naj z evharistijo in ostalimi zakramenti nadaljujemo njegovo delo
    – nekatere je posebej izbral za pastirje in jim zaupal svojo čredo
    – naj v Božji besedi iščemo Očeta, Sveti Duh pa bo Besedo ohranjal
    – naj njegovo izročilo ostane živo, naj se posreduje vsem rodovom
    Vse to je Gospodova volja in le s celostnim življenjem po njej se kristjani lahko v polnosti združujemo z njim.

    4) POSLANSTVO CERKVE
    Cerkev je sklicevanje vseh ljudi k odrešenju in v njej nam Sveti Duh daje spoznati Kristusa, Očetovo Besedo. Prav po delovanju Duha se Cerkev oblikuje kot občestvo vere, upanja in ljubezni. V Cerkvi Sveti Duh uresničuje Božje kreposti, ki jih vliva v duše vernih, da bi bili ti lahko deležni lepote življenja Trojice. Z vero človek v celoti podredi svoj razum in svojo voljo Bogu. Kako lepa je ta podaritev, ki prinaša Boga samega v naše življenje. Sveti Duh je tisti, ki nam daje da verujemo in da v veri živimo v gotovosti, ki nima primerjave. Cerkev nam podarja vero in ker si nihče ne more sam dati vere, je tudi življenje iz vere možno le v občestvu vernih. Sveti Duh v nas pa nas vabi tudi k molitvi, ki je prijateljski odnos z Gospodom. Molitev je izraz hrepenenja in razlagalka upanja. Kdor moli, hrepeni po Božjem kraljestvu in po večnem življenju kot svoji dokončni sreči. Upanje je resnični izvir veselja v Cerkvi, saj vemo, da vse prejemamo od njega, ki nas ljubi čez vse. Ljubezen pa je najglobje življenje Cerkve. Obstoj in delovanje Cerkve ima smisel in cilj v graditvi prijateljstva z Bogom in med ljudmi. Milost, prostovoljna Božja podaritev, je vez med nami in njim, vendar pa moramo tudi sami ljubiti, da se lahko razvije pravo prijateljstvo. A vendar je ljubezen najprej od Boga podarjeno počelo Cerkve.

    5) VEČNA DOMOVINA
    Vemo, da smo na romanju proti domovini in Cerkev je trdna obljuba domovine. Ker je najprej nebeška stvarnost, iz nebes osnovana v čas, je prav upanje na nebesa toliko trdnejši temelj vsega našega delovanja. Romarska obleka Cerkve, institucionalni red Cerkve, spada k podobi tega sveta, ki preide, v občestvu svetnikov bomo z Bogom združeni drugače. Že danes pa uživamo neomajno vez ljubezni med nebeščani in nami, saj ima v Cerkvi najmanjše dejanje, storjeno iz ljubezni, odmev v korist vseh. Cerkev šele bo dovršena, do takrat pa ostajamo sezonski delavci na zemlji, ki se v potu svojega obraza prečiščujejo za srečanje Ženinom. Pridi, Gospod Jezus!

    http://www.fejstbog.si/index.php/cerkev/408-ljubiti-cerkev

  17. Miro says:

    ROŽNI VENEC JE ENO IZMED DRAGOCENIH SREDSTEV ZA DOSEGO BOŽJIH MILOSTI – PO MARIJI K JEZUSU!

    Vsi si želimo čim lepše bodočnosti. Takšno nam moreta zagotoviti le Jezus in Devica Marija. Pogoj za njeno uresničenje pa je, da živimo krščansko. Izredno sredstvo v ta namen je molitev svetega rožnega venca. Prav danes pa slavimo god Rožnovenske Matere Božje – Marije, Kraljice presvetega rožnega venca. Da ga bomo obhajali s čistimi srci, najprej priznajmo svoje slabosti in napake ter jih obžalujmo (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Marijini mogočni priprošnji tokrat zaupajmo tiste osebe, ki iščejo rešitve za svoje versko in duhovno življenje mimo poti, ki po Mariji vodi k sveti Evharistiji, to je k srečanju z našim Odrešenikom Jezusom Kristusom, ki je živi Kruh iz nebes. Da bi z Marijino pomočjo v puščavi življenja čim prej odkrili Izvir Božjega usmiljenja – sveta maša je čudež vseh čudežev; kjer je resnično srečanje, ljubeč oseben odnos z Jezusom, tam je tudi resnična sreča; ne samo za “pet ali deset minut življenja” na tem svetu, ampak za vso večnost!

    Marijina materinska roka naj pri Gospodu Jezusu posreduje tudi v primeru prošenj, ki so jih zapisali: Nataša (da bi njen mož nehal piti), Kristina (za družine in otroke, za pomoč njej), Boštjan (za duhovno moč, srčnost …), MamiM (za spreobrnjenje njene hčerke), Andreja (da bi si našla zaposlitev), ter še za številne osebe na tej spletni strani, ki v njihovih hudih preizkušnjah in stiskah zaupajo v moč Božjega usmiljenja. Naj Devica Marija vsem izprosi potrebnih milosti za njihov dušni in telesni blagor; naj se zgodi presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    O Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, zaupamo vate!

    http://svetniki.org/roznovenska-mati-bozja-praznik

  18. Natasa says:

    da moj mož neha piti!

    • Janez says:

      MOLITEV ŽENE ZA SVOJEGA MOŽA K BOGU_Aleteia
      Naj bo moj sopotnik in najboljši prijatelj
      Gospod, Ti poznaš srca in
      preiskuješ globine vsake duše,
      danes te prosim za svojega moža,
      ki ga ljubi moje srce,
      ki sem ga s Tvojo pomočjo izbrala za sopotnika
      in najboljšega prijatelja v svojem življenju.
      Prosim te za njegovo srce,
      ozri se na nanj z nežnostjo in pobožaj njegove najgloblje rane,
      ozdravi njegov spomin bolečih trenutkov
      in podari mu vedno novo veselje.
      Napolni njegovo srce z ljubeznijo,
      da bodo njegove besede in kretnje
      dajale družbo in varnost vsem, ki smo ob njem
      in to tako zelo potrebujemo.
      Utrdi njegove roke,
      da bo njegovo delo pošteno in dobro,
      vodi njegove misli, da bodo blagoslovljeni
      vsi njegovi koraki.
      Ne odvrni svojega pogleda od njega,
      da bo začutil, kako ga imaš rad.
      Ko se oddalji od Tebe,
      ga pritegni k izviru svoje ljubezni
      in ga vselej obdrži v svoji bližini.
      Primi ga za roko in ga vodi,
      da bo kot oče in mož
      zvest Tvojim zapovedim;
      naj s svojo navzočnostjo
      vzbuja moč, pogum in varnost.
      Da se bo njegova družina ob vsaki priložnosti
      lahko zatekla k njemu po podporo, nasvet in pomoč.
      Da bodo najini otroci v njem našli
      popoln vzor ljubezni in varnosti;
      da bodo po njegovih rokah spoznali vrednost dela in zvestobe
      ter iz njegovih besed pili poštenost in občutek za odgovornost.
      Da bom jaz kot žena v njem odkrivala
      resnično in večno ljubezen, po kateri sem vselej hrepenela.
      Daj mi sposobnost, da ga bom razumela in ljubila,
      da ga bom znala prav ceniti, ne da bi ga hotela spreminjati.
      Da bom znala prav hoditi ob njem
      in spoštovati njegovo osebnost in različnost.
      Da ga bom ljubila in ga vsak dan vodila
      s svojo molitvijo in zgledom
      k najinemu koncu, ki je v nebesih,
      v kraju večne ljubezni.
      Da bi z njim našla
      izvir človeške ljubezni,
      da bi se njegovo srce ne vznemirjalo
      in bi živela v istem ritmu ljubezni,
      da bi drugi lahko v najinem življenju
      videli odsev Božje ljubezni.
      Amen.

  19. Janez says:

    Papež Frančišek: MARIJA, ZVEZDA NOVE EVANGELIZACIJE

    Devica in mati Marija, Sveti Duh te je vodil,
    da si v globini svoje ponižne vere sprejela Besedo življenja
    in se povsem darovala Bogu.
    Pomagaj nam izreči našo privolitev
    v nujnosti, ki je silnejša kakor kdajkoli,
    da bomo oznanjali Jezusovo blagovest.
    Ti si, napolnjena s Kristusovo navzočnostjo,
    prinesla veselje Janezu Krstniku,
    da je zavriskal v naročju svoje matere.
    Ti si, prepolna veselja, zapela hvalnico čudovitih Božjih del.
    Stanovitno si vztrajala pod križem v neomajni veri
    in sprejela veselo tolažbo vstajenja.
    Zbrala si učence
    v pričakovanju Svetega Duha,
    da je mogla nastati misijonarska Cerkev.
    Izprosi nam novo vnemo Vstalega,
    da bomo vsem prinašali evangelij življenja,
    ki premaga smrt.
    Daj nam sveto drznost za iskanje novih poti,
    da bo do vseh prišel dar lepote,
    ki nikoli ne ugasne.
    Ti, Devica poslušajočega srca in premišljevanja,
    mati ljubezni, nevesta večne svatbe,
    posreduj za Cerkev, katere najčistejša podoba si,
    da se ne bo nikoli zapirala ali opešala
    v svoji gorečnosti pri graditvi Božjega kraljestva.
    Zvezda nove evangelizacije,
    pomagaj nam, da bomo svetili
    v pričevanju občestva,
    služenja, izpovedujoče in velikodušne vere,
    pravičnosti in ljubezni do ubogih, da bo veselje iz evangelija
    prispelo do koncev zemlje in da nobeno obrobje ne bo brez njegove svetlobe.
    Mati živega evangelija, vir veselja za male, prosi za nas.

    Amen. Aleluja!
    Papež Frančišek: Iz apostolske spodbude papeža Frančiška Veselje evangelija.

  20. KRISTINA says:

    Dobri Bog hvala za vse kar je in kar sem, kar prejema in kar srečujem, hvala ti. Hvala za vse ljudi, znance, za besede, ki me spravljajo v obup in me pritiskajo k tlom, hvala za to kar hočeš da sem, hvala da me imaš rad tako kot sem. Prosim te, za vse družine, za vse otroke majhne in velike, hvala ti ker si jih ustvaril, ker si jim dal življenje, ker so tako kot si želel ti, pomagaj jim v današnjem času, kjer vladat brezobzirnost, pohlep , zavidanje, tekmovalnost,….. Prosim, da tudi meni stojiš ob strani, da vse kar pride na mojo pot sprejmem kot, da čakam tebe Oče. Hvala ti

    O kri in voda iz Jezusovega prebodenega srca zaupam vate
    Kraljica Rožnega venca prosi za nas
    Jezusovo srce usmili se nas

    • Janez says:

      Niti noč niti ničesar drugega naj ne zaustavi tvojega usmiljenja in dobrote!

      Ne reci sočloveku: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal. Naj ne bo premora med nagibom in dobrim delom. Ljubezen do človeka edina ne pozna odlašanja. Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dobro delo storjeno s pripravljenostjo, se ti bo dvakratno obrestovalo. Kar pa je izvršeno z nevoljo in prisiljenostjo, je zoprno in ni vredno hvale. Ko opravljamo dobra dela, ne tarnajmo, ampak se veselimo. Z veseljem darujmo in pomagajmo in poplačajmo bomo! Ako jarma vezi odpneš, pravi preprok, torej, če se odpoveš skopuštvu, pomišljanju, godrnjanju in preverjanju, kdo je dober in kdo ni, brez razmisleka, kaj boš imel od tega da si pomagal, kaj se bo zgodilo? Nekaj velikega in občudovanja vrednega. Prejel boš izredno plačilo: Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in zdajci zacvete tvoje ozdravljenje. Kdo si ne bi želel luči in ozdravljenja? Če torej Kristusovi služabniki, bratje in sodediči, sprejmete moje besede, poslušajte: Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. To pa ne le pri mizi, kot so storili nekateri, ali s pokopom kakor Jožef iz Arimateje ali s pripravo na pokop kakor Nikodem lai kakor so ga pred vsemi temi počastili modri z vzhoda z zlatom, miro in kadilom. Gospod hoče usmiljenja in ne daritve in več kot množica tolščih janjcev je vredno usmiljeno srce. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu. Njemu slava vekomaj. Amen.

      (sv. Gregor Nazianški)

      »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija, ne glede na vse težave in ovire! Poplačani bomo, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in naukov iz Evangelija v praksi. Žejen sem bil in ste mi dali vodo, lačen sem bil in ste me nahranili ……….Janez

    • Hvala says:

      Lepa molitev in zahvala
      Božje usmiljenje ki si višje od nebes vate zaupamo.

  21. Janez says:

    Iz knjige »Proslogion« sv. Anzelma, škofa (1. pogl.)

    Želim te gledati in videti moj Gospod (Volo vigilate et scient quia ego Dominus)
    Poskusi pregnati za trenutek svoje skrbi, odtegni se od vznemirljivih misli. Ne beli si glave zaradi hudih težav. Izbij si za trenutek iz glave sitnosti, ki te tarejo. Posveti ta čas Bogu. Pri njem si, vzemi si kratek oddih.
    Stopi v kamrico svoje duše. Pusti zunaj vse, kar ni Bog in kar te ne vleče k njemu. Zapri vrata, potem ga pa poišči. Iz srca reci zdaj Bogu: Rad bi te videl, Gospod.

    Gani se že, Gospod, moj Bog; pouči moje srce, kako in kje te lahko najdem, kje in kako naj pridem k tebi.
    Gospod, če te ni tukaj, kje naj te vsaj odsotnega poiščem? če si pa povsod, zakaj te potem nikjer ne vidim navzočega? Seveda, saj prebivaš v nedostopni svetlobi! Kje je vendar ta nedostopna luč? Kako naj se ji že približam, tej nedostopni svetlobi? Koga mi daješ za vodnika? Kdo mi bo odprl vrata do nje, da bi te videl? Še to: za kakšnimi znamenji se skrivaš, pod kakšnim obrazom? Nisem te še videl, Gospod, moj Bog. Tvojega obraza še ne poznam. Kaj naj torej stori, vzvišeni Gospod, kaj naj stori tvoj daleč blodeči izgubljenec? Kaj naj stori tvoj služabnik, ki ga muči strah, da te ne ljubi? Saj si ga vrgel tako daleč proč od svojega obraza! Koprni po tem, da bi te videl, pa se mu zdi, da je tvoj obraz predaleč. Rad bi prišel k tebi, pa prebivaš v nedostopnem bivališču. Rad bi te našel, pa ne ve, kje si. Rad bi te poiskal, pa ne ve, kakšen si.

    Gospod, moj Bog si, moj Gospod, pa te še nikdar nisem videl. Ustvaril si me in odrešil. Vse si mi dal, kar imam dobrega, pa te še vedno ne poznam. Ustvaril si me zato, da bi te videl, pa še nisem prišel do cilja. Doklej še, Gospod? Doklej nas boš pozabljal? Doklej boš od nas odvračal svoj obraz? Kdaj nas boš pogledal in uslišal? Kdaj boš dal našim očem luč in nam razodel svoje obličje? Kdaj nas boš prenovil? Poglej, Gospod, usliši nas, daj nam luč, pokaži se nam. Vrni se k nam in vse bo dobro. Brez tebe pa je tako težko. Usmili se nas. Utrujeni si prizadevamo, da bi prišli k tebi, toda brez tvoje pomoči ne gre. Uči nas, kako naj te iščemo. Pokaži se nam, ko te iščemo. Saj te še iskati ni mogoče, če nas tega ne naučiš. Ne najdem te, če se ne pokažeš. Iskal te bom poln hrepenenja in ves željan. Našel te bom poln ljubezni. Ljubil te bom tako, da te bom iskal.

    http://www.fejstbog.si/index.php/okus-svetosti/329-zelja-po-gledanju-boga-sv-anzelm

    Vedno Te bom iskal in Te vztrajno in ponižno prosil za Milost, da te bom tudi našel v svojem srcu, v svojih bližnjih in v naravi, ki me obkroža in kjer si Ti omniprezenten na veke vekov. Plavam kot ribica, poleg drugih morskih bitij v oceanu in sprašujem sebe in Boga, kje je voda, kje je morje. Pa sem že v oceanu Božje Ljubezni. Plavaj in hvali Boga za vso dobroto in milost. Amen. Janez

    • Janez says:

      JEZUS
      Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
      Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
      Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
      ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
      Navkljub vsem našim slabostim nas Bog ljubi in
      še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
      Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
      « Štiri besede, kk pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
      Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
      Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
      Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
      Nikoli ne ločuj med Jezusom v evharistiji in Jezusom v ubogih,
      ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj.

      Sveta Mati Terezija

      • Janez says:

        Brez Ljubezni
        DOLŽNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI HLADNEGA.
        ODGOVORNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI BREZOBZIRNEGA.
        PRAVIČNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDEGA.
        PRIJAZNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI NEISKRENEGA.
        MODROST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDOSRČNEGA.
        UREJENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI MALENKOSTNEGA.
        POŠTENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI DOMIŠLJAVEGA.
        VERA BREZ LJUBEZNI TE NAREDI PRENAPETEGA.
        ŽIVLJENJE BREZ LJUBEZNI JE NESMISELNO.
        ŽIVLJENJE V LJUBEZNI JE SREČA IN VESELJE!

        http://www.fejstbog.si/index.php/molimo-te/252-brez-ljubezni

        Ljubezen je najvišja Božja zapoved vsem ljudem na Zemlji, ki predstavlja Odrešenikovo zahtevo za spolnjevanje Božje Volje. Brez Ljubezni je vse drugo zaman. Janez

  22. Janez says:

    Ne boj se, ljubljeni(a) brat/sestra v Kristusu! Mir s teboj (Dan 10,19)!

    JAZ SEM, KI SEM (2 Mz 3, 14)
    Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog (2 Mz 20,2).
    Jaz sem GOSPOD, ki sem vse naredil, ki sem sam razpel nebo, razprostrl zemljo – kdo je bil z menoj (Iz 44, 24)? Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej (Iz 45, 12).
    Nikar se ne boj in ne plaši (5 Mz 31,8)! Ne boj se in ne trepetaj(5 Mz 1,21)!
    Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil (Jer 1,5). Jaz, GOSPOD, sem te poklical po pravici in te prijel za roko, varujem te (Iz 42,6).
    Ne boj se, saj sem jaz s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom s svojo pravično desnico (Iz 41,10).
    Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim (Iz 49,15).
    Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto (Jer 31,3).
    Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov (Iz 43,25). Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal (Jer 33, 3).
    Jaz sem Bog Močni! Hodi pred menoj in bodi popoln (1 Mz 17,1). Ne boj se.. Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko (1 Mz 15,1). Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem obljubil (1 Mz 28,15).
    Saj sem jaz, GOSPOD, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj rešitelj (Iz 43,3). Jaz sem prvi in jaz sem poslednji, razen mene ni Boga (Iz 44,6).
    Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te učim, kar ti koristi, ki te vodim po poti, po kateri moraš hoditi (Iz 48,17). Jaz sem, ki govorim s teboj (Jn 4,26).
    Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel tudi če umre (Jn 11,25). Jaz sem pot, resnica in življenje (Jn 14,6). Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja (Jn 8,12).
    Dal ti bom skrite zaklade, bogastva v skrivališčih, in spoznal boš, da sem jaz GOSPOD, ki sem te poklical po imenu (Iz 45,3).

    Ljubljeni/a brat moj, sestra v Kristusu ali me ljubiš (Jn 21,16)?

    Tvoj Bog (Joz 1,9).

    Medmrežje fejstbog http://www.fejstbog.si/index.php/molimo-te/184-ne-boj-se

  23. Boštjan says:

    Vsemogočni, daj mi moči, srčnosti in razuma, da bi znal sprejeti in doumeti, kar mi nalagaš. Daj mi, prosim, moči, da bi znal to vdano nositi s tvojo pomočjo seboj po poti življenja. Jezus Vate zaupam.

    • Hvala says:

      Spoštovani Boštjan!

      Papež Frančišek v svoji knjigi Odprt um, verujoče srce piše:”Križ, je tisti, ki zaznamuje pomen boja našega bivanja. S križem se ne da trgovati, se ne da pogajati: ali se ga oklenemo ali ga zavrnemo. Če se odločimo, da ga zavrnemo, bo naše življenje ostalo v naših rokah, zaprto v kletko drobnjakarskih trenutkov našega obzorja. Če ga objamemo , v tej sami odločitvi izgubimo življenje, ga pustimo v božjih rokah, v božjem času in nam bo vrnjeno, a na drug način. ”

      Neal Lozano v svoji knjigi z naslovom OSVOBOJEN med drugim piše: “Trpljenje je pot do zrelosti.Izkoreninjenje bolečin je eden od malikov našega zahodnega sveta. Toda trpljenje je del tega, kar pomeni biti človek. Zrelost pomeni biti zvest tudi, če se ne počutimo dobro, vedoč, da težave v življenju obstajajo in imamo to za čisto veselje (Jak 1,2).”

      Piše še:”KRIŽU SE NI MOGOČE IZOGNITI. PO NJEM SMO SOUDELEŽENI PRI KRISTUSOVEM TRPLJENJU. Iz 43-1-3 pravi:”Nikar se ne boj , saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si!”Tej vrstici pravi Neal Lozano sledi obljuba Božje navzočnosti v težavah in ne obljuba, da težav ne bo:”Ko pojdeš čez vodo , bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal. Saj sem jaz , GOSPOD, TVOJ BOG.SVETI IZRAELOV, TVOJ REŠITELJ.
      Spomnimo se Marije, ko ji je sedem mečev prebodlo srce. -Marija sedem žalosti.

      Jaz osebno, ko mi je najbolj hudo in me prebada bolečina, se potopim v Jezusovo usmiljeno srce, kot je rekla Fawstina Kovalska , in razmišljam o njegovem trpljenju.
      Molimo drug za drugega in izročimo svoje bolečine Gospodu.

      Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  24. Janez says:

    Idejno izhodišče teme: Dr. Alojzij Šuštar nadškof: Dei voluntatem facere (Božjo voljo spolnjevati)

    “KRISTJANI, ČE ME RES LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI VSE MOJE ZAPOVEDI”
    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 15 »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. 18 Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. 19 Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. 20 Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21 Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

    Kdor sledi Jezusu, se uči ljubiti Očeta nad vse, celo nad svoje življenje. Jezus se skrajno resno izrazi, da je svoje življenje na tem svetu (npr. uspeh, slavo, moč, privilegije) treba celo ’sovražiti’, kar pomeni v danem kontekstu ’manj ljubiti kot’, oz. zaničevati v primerjavi z večnim življenjem. Saj, kdor hoče svoje življenje na tem svetu rešiti, ga bo izgubil. Tako ali drugače, prej ali slej, bomo življenje na tem svetu enkrat s smrtjo na zemlji izgubili. Ali ni veliko bolje za nas, iz vidika večnosti, če ga častno izgubimo, ko ga zavestno darujemo iz ljubezni do nekoga, kakor, če se ga v strahu zase do zadnjega obupno oklepamo in ostanemo pri tem sami kot neko zrno, ki noče umreti? V ljubezni do Očeta naj verujemo Njegovemu dobremu načrtu za dober izid naše življenjske poti, ki pa se ne konča s smrtjo, ampak pri Njem v večnosti, ker smo vendar ustvarjeni Zanj. Povabljeni smo, da trdno zaupamo Očetovemu načrtu, saj je v tem ravno naša ljubezen do Njega, da neomajno verujemo, da je njegov načrt v vsem dober, da celo najhujše stvari v našem življenju obrača na dobro vsem. In da se naučimo spolnjevati Božjo Voljo oziroma vse Božje zakone in pravila ter da ne mislimo na človeški način, ampak na Božji način.

    Vprašajmo se:”Ali je za zveličanje zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ne da bi krščansko vero tudi živeli in iz vere proitzvajali dobra dela?” Odgovor se glasi: “Za zveličanje ni zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ampak smo dolžni tudi spolnjevati vse, kar nam Bog zapoveduje.” Isto nam govori Jezus v današnjem evangeljskem odlomku, ki je del njegovega poslovilnega govora apostolom pri zadnji večerji, torej njegova oporoka. Morda smo bili pozorni, da kar dvakrat poudarja: “Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi” in “Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi”. Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s tem, da jim otroci z besedami ponavljajo: “Rad te imam!” Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi. V njej je povzet dekalog ali deset Božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta “največja zapoved” enako težo. Pobožen ljudomrznež, ki grdo ravna z ljudmi je tako od Boga bolj oddaljen, čeprav prakticira vero in moli, kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava; vendar vsebinsko živi po Božjih postavah, ker ljubi bližnjega. Pomembno se je odpreti delovanju Svetega Duha in pustiti Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas ter nas navdihuje, uči in vodi. Jezus obljublja apostolom in vsem svojim učencem Duha resnice. To je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po Božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene “sadove Svetega Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje”. Roditi te sadove pomeni “imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati” ali z drugimi besedami – ljubiti Boga. Naše krščanstvo se mora “učlovečiti”. To zahtevo je po pozornem branju evangelija spoznala in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora izrazila Cerkev na pragu tretjega krščanskega tisočletja. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja z razglasom: “Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.” Za sprejem odrešenja je potrebna aktivna in dejavna vera v Boga. Vsaka vera v Jezusa ni odrešenjska (vera, ki temelji le na Jezusovih naukih in čudežnih dejanjih, vera zaradi koristi vernikov (6,14-15)). Odrešenjska vera je žrtvovanjska, razumska in bivanjsko sprejetje sporočila in osebe Jezusa do stopnje, ki spremeni človekove misli in dela v skladu z evangeljskim sporočilom, ter vodi v življenje in delovanje Božjih otrok. Pomembno je, da premislimo dejstvo, da samo vera še ni garant za naše odrešenje. Ta človeka šele odpira Jezusu, ki je izvor odrešenja in večnega življenja. In vera ki proizvaja dobra dela in zagotavlja, ljubezen, odpuščanje, dobroto, strpnost, usmiljenje, pomoč brezdomcem in ubogim, približa človeka jetusu, saj je tudi naš Odrešenik tako delal in učil druge, ko je bil na zemlji. In najvišja od vseh pa je zapoved ljubezni, je učil Jezus. Ta, ki spolnjuje Božje zapovedi, prejme resnico in luč, dokler ni v resnici poveličan in ve vse. Spoznanje resnice in odgovore na svoja največja vprašanja pa kristjani od Boga prejmemo, če smo poslušni Božjim zapovedim. Poslušnosti Bogu in ponižnosti pa se učimo vse življenje. Ni večjega zgleda poslušnosti, kot je Odrešenikov. O njem je Pavel dejal: »Čeprav je bil Božji Sin in pravi Človek, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni učenci, izvir večnega odrešenja.« Odrešenik je s popolnim življenjem, s spoštovanjem svojega svetega poslanstva nazorno udejanil in ponazoril pristno Božjo ljubezen in nam dal zgled. Nikoli ni bil ošaben, žaljiv, materialističen. Nikoli ni bil nadut zaradi ponosa. Nikoli ni bil nezvest. Vselej je bil ponižen. Vselej je pomagal in bil dober do ubogih, ponižanih in bolnih, saj je zaradi njih prišel na svet. »Zdravnika potrebujejo bolni«, je rekel Jezus. Naj bo naše prvo spreobrnjenje kot dobrih ljudi in dobrih kristjanov v tem, da si prizadevamo za vedno globljo ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga nas vodi k temu, da bolj poslušamo njegovo besedo in živimo tako, kot nas On uči, da je prav glede na Božje zapovedi in postave. Tudi Jezus je moral spolnjevati Božjo Voljo na križu. Postavimo na temelj ljubezni naš odnos do bližnjih in dajajmo naprej drugim vse zastonj, saj smo tudi mi vse zastonj od Boga prejeli. Kolikokrat vidimo predvsem napake pri drugih, ki so jih drugi naredili, svojih napak pa ne vidimo. Zaradi teh napak druge ljudi kritiziramo, preziramo, jim obračamo hrbet, jim damo vedeti, da nimajo kaj iskati v naši bližini, v naši skupnosti, celo v cerkvi. S takim odnosom ne bomo nikomur pomagali, da se poboljša oziroma pride k Jezusu. In to tudi ni odnos, v katerem bi posnemali Jezusovo ravnanje. Zato se spreobrnimo v tem, da ne bomo ošabni, da nikogar ne bomo prezirali in poniževali, ampak bomo imeli do vsakega, spoštljiv odnos in bili dobri in usmiljeni. Marsikdo se ob krivici, ki jo je doživel, zakrkne in človeku, ki ga je prizadel, težko odpusti. V nebesih pa ne bo prostora za zamero. Dokler ne bomo zmogli odpustiti, bomo čakali pred nebeškimi vrati. Tudi Jezus nam naroča: »Odpustite in vam bo odpuščeno; s kakršno mero merite s tako se vam bo odmerilo; ves tisti dolg sem ti odpustil ali nisi tudi ti dolžan usmiliti se svojega brata; odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom…« Naj bo naše spreobrnjenje nadalje tudi v tem, da se učimo odpuščati in biti usmiljeni. Naj bo naše spreobrnjenje v tem, da nehamo skrbeti samo zase in postanemo živi udje oziroma mladike na trti Kristusovega telesa. Če bomo vsi delali tako, kot je ravnal Jezus, bomo zlahka postali živo občestvo in dajali boljši zgled in prispevali k boljšemu svetu. Biti kristjan ni samo hoditi k maši in moliti, ampak v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, v življenju kraja in župnije, dati sebe v službo Bogu in bližnjemu in vedno ravnati tako, kot bi na našem mestu ravnal Jezus. Vero preliti v konkretna dobra dejanja. Zato moramo poznati Kristusov Evangelij in ga vedno znova prebirati in premišljevati ob njem. Zato naj bo naše spreobrnjenje tudi v tem, da pogosto prebiramo Jezusov Evangelij in svoja ravnanja usklajujemo z Jezusovim ravnanjem in živimo tako kot je živel Odrešenik na zemlji. In začnimo takoj zdaj pri sebi, ne pri drugih. Veliko dela nas čaka za lastno preobrazbo in to, da bomo uresničevali našo Hojo za Kristusom.

    Vir: Razni izvlečki za premislek iz religioznih knjig in gradiv ter tjudi prispevkov raznih avtorjev na medmrežju.

    Npr. avtorji Thomas S. Monson, dr. Alojzij Šuštar, Thomas Merton, Tomaž Kempčan, sveti Frančišek, papež Frančišek et altri.

    • Janez says:

      Psalm 119 (118) Veselje nad Božjo besedo in postavo 119

      1 Blagor njim, katerih pot je popolna,
      ki hodijo v GOSPODOVI postavi.
      2 Blagor njim, ki čuvajo njegova pričevanja,
      ki ga z vsem srcem iščejo.
      3 Sploh niso ravnali izprijeno,
      hodili so po njegovih potih.
      4 Ti si razglasil svoje ukaze,
      da bi se jih natančno držali.
      5 O da bi bile moje poti trdne
      v izpolnjevanju tvojih zakonov!
      6 Potem ne bom osramočen,
      ko bom gledal na vse tvoje zapovedi.
      7 Zahvalil se ti bom z iskrenim srcem,
      ko se bom učil sodb tvoje pravičnosti.
      8 Držal se bom tvojih zakonov;
      ne zapusti me popolnoma.

      9 Kako lahko ohrani mladenič svojo pot čisto?
      Če bo izpolnjeval tvojo besedo.
      10 Z vsem svojim srcem te iščem,
      ne daj, da zablodim od tvojih zapovedi.
      11 Tvoj izrek hranim v svojem srcu,
      da ne bi grešil zoper tebe.
      12 Slavljen si, o GOSPOD;
      úči me svojih zakonov.
      13 S svojimi ustnicami oznanjam
      vse sodbe tvojih ust.
      14 Nad potjo tvojih pričevanj imam veselje
      kakor nad vsem bogastvom.
      15 O tvojih ukazih hočem premišljati
      in gledati na tvoja pota.
      16 Ob tvojih zakonih se bom naslajal,
      tvojih besed ne pozabljam.

      17 Stori dobro svojemu služabniku,
      živel bom in izpolnjeval tvojo besedo.
      18 Odpri mi oči, da bom gledal
      čudovita dela tvoje postave.

  25. MamiM says:

    Prosim za molitev za spreobrnenje hcerke. Samo Bog ji se lahko pomaga, mi smo skoraj obupali, ne zmoremo vec. Verjamem, da pomagajo molitve, sv. Mase, ampak zaenkrat ni resitve, izcrpani smo. Predolgo ze traja. Zelim zaupati, vendar premnogokrat ne zmorem vec, ne jaz ne stari starsi…
    Jezus, Marija, prosim pomagajta nam.

    • Janez says:

      MOLITEV matere za otroka
      Moj Bog, izročam ti svojega otroka, ki se ne najde in je zašel.
      Ti si mi otroka na zemlji podaril, a v resnici je Tvoj za vedno.
      Kot njena skrbna mati Te prosim zanjo, pomagaj ji in jo vodi.
      Čuvaj jo pred grehom in reši jo v preizkušnji dozorevanja in iskanja
      v moje starševsko veselje in v Tvojo slavo Oče.
      Gospod, naj mojega otroka sebičnost, povzpetništvo, zloba, lenoba, muhavost,
      in drugi grehi ne odvrnejo od dobre poti k Tebi.
      Prosim nakloni moji hčerki vso potrebno moč in Vero Vate,
      da se bo znala upreti preizkušnjam, in naj bo v njej vedno le dobrota in umirjenost gibalo vseh njihovih dejanj.
      Prosim Te, da bo po Tvoji Milosti opustila vse zablode in stranpoti, ki ne vodijo k Tebi.
      Toliko zla je na tem svetu, Gospod!
      Ti veš, kako smo ljudje šibki brez Tebe,
      ki si naš ljubeči Oče
      in kolikokrat nas zlo skušnjav potegne vase.
      Ampak Ti Jezus si vedno z nami.
      Zato svojega edinega otroka kot skrbna mati izročam Gospod v Tvoje varstvo.
      Bodi mu luč, moč in veselje ter v pomoč, vodi ga prosim, da ne zatava,
      ampak da gre po pravi Poti k Tebi na tem svetu, Gospod.
      Pomagaj prosim Oče, da bi na tej zemlji obe s hčerko živeli zate in bi v nebesih
      vsi skupaj lahko uživali tvojo družbo vekomaj.

      Že objavljeno na prosim za molitev. Gospod prosim usliši molitve in prošnje Matere, da se hčerka spreobrne in vrne na prava pota. Janez

  26. andreja says:

    Prosim za molitev… da čimprej najdem primerno zaposlitev, ki jo bom z veseljem opravljala.

    Bog povrni vsem, ki molite.

    • Janez says:

      MOLITEV
      Moje življenje naj bo pesem, ki bo slavila rano jutro, ko se bo zdanilo. Naj danes spet bo ploden dan, dela in molitve, ki ga je naredil Gospod v radost in veselje ljudi in v Njegovo Slavo. Prosim Bog, naj bogato sejem polje Življenja, da bodo obdelane vse njive in da bodo pele ptice ter letale čebele v gozdu in da bo vse pelo hvalo svojemu Stvarniku. Pošlji prosim dež in daj nam sonce, ter blagoslovi prosim naš trud, da bomo imeli jeseni vsega dovolj. Pridno bom delal in molil, da bo bogata žetev in da bo spokojen večer, trudnemu miren spanec, ko se bo nebo stemnilo. Prosim daj mi modrost, da bom spremenil tisto, kar lahko in pustil vse tisto, česar ne morem spremeniti, ker sem samo majhen človek. Prosim podari mi radost in mir, da bom skromno in pošteno živel Tebi v Čast in Slavo. Prosim Bog podari mi milost, da kmalu najdem pošteno in zanimivo zaposlitev, da bom delal ne le za preživetje ampak z veseljem in v večjo Slavo Božjo ter v korist ljudi.
      Amen. Janez

  27. Miro says:

    ROŽNI VENEC – »MALI EVANGELIJ«, KOT GA IMENUJE PAPEŽ PIJ XII., OBSEGA NAJVEČJE RESNICE NAŠE VERE!

    Danes veseli praznujemo Rožnovensko nedeljo, jutri pa bomo prav tako radostnega srca obhajali praznik Rožnovenske Matere Božje. Papež Pij XII. upravičeno imenuje rožni venec »mali evangelij«, ker obsega največje resnice naše vere. Najbolj zgovorno dejstvo, ki govori za pomen te pobožnosti, je to, da je Marija Devica ob svojih prikazovanjih v Lurdu in v Fatimi sama pokazala, kako ji je ta molitev pri srcu, saj je imela v rokah rožni venec in je tudi naročala, naj ga molimo. Naj bo po vsem tem rožni venec tudi nam poleg liturgičnih molitev najljubša molitev. Marija naj nam pri tem pomaga, da bomo tudi po tej molitvi brez pridržka njeni in Jezusovi. To bo za nas največja in resnična sreča (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Mariji, Kraljici presvetega rožnega venca, ponovno z zaupanjem priporočimo vse prosilce milosti, še zlasti sestre in brate v hudih osebnih, zakonskih, družinskih ter drugih preizkušnjah in stiskah. Tokrat v molitev rožnega venca vključimo vse osebe in zadeve v zapisih – Helena, Cvetka, Jasna, Blanka, Jelka, Patricija, Dragan, Bojan, Marija, Vesna, Valerija, Marko, Kristina, Dušanka, Slavica, Andreja, Mina, Ana, Jana, Tanja, Rebeka, Irena … Naj se na mogočno Marijino priprošnjo zgodi presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    O Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

    http://svetniki.org/roznovenska-mati-bozja-praznik

    • Janez says:

      Nekaj misli o rožnem vencu
      Sporočila Kraljice Miru
      12. junija 1986
      “Dragi otroci! Danes vas kličem, da bi začeli z živo vero moliti rožni venec. Tako vam bom mogla pomagati. Dragi otroci, radi bi prejeli milosti, a ne molite! Ne morem vam pomagati, ker se ne želite premagati. Dragi otroci, kličem vas k molitvi rožnega venca. Naj bo rožni venec obveznost, ki jo boste z veseljem opravljali. Tako boste dojeli, zakaj sem tako dolgo z vami. Rada bi vas naučila moliti. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

      25. januarja 1991
      “Dragi otroci! Danes vas, kot nikoli doslej, kličem k molitvi. Vaša molitev naj bo molitev za mir. Satan je močan in hoče uničiti ne le človeška življenja, ampak tudi naravo in planet, na katerem živite. Zato, dragi otroci, molite, da bi se po molitvi zavarovali z božjim blagoslovom miru. Bog me je poslal k vam, da bi vam pomagala. Če hočete, sprejmite rožni venec! Že sam rožni venec lahko naredi čudeže v svetu in vašem življenju. Blagoslavljam vas in ostajam z vami, dokler bo božja volja. Hvala vam, ker nočete zatajiti moje navzočnosti tu, in hvala, ker vaš odgovor služi dobremu in miru. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

      15. Obljub Device Marije molilcem rožnega venca
      15. obljub Device Marije, posredovane po sv. Dominiku in blaženemu Alanu de Roche , tistim ki bodo molili in širili rožni venec:
      1) Kdor mi bo zvest služil z molitvijo rožnega venca, bo prejel sporočilne milosti.
      2) Obljubim moje posebno varstvo in največje milosti tistim, ki bodo molili rožni venec.
      3) Rožni venec bo močno orožje proti peklu, uničil bo grešna nagnjenja(7 glavnih), zmanjšal greh in premagal herezije.
      4) Povzročil bo širjenje dobrih del; duše bodo po njem prejele obilje Božjega usmiljenja; pri ljudeh bo povzročil, da se bodo v srcih obrnili stran od ljubezni sveta (svetnega) in njegove praznine in jih dvignil, da bodo vzljubili večnost. O, da bi se duše posvečevale na ta način!
      5) Duša, ki se mi priporoča po rožnem vencu, se ne bo pogubila.
      6) Kdor bo pobožno molil rožni venec, in bo sebe priporočal z upoštevanjem njegovih svetih skrivnosti, ga nesreča ne bo premagala. Bog ga ne bo kaznoval v svoji pravičnosti, ne bo se pogubil v nenadni smrti; če bo pravičen bo ostal v božji milosti in postal vreden večnega življenja.
      7) Kdor bo gojil pravo pobožnost do rožnega venca, ne bo umrl brez zakramentov Cerkve.
      8) Tisti, ki zvesto molijo rožni venec, bodo imeli v svojem življenju in ob svoji smrti Božjo Luč in obilje Njegovih milosti; v trenutku smrti bodo pridruženi zaslugam svetnikov v nebesih.
      9) Iz vic bom rešila tiste, ki so bili zvesti molitvi rožnega venca.
      10) Zvesti otroci rožnega venca, bodo zaslužili visoko stopnjo slave v nebesih.
      11) Prejeli boste vse, kar me prosite po molitvi rožnega venca.
      12) Vse tiste, ki bodo širili molitev rožnega venca, bom vodila v njih potrebah.
      13) Od svojega Božjega Sina sem izprosila, da bodo vsi zagovorniki rožnega venca imeli za priprošnjike ves Nebeški zbor v času življenja in ob smrtni uri.
      14) Vsi, ki molijo rožni venec so moji sinovi in bratje mojega edinega Sina Jezusa Kristusa.
      15) Vdanost mojemu rožnemu voncu je veliko znamenje vnaprejšnje določenosti.

      https://sites.google.com/site/kraljicamiru/ro%C5%BEnivenec

  28. Helena says:

    Jezus,zaupam vate! Prosim Jezus pomagaj mi iz te nesrečne situacije. O,Marija brez madeža izvirnega greha spočeta,prosi za nas ,ki se k tebi zatekamo!

  29. Miro says:

    JEZUSOVE BESEDE O ČUDOVITI MOLITVI, PO KATERI SE K NAM SKLANJA BOŽJE USMILJENJE!

    USMILJENI JEZUS nam govori po sv. Favstini Kowalski: »Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti« (iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske).

    Danes, ko goduje sv. Favstina Kowalska, se je dobro spomniti na te besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal veliki glasnici Božjega usmiljenja in po njej tudi nam. O Jezusovih besedah pa je treba ne samo premišljevati, ampak po njih tudi dejansko moliti in živeti.

    Kako molimo rožni venec Božjega usmiljenja? Na običajni rožni venec na prvih treh jagodah molimo: Oče naš; Zdrava, Marija; Vera.

    Pri vseh petih desetkah molimo.

    a) Pri velikih jagodah:
    Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

    b) Pri malih jagodah (desetkrat):
    Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

    Na koncu dodamo (trikrat):
    Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

    Naj se žarki Božjega usmiljenja milostno dotaknejo vseh, ki berejo te besede življenja, še posebej najbolj trpečih sester in bratov, ter vse vnamejo v navdušenju za novo življenje v moči Svetega Duha! Še posebej Gospoda prosimo za veliko milost, da bi odkrili sveto evharistijo kot Zaklad neskončne vrednosti za naše odrešenje in večno srečo v Bogu!

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  30. Janez says:

    Jutranja homilija papeža Frančiška: Gospoda prositi vztrajno in pogumno. Nič mlačnosti
    Gospoda prositi vztrajno in pogumno. Nič mlačnosti
    »Moliti pogumno, iz oči v oči z Gospodom. Ne na nek mlačen način, ampak tako, da damo vse od sebe. Molitev je poleg posta in dejavne ljubezni eden od načinov, s katerimi se v postnem času pripravljamo na veliko noč.

    Mojzes Boga prepričuje
    Da bi si lažje predstavljali, kaj pomeni prosilna molitev, pomislimo na svetopisemske osebe: Mojzesa, Abrahama, Ano, Samuelovo mater, kanaansko ženo. Berilo med današnjim bogoslužjem (glej 2 Mz 32,7-14) nam približa Mojzesovo molitev, s katero Boga prosi za izraelsko ljudstvo. Ker si je naredilo ulito tele, Gospod pravi Mojzesu: ‘Sedaj me pusti, da se vname moj srd zoper nje in jih pokončam.’ Mojzes pa prosi Gospoda, naj tega ne stori, in mu govori, kakor učitelj učencu. Boga poskuša prepričati, na krotak, a tudi odločen način, naj se odvrne od svojega namena, da bi storil hudo svojemu ljudstvu. Gospoda spomni na obljube, ki jih je dal Abrahamu, Izaku, Izraelu, da bo njihovo potomstvo namnožil kakor zvezde na nebu. Kakor da bi rekel: ‘Gospod, ne zdaj izpasti klavrno, saj si naredil vse to!’ Gospod pravi Mojzesu: ‘Tebe pa napravim v velik narod!’ A Mojzes prosi za ljudstvo in pravi: ‘Ali z ljudstvom ali pa nič.’ V Svetem pismu najdemo precej odlomkov o prosilni molitvi.

    Abrahamovo prigovarjanje
    Drug primer je na primer Abraham, ki mu Gospod pravi, da bo uničil Sodomo. Abraham pa je imel vnuka, ki je tam živel, in ga je želel rešiti, zato Gospoda prosi: če bi bilo trideset pravičnih, potem dvajset, potem deset. In Gospod odgovarja, da mesta zaradi teh pravičnih ne bi uničil. Na koncu je samo družina Abrahamovega vnuka ostala kot tista pravična.

    Pogumne in vztrajne žene
    Tudi primer Ane, Samuelove matere, ki je v tišini premikala ustnice in molila, molila, molila, momljala pred Gospodom, tako da je duhovnik mislil, da je pijana. A Ana je prosila, da bi imela otroka. Tesnoba žene, ki prosi pred Bogom. V evangeliju imamo potem pogumno ženo, ki se ne poslužuje prepričevanja, se ne pogaja, ne seže po tihem vztrajanju. Gre za kanaansko ženo, ki prosi za ozdravitev svoje hčere, ki jo muči demon. Jezus ji najprej pravi, da je bil poslan samo za ljudstvo Izrael in da ni prav, da se jemlje kruha otrokom in se ga meče psom. A ona se ne prestraši in vztraja ter pravi Jezusu, da tudi psički jedo drobtine, ki padejo z mize njihovih gospodarjev. Ta žena se ne prestraši in doseže to, kar želi.

    Z Bogom govoriti iz oči v oči
    V Svetem pismo imamo torej veliko oblik prosilne molitve. Za takšno molitev je potrebnega veliko poguma. V molitvi je potrebna parezija, pogum, da z Bogom govorimo iz oči v oči. Včasih lahko kdo, ki vidi te ljudi, kako se borijo z Gospodom za kakšno stvar, pomisli, da z Bogom ravnajo s trdo roko, da bi dobili tisto, kar prosijo. In to počnejo, ker imajo vero, da jim Gospod lahko podeli milost. Potrebnega je veliko poguma za takšno molitev. In mi smo velikokrat mlačni. Nekdo pravi: ‘Moli, ker imam ta problem.’ In zmolim dva Očenaša, dve Zdravamariji in pozabim. Ne, papagajska molitev ni v redu. Prava molitev je biti z Gospodom. In ko moram prositi, moram to početi s pogumom. Ljudje v običajnem pogovoru uporabljajo izraz, ki pove veliko: dati vse od sebe. To velja tudi za prosilno molitev: dam vse od sebe. Pogum, da gremo dalje. Lahko se nam pojavi dvom: ‘Če delam tako, kako naj vem, da me Gospod posluša?’ Mi imamo gotovost: Jezusa. On je veliki priprošnjik.

    Ko molimo, Jezus moli z nami
    Jezus, je šel v nebesa, je pred Očetom in posreduje za nas, kakor je pred svojim trpljenjem tudi obljubil Petru, da bo molil za njegovo vero, da se ne bi zmanjšala. Ta Jezusova priprošnja. Jezus v tem trenutku moli za nas. In ko jaz molim, bodisi s prepričevanjem bodisi s pogajanjem ali bodisi z momljanjem bodisi z razpravljanjem z Gospodom, On vzame mojo molitev in jo pokaže Očetu. Jezusu ni treba govoriti pred Očetom, pokaže mu rane. Oče vidi rane in podeli milost. Ko molimo, pomislimo, da molimo z Jezusom. Ko molimo s pogumno prošnjo, to počnemo skupaj z Jezusom. Jezus je naš pogum, Jezus je naše zagotovilo, saj v tem trenutku prosi za nas.

    Naj nam Gospod podeli milost, da bomo nadaljevali to pot, se učili prositi. In ko nas kdo prosi za molitev, ne zmolimo dve molitvice, ampak molimo z vso resnostjo: v Jezusovi navzočnosti in z Jezusom, ki za vse nas prosi pred Očetom.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 4.4.2019)

  31. Janez says:

    1) Papež Frančišek: Homilija: Božja Beseda nam daje veselje. Veselje je moja moč
    Božja beseda nam daje veselje. Veselje je moja moč
    »Spodbujeni smo, da odpremo srce za srečanje z Božjo besedo, ki nas naredi radostne. Pozorno poslušajmo Božjo besedo in ne dopustimo, da bi na eno uho prišla notri, na drugo pa šla ven. Današnje berilo je iz Nehemijeve knjige (glej Neh 8,1-4.5-6.7-12). Gre za zgodbo o srečanju Božjega ljudstva z Božjo besedo. To je zgodba o obnavljanju.

    Dan za srečanje z Gospodom
    Povezana je s širšim okvirjem, v katerem se odvija pripoved, in sicer z obnovo templja in vrnitvijo iz izgnanstva. Nehemija, namestnik, govori z duhovnikom in pismoukom Ezdro, da bi »ustoličil« Božjo besedo. Vse ljudstvo se je zbralo na trgu pred Vodnimi vrati. In duhovnik Ezdra je bral. »Odprl je knjigo pred očmi vsega ljudstva, ker je stal višje kakor vse ljudstvo; ko jo je odprl, je vse ljudstvo vstalo.« Leviti so razlagali postavo. Lepa stva! Mi smo navajeni imeti to knjigo, kar je Božja beseda, ampak smo, rekel bi, slabo navajeni, medtem ko je ljudstvo pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede, in zato, ko je videlo knjigo, je vstalo. Pomislite samo, da se stoletja kaj takega ni dogajalo. To je srečanje ljudstva z njegovim Bogom, srečanje ljudstva z Božjo Besedo.
    »Nehemija, ki je bil namestnik, Ezdra, duhovnik in pismouk, ter leviti, ki so učili ljudstvo, so rekli vsemu ljudstvu: ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’ Za nas je to nedelja. Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom, dan srečanja moje družine z Gospodom. Dan mojega srečanja z Gospodom. Je dan srečanja. ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’

    Kaj se zgodi v srcu, ko slišim Božjo besedo?
    Zato so Nehemija, Ezdra in leviti pozivali ljudstvo, naj ne žaluje in ne joče. Berilo danes namreč govori o tem, kako je vse ljudstvo jokalo, medtem ko je poslušalo Božjo besedo. Jokalo je zaradi ganjenosti, jokalo iz veselja.
    Ko mi slišimo Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh, Božja beseda pa pride na eno uho notri, na drugo pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj jaz storim za pripravo, da bi Beseda prispela v srce? In ko Beseda pride v srce, sta v njem jok veselja in praznovanje. Ne razume se praznovanja nedelje brez Božje besede, ne razume se. Potem jim je Nehemija dejal: ‘Pojdite in praznujte.’ In jim da lepe napotke za praznovanje. ‘Jejte tolste jedi in pijte sladke pijače in pošljite deleže tem, ki nimajo nič’, torej revnim. Revni so vedno ministranti na krščanskih praznovanjih, reveži! ‘Zakaj ta dan je svet našemu Gospodu. Ne bodite žalostni! Zakaj veselje v Gospodu je vaša moč.’.

    Božja beseda daje veselje. To je naša moč
    V žalosti torej ni naše moči: Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. Eden od psalmov pravi, da je v trenutku osvoboditve Babilona, judovsko ljudstvo mislilo, da sanja: ni moglo verjeti. Isto doživetje se zgodi, ko srečamo Gospoda v njegovi Besedi, ko mislimo: ‘Pa saj to so sanje.’ In: ‘Ne morem verjeti vsej tej lepoti.’Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo in se ne bi bali veselja, da se ne bi bali praznovati od veselja. To je veselje, ki izvira ravno iz tega srečanja z Božjo besedo.«
    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.10.2019)

    Povzetek sporočila papeža Frančiška: Kako poslušam Božjo besedo? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. ‘Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo.

    2)Papež Frančišek: Potrpežljivost ni sprijaznjenost, je dialog z lastnimi mejami
    Potrpežljivost ni sprijaznjenost ali poraženost
    »Gospoda prosimo za krepost potrpežljivosti, značilne za tistega, ki je na poti in nosi na lastnih ramenih težave in preizkušnje, kakor številni preganjani bratje kristjani na Bližnjem vzhodu. V odlomku iz Jakobovega pisma smo brali: ‘Saj veste, da preizkušenost vaše vere rojeva stanovitnost’ (Jak 1,3). Toda, kaj pomeni biti potrpežljivi v življenju in med preizkušnjami? Gotovo, to ni lahko razumeti, zato je dobro ločiti med krščansko potrpežljivostjo in sprijaznjenostjo ter držo poraženosti, saj gre za krepost tistega, ki je na poti in ne tistega, ki je pri miru in zaprt. In ko smo na poti, se zgodijo različne stvari, ki niso vedno dobre. To mi spregovori o potrpežljivosti kot kreposti na poti. Takšna je drža staršev, ko se rodi bolan ali prizadet otrok: ‘Bogu hvala, da je živ!’ Ti so potrpežljivi, saj vse življenje z ljubeznijo prenašajo takšnega otroka, vse do konca. Ni lahko leta in leta prenašati prizadetega ali bolnega otroka… Toda veselje, da imajo tega sina, jim da moč, da ga še naprej prenašajo. To je potrpežljivost, to ni sprijaznjenost, saj gre za krepost, ki se porodi med potjo.

    Nepotrpežljiv človek zavrača ali se ne meni za lastne meje
    Kaj se še lahko naučimo iz etimologije besede ‘potrpežljivost’. Pomen vsebuje v sebi tudi smisel za odgovornost, saj potrpežljivi ne zavrača bolečine, ampak jo prenaša in to z radostjo, z veseljem, popolnim veseljem, kot to pravi apostol. Potrpežljivost pomeni prenašati na sebi in ne preložiti, da bi drugi prenašal problem, prenašal težave. Jaz jo prenašam, saj je moja težava, je moj problem. Zaradi tega trpim? Seveda! Toda prenašam. Prenašam. Potrpežljivost pa je tudi modrost, da smo v dialogu s svojimi mejami. Toliko skrajnih meja je v življenju, toda nepotrpežljivež jih noče, se za njih ne meni, saj ni v dialogu s svojimi mejami. Ali gre za vsemogočno domišljavost ali za lenobo, tega ne vemo. Tega ne ve.

    Božja potrpežljivost spremlja in čaka
    Toda potrpežljivost o kateri govori sv. Jakob, ni nasvet za kristjane. Če gledamo zgodovino zveličanja, lahko opazimo potrpežljivost Boga, našega Očeta, ki je vodil ter prenašal svoje trdovratno ljudstvo in sicer vsakič, ko si je naredilo malika in prešlo z ene na drugo stran. Prav tako je potrpežljiv Oče z vsakim od nas, ko nas spremlja in čaka na ‘naš čas’. Bog je tudi poslal svojega Sina, da bi vstopil v potrpežljivost in sprejel svoje poslanstvo ter se z vso odločnostjo daroval v trpljenju. Pri tem mislim na naše preganjane brate na Bližjem vzhodu, ki so jih pregnali zato, ker so kristjani. In oni so ponosni, da so kristjani. Vstopili so v potrpežljivost, kakor je Gospod vstopil v potrpežljivost. S temi mislimi morda lahko danes molimo, molimo za naše ljudstvo: ‘Gospod, daj svojemu ljudstvu potrpežljivost za prenašanje preizkušenj.’ Molimo pa tudi zase. Tolikokrat smo nepotrpežljivi, ko kaj ne gre, že kričimo. Umiri se malo, pomisli na potrpežljivost Boga Očeta, vstopi v potrpežljivost kot Jezus. Lepa krepost je ta potrpežljivost. Prosimo zanjo Gospoda.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 12.2.2018)

  32. Cvetka says:

    Pozdravljeni!
    Po izgubi mojega moža in staršev imam zelo hude težave s spanjem.To traja že kar nekaj časa in me je zelo izčrpalo.. Lepo prosim za molitev, da bi se to stanje vsaj nekoliko umirilo.Jaz pa bom tudi molila za vse, ki jih pestijo različne stiske.

    • Janez says:

      Gospod Bog prosim pomagaj Cvetki, da bo sprejela življenje tako kot je in ji podari mir v srcu in spokojnost v duši. Sprejmi jo k sebi v svoje varstvo in olajšaj prosim vse njene bolečine zaradi izgube moža in staršev ter jo potolaži jo, da so njeni svojci pri Tebi Gospod Bog. Prosim pomagaj ji, da bo imela mirno življenje in spokojno spanje in da se bodo rane ob izgubi moža in staršev zacelile. Prosim pomagaj ji, da bo s tvojo pomočjo živela v miru in tvoji milosti naprej, ki si naš Odrešenik in naš Bog.

      Molitev k Bogu Odrešeniku za Pomoč žalostnim in trpečim na Zemlji
      ≫Pridi, otrok, ti, ki me poslušaš ali bereš in si žalosten in si nekam zašel in nekaj iščeš.
      V tem pričevanju sem ti in ti bom ponovno znova dal svojo Ljubezen in Ti Pomagal.
      Ne govori Otrok, da si daleč zašel, da sem Jaz zate predaleč,
      da bi te lahko ljubil in ti pomagal,
      ker so prav v tem trenutku moje Oči na tebi in te gledajo s posebno nežnostjo
      in ljubeznijo, ki je ne boš mogel nikoli popolnoma razumeti.
      Če bi se moral vrniti k tebi samo zaradi tebe, da bi te odrešil, bi
      brez najmanjšega oklevanja prišel in samo zaradi tebe
      znova pretrpel vse bolečine in se daroval zate, za tvoje odrešenje!
      Tudi dobro pastir gre in poišče izgubljeno ovco in jo reši.
      Ali mi verjameš, da nihče nima večje ljubezni kot tisti,
      ki da svoje življenje za svoje prijatelje?
      To ti govorim, da bi lahko našel mir v mojem Presvetem
      Srcu, resnično življenje in ljubezen v meni in bi se odpočil
      v meni, svojem Bogu. Otrok moj, vem, da si šibek, toda
      tvoja šibkost, žalost, da si nekam zašel, da me iščeš, privlači mojo Vsemogočnost.
      Ali razumeš, kaj ti govorim? Pravim ti, mir s teboj!
      Jaz sem tisti, ki ga moli in prosi za pomoč in pomagal ti bom.
      Jaz sem Jezus Tvoj Brat in Odrešenik, Žrtev Ljubezni, ki ti govori.
      Jaz sem tisti, ki ti daje to pričevanje Ljubezni, da te spomnim na svojo Ljubezen.
      Vpij k meni in dovoli mi da pridem k Tebi, vpij me vase kot goba vodo
      in dovoli, da te prevzamem.
      Začuti, kako moje Srce koprni po izročitvi in darovanju ljubezni tebi, ki me potrebuješ!
      Ne upiraj se mi. Pridi k meni tak, kot si, pij iz mojega Srca
      in še bolj boš žejen čiste vode iz mojega Vodnjaka, ki poteši žejo srca in odžeja žalostnega.
      Oh, tako veliko vas je zablodilo od Resnice in se opotekate sem ter ta ter nekaj iščete, čeprav Jaz čakam na Vas, da bi vam pomagal in vas rešil iz vseh težav in vam pomagala na Pravo Pot k Meni.
      Jaz Jezus Kristus Odrešenik Sveta sem Pot, Resnica in Življenje. Kdor vame veruje bo odrešen.
      Iskreno in goreče molite k meni in me prosite za pomoč in pomagal vam bom.
      Resnica je LJUBEZEN. Jaz sem Resnica. Bodite priče za Resnico.
      Sprejmite Svetega Duha Resnice in Svetega Duha Milosti.
      Prosite za Milost da pridem v vas in delujem zdravilno v vas in vam pomagam,
      saj sem naredil ljudem veliko čudežev.
      Vse ki ste žalostni in trpite zaradi česarkoli vas blagoslavljam in
      puščam dih svoje Ljubezni na vaših čelih in v vaših srcih.
      Bodite eno pod mojim Svetim Imenom in vedite, da sem Jaz tisti, ki mu ni nič nemogoče.
      Verjemite vame, da sem jaz vaš Odrešenik in obrisal bom vaše solze in vas potolažil≪

      Gospod Bog ve kaj je Resnica in Ljubezen ter je Pravičen in Usmiljen do Božjega Ljudstva, saj je naš Oče in mi Njegovi Otroci. On nas bo odrešil in potolažil. Janez

      Dopolnjena molitev iz Molitvenika Življenje v Bogu

    • Sara says:

      Gospa Cvetka

      Naj vas Gospod blagoslovi, vam podari mir in upanje….

  33. Miro says:

    IZ VSAKEGA SRCA NAJ SE RAZLEGA ČAST BOŽJEMU USMILJENJU!

    Besede življenja, ki jih je na začetku svojega Dnevnika zapisala sv. Favstina Kowalska,
    preden je bila naslikana podoba Usmiljenega Jezusa:

    O neskončna Ljubezen, naročaš mi naslikati tvojo sveto podobo,
    odkrivaš nam nepojmljivi izvir usmiljenja.
    Blagoslovljen, kdor se približa tvojima pramenoma žarkov;
    črna duša se v sneg spremeni.

    O dobri Jezus, tu si postavil prestol svojega usmiljenja,
    da bi pomagal grešnemu človeku in ga razveselil.
    Iz odprtega Srca priteka kot iz čistega izvira tolažba duši in potrtemu srcu.

    Pred to podobo naj iz človeške duše nikoli ne preneha vreti čast in slava.
    Iz vsakega srca naj se razlega čast Božjemu usmiljenju;
    zdaj in vekomaj ter ob vsakem času.

    O moj Bog,
    prihodnost me navdaja z nemirom,
    toda čemu se poglabljati vanjo?
    Zame je dragocen samo ta trenutek,
    moje srce prihodnosti morda ne okusi.

    Pretekli čas ni v moji moči,
    da kaj spremenim, popravim, dodam.
    Tega ni zmogel noben modrec ne prerok;
    kar je preteklost skrila vase, naj pripada Bogu.

    Sedanji trenutek, le ti mi pripadaš v celoti,
    želim te uporabiti z vso svojo močjo.
    Čeprav sem majhna in slabotna,
    mi naklanjaš milost svoje vsemogočnosti.

    Z zaupanjem v tvoje usmiljenje
    grem skozi življenje kot majhen otrok.
    Vsak dan ti prinašam v dar svoje srce,
    vneto v ljubezni za rast tvoje slave.
    (Dnevnik sv. Favstine, št. 1-2)

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Sv. Favstina Kolwalska, prosi za nas!

    http://svetniki.org/sveta-marija-favstina-redovnica-in-mistikinja

  34. Miro says:

    ALI NISEM MORDA TUDI SAM MED TISTIMI, KI SO SE V SRCU ZAPRLI PRED GOSPODOVIM DAROM ODREŠENJA?

    BOŽJA BESEDA: »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila, sedeč v raševini in pepelu. Toda Tiru in Sidónu bo ob sodbi laže kakor vama. In ti, Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? do podzemlja se boš pogreznil. Kdor posluša vas, posluša mene, kdor pa zavrača vas, zavrača mene. In kdor zavrača mene, zavrača tistega, ki me je poslal« (Luka 10,13-16).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus očita krajem v Galileji, da so slišali njegovo oznanilo, pa se niso spreobrnili. Zato jim prinaša še eno možnost. Z Jezusom razmišljam o dramah v srcih ljudi, ki so se zaprli pred njegovim darom odrešenja. Trudil se bom, da bo moje srce odprto za nenehno spreobračanje. Gospod, hvala za vse čudeže, s katerimi mi razkrivaš svojo ljubezen in me rešuješ (odlomek iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo: Slava tebi, Jezus! Hvala Ti, ker mi vsak dan podarjaš božjo besedo in vedno znova tudi možnost za spreobrnjenje v srcu. Jezus, samo Ti veš, kolikokrat si me doslej po padcih ponovno sprejel in mi milostno odpustil vse, s čimer sem grešil zoper Tebe, sebe in bližnjega. Kako naj začnem znova po poti spreobrnjenja in odrešenja? Gospod učiš me: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti« (2 Kor 12,9). Jezus, ponižno Te prosim, pomagaj mi, da bom Tvojo milost z zaupanjem zajemal pri sveti spovedi – viru Božjega usmiljenja; naj vsak dan hodim po poti spreobračanja in novega življenja v moči Svetega Duha!

    Božjemu usmiljenju priporočimo vse obiskovalce te spletne strani in prosilce milosti, da bi bili vsi deležni radosti novega življenja v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  35. jasna says:

    Vsemogočni milostni Bog, Presveta Devica Marija, Sveti Jožef, varujte mojo družino, naj bo vse dobro.
    Samo da bi hči srečno prispela na cilj in se tudi srečno vrnila. Naj bo partner vredu, da bi bili lepi dnevi, ki prihajajo.

    Lp, Jasna

  36. Miro says:

    USMILJENI JEZUS NAM GOVORI O SVETI SPOVEDI, KI JE IZVIR BOŽJEGA USMILJENJA – IZ TEGA VIRA LAHKO MILOSTI ZAJEMAMO SAMO S POSODO ZAUPANJA!

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sveti Favstini Kowalski in po njej tudi nam: »Hči, ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru mojega usmiljenja, na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil obilje milosti. Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem. Tu se beda duše srečuje z Božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega vira usmiljenja lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, odlomek št. 1602).

    Pred sveto spovedjo so potrebni predhodni koraki, o čemer si lahko preberemo navodila o pripravi na spoved. Predvsem je nujno temeljito osebno izpraševanje vesti ter priznanje in obžalovanje grehov, s katerimi smo žalili neskončno usmiljenega Boga, skratka globoko osebno kesanje. Bogu hvala, če to zmoremo po Božji milosti! Pa vendar: Je to dovolj? Ne, ni dovolj! Prisluhnimo besedam življenja, ki nam jih govori Usmiljeni Jezus! Pa tudi sveti oče Frančišek nas opozarja, da sami sebi ne moremo odpuščati grehov, za to moramo prositi pri spovedi. Če to dopustimo, pri tem začutimo mir, ki nam ga lahko podeli samo Jezus. »Odpuščanje ni sad naših prizadevanj, ampak je poklon, dar Svetega Duha,« pravi sveti oče.

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  37. Mirjam says:

    Priporočam se v molitvi h sv. Atonu Padovanskemu, da bi se našlo izgubljeno. Hvala.

  38. Janez says:

    Papež Frančišek: Bog odpušča pod pogojem, da tudi mi odpustimo
    Bog je velik. Žal sem jaz grešil
    »Odlomek iz Knjige preroka Daniela (glej Dan 3,25.34-43) nam pripoveduje o Azariju, ki je bil vržen v ogenj, ker ni hotel zatajiti Gospoda. A Azarija se ne pritožuje pred Bogom zaradi prejete kazni, ne graja ga in se ne sklicuje na njegovo zvestobo. Nadaljuje z izpovedovanjem Božje veličine in gre do izvora zla ter pravi: ‘Ti si nas vedno rešil, a žal smo grešili.’ Azarija obtoži sebe in svoje ljudstvo. Obtožba nas samih je prvi korak k odpuščanju: Obtožiti sami sebe je del krščanske modrosti. Ne obtožiti drugih. Sami sebe. Jaz sem grešil. In ko pristopimo k zakramentu pokore, imejmo v mislih tole: ‘Veliki Bog nam je dal mnogo stvari. A žal sem jaz grešil, jaz sem užalil Gospoda in prosim odrešenja.’

    Gospodu je všeč skrušeno srce
    Neka gospa je pri spovedi na dolgo govorila o grehih tašče, da bi na ta način opravičila samo sebe, dokler ji duhovnik ni rekel, da je dovolj in naj sedaj prizna še svoje grehe. To je Gospodu všeč, kajti Gospod sprejme skrušeno srce, kajti – kakor pri Azariju – ‘ni razočaranja za tiste, ki zaupajo vate’. Skrušeno srce, ki Gospodu pove resnico: ‘To sem storil, Gospod. Grešil sem zoper tebe.’ Gospod mu zapre usta, kakor oče svojemu izgubljenemu sinu, ne pusti mu govoriti. Njegova ljubezen ga prekrije. Vse odpusti.

    Bog odpušča pod pogojem, da odpustimo
    Naj nas ne bo sram povedati svojih grehov, kajti Gospod nas opravičuje, ne samo enkrat, ampak vselej. A obstaja pogoj. Božje odpuščanje pride v nas z vso močjo pod pogojem, da mi odpustimo drugim. In to ni lahko. Zamera si namreč naredi gnezdo v našem srcu in tako vedno ostaja grenkoba. Velikokrat nosimo s sabo seznam stvari, ki so nam bile storjene: ‘Ta mi je naredil to, storil mi je tisto, storil mi je tole …’
    Ne pustimo se vkleniti hudemu duhu sovraštva
    Ne pustimo se vkleniti hudemu duhu sovraštva, kajti sovraštvo zasužnjuje. To sta dve stvari, ki nam bosta pomagali razumeti pot odpuščanja: ‘Ti si velik Gospod, a žal sem grešil’ in ‘Ja, odpuščam ti, sedemdesetkrat sedemkrat, pod pogojem, da ti odpustiš drugim’.

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 6.3.2018).

    Smo odpustili drugim in šele potem prosili našega Boga za odpuščanje? Spravljeni z Bogom in s Seboj zaživimo v Miru Božjem. Janez

  39. Janez says:

    Papež med homilijo: Jezusov mir je kot mir v globini morja

    Jezusov mir je kot mir v globini morja
    »Kako lahko gredo skupaj stiske in preganjanja, ki jih je doživel sv. Pavel, kakor pripoveduje današnji odlomek iz Apostolskih del in mir, ki ga Jezus pušča svojim učencem s poslovilnimi besedami med zadnjo večerjo: ‘Mir vam zapustim, svoj mir vam dam’, kakor jih prinaša današnji odlomek iz Janezovega evangelija?

    ‘Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali…’
    Življenje sredi preganjanj in stisk se zdi, da je življenje brez miru, a je živeto po zadnjem blagru: ‘Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili’. Jezusov mir gre skupaj s tem življenjem sredi preganjanja in stisk. To je mir, ki je zelo spodaj, zelo spodaj, zelo globoko ob vseh teh stvareh. Mir, ki ga ne more nihče vzeti. Mir, ki je dar. Kakor morje, ki je v globini mirno, čeprav so na površini valovi. Živeti mir z Jezusom, je imeti to izkušnjo v sebi, ki ostane tudi sredi preizkušenj, vseh težav, vseh stisk.

    Kristjan nosi na svojih ramenih življenje, ne da bi izgubil mir
    Samo tako se lahko razume, kako so živeli svojo zadnjo uro številni svetniki, ki niso izgubili miru, ampak so navzočim rekli, da gredo v mučeništvo kot povabljeni na svatbo. To je dar Jezusovega miru, tistega, ki ga ne moremo imeti preko človeških sredstev tako, da bi šli k zdravniku ali vzeli pomirjevalo. Nekaj drugačnega je, ker pride od Svetega Duha v nas in prinaša s seboj trdnost. Kakor jo ima človek, navajen trdo delati, ki je nepričakovano, ker ga je doletela bolezen, moral opustiti vse svoje projekte, a je kljub temu uspel ostati v miru. To je pravi kristjan.

    Prenašati
    Mir nas uči, ta Jezusov mir nas uči, da gremo v življenju naprej. Uči nas vse to prenašati. Prenašati. To je beseda, ki je mi ne razumemo dobro kaj pomeni, a je zelo krščanska beseda. Pomeni nositi na ramenih. Prenašati, pomeni nositi na ramenih življenje, težave, delo, vse, a da pri tem ne izgubimo miru. Še več, nositi na ramenih ter imeti pogum iti naprej. To se razume samo, ko je v nas Sveti Duh, ki nam daje Jezusov mir. Če pa živimo tako, da se pustimo zajeti vneti živčnosti in izgubimo mir, pa pomeni, da nekaj ni v redu.

    Mir kot božanski dar prinese nasmeh v srce
    Ko imamo v srcu od Jezusa obljubljeni dar in ne tistega, ki prihaja od sveta ali zaradi denarja na banki, se lahko soočimo tudi z najbolj krutimi težavami ter gremo naprej. To storimo s še eno sposobnostjo, ki ‘nasmeji srce’. Oseba, ki živi ta mir, nikoli ne izgubi smisla za humor. Zna se nasmehniti samemu sebi, drugim, svoji senci…, se zna nasmehniti vsemu. Ta smisel za humor je tako zelo blizu Božji milosti. Z Jezusovim mirom v vsakdanjem življenju, z Jezusovim mirom v stiskah in z vsaj malo tega smisla za humor, lahko zelo dobro ‘dihamo’. Naj nam Gospod da ta mir, ki prihaja od Svetega Duha, ta mir, ki je od njega in ki nam pomaga prenašati, nositi številne težave v življenju.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.5.2019)

    “Svoj Mir vam zapustim, svoj Mir vam dam” je rekel Jezus. Dajmo tudi mi svoj Mir drug drugemu in prosimo Jezusa za Mir v naši Duši. Janez

  40. Janez says:

    Jutranja homilija papeža Frančiška: Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Je zastonj
    Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Je zastonj. »Zastonjskost Boga naj spodbuja tudi našo držo zastonjskosti, bodisi pri pričevanju bodisi pri služenju. Razširimo svoje srce za milost. Milosti se ne kupuje. Kar smo prejeli gratis, dajmo gratis naprej drugim ljudem. Božjemu ljudstvu se služi – se ga ne poslužuje.

    Krščansko življenje je služenje in ne posluževanje
    Današnji evangeljski odlomek (glej Mt 10,7-13) govori o poslanstvu apostolov in torej o poslanstvu vsakega kristjana. Kristjan ne more ostati nepremičen. Krščansko življenje pomeni hoditi po poti, vedno. Jezusove so besede: ‘Spotoma pa oznanjajte in govorite: ‘Nebeško kraljestvo se je približalo.’ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Ravno to je poslanstvo – pomeni življenje služenja. Krščansko življenje je služenje. Zelo žalostno je, ko najdemo kristjane, ki na začetku svojega spreobrnjenja ali ko ozavestijo, da so kristjani, služijo, so odprti za služenje, služijo Božjemu ljudstvu, a potem se začnejo posluževati Božjega ljudstva. To zelo boli, zelo boli Božje ljudstvo. Poklicanost je poklicanost k služenju, ne da se ‘poslužujemo nečesa’.

    Z Bogom se ne trguje
    Krščansko življenje je življenje zastonjskosti. V današnjem evangeliju Jezus poudari jedro odrešenja: ‘Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Odrešenja ne moremo kupiti, ampak nam je dano zastonj. Bog nas rešuje zastonj, ne zaračunava nam. In kakor je Bog storil z nami, tako moramo tudi mi delati z drugimi. Ravno v tem je zastonjskost Boga. In to je ena najlepših stvari: Vedeti, da je Gospod poln darov, ki nam jih lahko da. A prosi za samo eno stvar: da se naše srce odpre. Ko mi pravimo ‘Oče naš’ in molimo, odpremo srce, da bi vanj prišla ta zastonjskost. Ni odnosa z Bogom izven zastonjskosti. Včasih, ko potrebujemo nekaj duhovnega ali neko milost, pravimo: ‘Sedaj se bom postil, delal bom pokoro, molil bom devetdnevnico …’ Kar je prav, a bodite pozorni: s tem ne ‘plačamo’ za milost, da bi ‘kupili’ milost; to je namenjeno razširitvi tvojega srca, da bi vanj prišla milost. Milost je zastonj. Vsi Božji darovi so zastonj. Problem je v srcu, ki se pomanjša, se zapre in ni sposobno prejeti zastonjske ljubezni. Z Bogom ni treba barantati, z Bogom se ne trguje.

    Razširiti srce za zastonjske milosti
    Zastonjskost je osrednja. In to je posebej pomembno za nas pastirje Cerkve, da ne bi prodajali milosti. Zelo namreč škoduje, ko naletimo na pastirje, ki trgujejo z Božjo milostjo. Gospodova milost je zastonj in ti jo moraš dati zastonj. V našem duhovnem življenju obstaja vedno ta nevarnost, da zdrsnemo na raven plačevanja. Vedno, tudi ko govorimo z Gospodom, kakor da bi mu hoteli dati neko podkupnino. A stvari ne potekajo na ta način, ne po tej poti. ‘Gospod, če ti storiš to, ti bom jaz dal to.’ Če naredim to obljubo, mi to razširi srce, da lahko prejmem tisto, kar je že zastonj za nas. Takšen odnos zastonjskosti z Bogom je to, kar nam bo pomagalo, da ga bomo imeli tudi v odnosu do drugih, tako pri krščanskem pričevanju kot krščanskem služenju, v pastoralnem življenju pastirjev Božjega ljudstva. Spotoma. Služite in dajajte ‘gratis’ to, kar ste ‘gratis’ prejeli. Naše življenje svetosti naj bo razširitev srca, da bodo Božja zastonjskost, Božje milosti, ki že so tam, ki so zastonj in nam jih On želi podariti, lahko prišle v naše srce. Tako bodi.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 11.6.2019)

    Kristjani služimo z odprtim srcem drugim bližnjim tako kot Jezus in sicer iz čiste Ljubezni. Janez

  41. Janez says:

    Papež Frančišek: Hoja za Jezusom je svobodna in zavestna odločitev, sprejeta iz ljubezni

    Hoja za Jezusom je svobodna in zavestna odločitev, sprejeta iz ljubezni
    »Sv. Luka v današnjem evangeliju (glej Lk 9,51-62) pripoveduje o začetku zadnjega Jezusovega potovanja proti Jeruzalemu, ki ga bo sklenil v 19. poglavju. Gre za dolgo hojo, ne le v geografskem smislu. Gre za duhovno in teološko hojo proti izpolnitvi poslanstva Mesije. Jezusova odločitev je popolna. In ti, ki mu sledijo, so poklicani, da se presojajo po njej. Evangelist nam danes predstavi tri osebnosti, lahko bi rekli, tri primere poklicanosti, ob katerih vidimo, koliko se zahteva od tistega, ki hoče sledili Jezusu vse do konca.

    Cerkev je v gibanju
    Prva oseba Jezusu obljubi: ‘Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.’ A Jezus odgovori, da lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslónil. Jezus je namreč zapustil očetovo hišo in se je odpovedal vsaki varnosti, da bi oznanjal Božje kraljestvo izgubljenim ovcam svojega ljudstva. Tako je nam, svojim učencem, pokazal, da naše poslanstvo v svetu ne more biti statično, ampak je ‘potujoče’. Kristjan je popotnik. Cerkev je po svoji naravi v gibanju, ni sedeča in brezskrbna znotraj svoje ograde. Odprta je za najbolj prostrana obzorja, poslana, da ponese evangelij na ceste in doseže človeške in bivanjske periferije.

    Popolna pripravljenost in razpoložljivost
    Druga oseba, ki jo Jezus sreča v današnjem evangelijskem odlomku, prejme klic neposredno od njega, a mu odgovori: ‘Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.’ Gre za legitimen odgovor, ki sloni na zapovedi o spoštovanju očeta in matere. Pa vendar Jezus reče: ‘Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!’ S temi besedami, namerno izzivalnimi, Jezus želi potrditi primat hoje za Njim in oznanjevanja Božjega kraljestva, tudi v primeru najpomembnejših stvarnosti, kot je družina. Nujnost sporočanja evangelija, ki lomi verige smrti in odpira večno življenje, ne dopušča odlašanja, ampak terja naglico in razpoložljivost.

    Zahteva se odločnost
    Tudi tretja oseba želi slediti Jezusu, a ker se želi prej posloviti od svojih domačih, ji Učitelj pravi: ‘Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.’ Hoja za Jezusom izključuje obžalovanja in oziranje nazaj. Zahteva pa krepost odločnosti.

    Cilj: postati Kristusov učenec
    Vrednost teh pogojev, ki jih postavlja Jezus – potvanje, naglica in odločnost – ni v vrsti različnih ‘ne’, ki so izrečeni pred dobrimi in pomembnimi življenjskimi stvarmi. Poudarek je treba postaviti na glavni cilj: postati Kristusov učenec. To je svobodna in zavestna odločitev, sprejeta iz ljubezni, da bi vrnili neprecenljivo Božjo milost in ne da bi promovirali sami sebe. Jezus želi, da smo navdušeni nad Njim in nad evangelijem. Gorečnost srca, ki se spreminja v konkretna dejanja bližine do bratov, ki najbolj potrebujejo sprejemanje in skrb. Ravno tako, kot je On živel.

    Devica Marija, podoba Cerkve na poti, naj nam pomaga, da bomo z veseljem sledili Gospoda Jezusa in z obnovljeno ljubeznijo bratom oznanjali dobro novico zveličanja.«

    (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 30.6.2019)

    Razmislimo o svoji hoji za Kristusom in preberimo tudi kaj drugega kot npr. Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom. Predvsem pa se moramo zavedati, da moramo spolnjevati Božjo Voljo. Janez

  42. Janez says:

    Papež Frančišek: Ljubezen do sovražnikov je sprožila kulturo usmiljenja!
    Ljubezen do sovražnikov v središču krščanstva Evangelij (glej Lk 6,27-38) zadeva točko, ki je v središču krščanskega življenja in ga opredeljuje: ljubezen do sovražnikov. Jezusove besede so jasne: ‘Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami’ (v. 27-28). Ne gre za nekaj, izbirnega, ampak za zapoved. Ni za vse, ampak za učence, ki jim Jezus pravi ‘vi, ki poslušate’. On zelo dobro ve, da je ljubezen do sovražnikov onkraj naših zmožnosti, vendar pa je zato postal človek: ne zato, da bi nas pustil takšne, kakršni smo, ampak da bi nas preoblikoval v može in žene, ki so sposobni večje ljubezni, ljubezni njegovega in našega Očeta. To je ljubezen, ki jo Jezus podari tistemu, ki ‘ga posluša’. In tako postane mogoče! Z Njim, zahvaljujoč njegovi ljubezni, njegovemu Duhu, moremo tudi mi ljubiti tistega, ki nas ne ljubi, tudi tistega, ki nam dela hudo.

    Usmiljenje premaga človeško logiko
    Na ta način Jezus želi, da v vsakem srcu Božja ljubezen zmaga nad sovraštvom in zamero. Logika ljubezni, ki doseže najvišjo točko v Kristusovem križu, je to, kar je značilno za kristjana in nas spodbuja, da bi šli naproti vsem z bratskim srcem. Vendar pa kako je mogoče premagati človeško nagnjenje in posvetni zakon povračila? Odgovor poda Jezus v istem evangeljskem odlomku: ‘Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!’ (v. 36). Kdor posluša Jezusa, kdor se trudi, da bi mu sledil, tudi če ga to stane, postane Božji sin in začenja biti resnično podoben Očetu, ki je v nebesih. Postanemo zmožni stvari, za katere nikoli ne bi mislili, da bi jih lahko rekli ali storili, oziroma bi se jih prej sramovali, ki pa nam zdaj dajo veselje in mir. Ni nam potrebno biti več nasilni, z besedami in dejanji; odkrijemo, da smo sposobni nežnosti in dobrote; in čutimo, da vse to ne prihaja od nas, ampak od Njega! – in se torej s tem ne ponašamo, ampak smo za to samo hvaležni.

    Ljubezen podeli osebi dostojanstvo, sovraštvo jo razvrednoti
    Ne obstaja nič večjega in rodovitnejšega od ljubezni: ta podeli osebi vse njeno dostojanstvo, medtem ko jo, nasprotno, sovraštvo in maščevanje razvrednotita, s tem ko iznakazita lepoto bitja, ki je ustvarjeno po Božji podobi.

    Kultura usmiljenja sproži revolucijo ljubezni
    Ta zapoved, naj odgovorimo na žalitev in krivico z ljubeznijo, je v svetu ustvarila novo kulturo: ‘kulturo usmiljenja – moramo se je dobro naučiti in uresničevati, to kulturo usmiljenja, ki sproži pravo revolucijo’ (Apostolsko pismo Usmiljenje in usmiljenja potrebna, 20). To je revolucija ljubezni, katere protagonisti so mučenci vseh časov. In Jezus nam zagotavlja, da naše vedenje, v katero bo vtisnjena ljubezen do tistih, ki nam delajo hudo, ne bo zaman. Jezus pravi takole: ‘Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (v. 37-38).

    Moramo odpuščati, saj nam je Bog odpustil
    Moramo odpuščati, saj nam je Bog odpustil in nam vedno odpušča. Če ne odpustimo vsega, tudi ne moremo zahtevati, da bo nam vse odpuščano. Če pa se naša srca odprejo usmiljenju, če se odpuščanje potrdi z bratskim objemom in se sklenejo vezi občestva, pred svetom potrjujemo, da je mogoče zlo premagati z dobrim. Včasih se lažje spominjamo krivic in slabega, ki so nam ga storili in ne dobrih stvari. Nekateri ljudje imajo to navado in postane bolezen. To so ‘zbiralci krivic’: spominjajo se le slabih stvari, ki so jim jih storili. To ni pot. Jezus nam pravi, da moramo storiti nasprotno. Spominjati se dobrih stvari in ko pride kdo, ki obrekuje, ki govori slabo o drugem, reči: ‘Ja, morda, vendar pa ima to dobro lastnost…’ Obrniti na glavo besede. To je revolucija usmiljenja.
    Naj nam Devica Marija pomaga, da bi dopustili, da bi se ta sveta Jezusova beseda, žgoča kot ogenj, dotaknila našega srca, nas preoblikovala in naredi zmožne, da bi delali dobro brez povračila ter povsod pričevali zmago ljubezni.«

    (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 24.2.2019).

    Premislimo in tudi sami tako ravnajmo! So težke zahteve ampak Bog nam jih nalaga. Janez

  43. Janez says:

    Papež Frančišek med kanonizacijo: Naj nam Gospod pomaga posnemati njihove zglede
    Naj nam Gospod pomaga posnemati njihove zglede »Drugo berilo nam je povedalo, da je “Božja beseda živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Prav tako je: Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17). Lahko se poistovetimo s tistim človekom, čigar imena besedilo ne navede – skoraj kot bi predlagalo, da bi lahko predstavljal vsakega izmed nas. On vpraša Jezusa, kaj naj stori, da bo ‘deležen večnega življenja’ (v. 17). Sprašuje po življenju za vedno, po življenju v polnosti: kdo izmed nas ga ne bi želel? Vendar pa opazimo, da ga želi kakor dediščino, ki bi jo imel, kakor dobrino, ki se jo pridobi, osvoji z lastnimi močmi. Da bi posedoval to dobrino, je izpolnjeval zapovedi vse od svojega otroštva in za to, da bi dosegel cilj, je pripravljen izpolnjevati tudi druge; zato vpraša: ‘Kaj moram storiti, da bom imel?’

    Od izpolnjevanja zapovedi do zastonjske ljubezni in podaritve
    Jezusov odgovor ga potre. Jezus se ozre vanj in ga vzljubi (prim. v. 21) ter spremeni perspektivo: od izpolnjevanja zapovedi zato, da bi dobil plačilo, na zastonjsko in popolno ljubezen. Tisti nekdo je govoril v smislu povpraševanja in ponudbe, Jezus pa mu predlaga povest ljubezni. Reče mu, naj preide od izpolnjevanja zakonov na podaritev samega sebe; od tega, da bi delal zase, k temu, da bi bil z Njim. Poda mu oster predlog življenja: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim … in pridi ter hodi za menoj!’ (v. 21)

    Ne hodi za Jezusom le takrat, ko ti ugaja, išči ga vsak dan
    Tudi tebi Jezus pravi: ‘Pridi, hodi za menoj!’ Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daš malo miloščine in zmoliš kakšno molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega življenja, moč, da se daruješ.

    Pusti to, kar obtežuje srce, izprazni se dobrin
    Jezus pravi tudi: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.’ Gospod ne teoretizira o revščini in bogastvu, ampak gre naravnost k življenju. Prosi te, da pustiš to, kar obtežuje srce, da se izprazniš dobrin. Saj če je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da otežuje celo zveličanje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z naše strani: to, da imamo preveč, da želimo preveč, nam duši srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je ‘pohlep po denarju korenina vsega zla’ (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v središče denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka.

    Jezus da vse in zahteva vse
    Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služabnik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim ‘odstotkom’ ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič.

    Naše srce je kot magnet
    Dragi bratje in sestre, naše srce je kakor magnet: pusti se privlačiti ljubezni, vendar pa se lahko pritrdi le na enem mestu in mora izbrati: ali bo ljubilo Boga ali bo ljubilo bogastvo sveta (prim. Mt 6,24); ali bo živelo za to, da bo ljubilo ali pa bo živelo zase (prim. Mr 8,35). Vprašajmo se, na kateri strani smo. Vprašajmo se, na kateri točki smo v naši povesti ljubezni z Bogom. Ali se zadovoljimo s kakšno zapovedjo ali sledimo Jezusu kot zaljubljeni, resnično pripravljeni kaj pustiti zaradi Njega?

    Nam zadošča Jezus ali iščemo mnoge druge gotovosti sveta?
    Jezus sprašuje vsakega izmed nas in vse nas kot Cerkev na poti: ali smo Cerkev, ki le pridiga o dobrih predpisih ali smo Cerkev-nevesta, ki se za svojega Gospoda vrže v ljubezen? Ali mu resnično sledimo ali se vračamo na stopinje sveta, kakor tisti nekdo? Skratka, nam zadošča Jezus ali iščemo mnoge druge gotovosti sveta?

    Prosimo, da bi znali ‘pustiti’ zaradi ljubezni do Gospoda
    Prosimo za milost, da bi znali pustiti zaradi ljubezni do Gospoda: pustiti bogastvo, hrepenenje po vlogah in močeh, strukture, ki niso več primerne za oznanjevanje evangelija, bremena, ki zavirajo poslanstvo, zanke, ki nas privezujejo na svet. Brez skoka naprej, v ljubezni, naše življenje in naša Cerkev zbolita za ‘egocentrično samovšečnostjo’ (Veselje evangelija, 95): išče se veselje v nekaterih bežnih užitkih, zapira se v nerodovitno čvekanje; prepusti se enoličnosti krščanskega življenja brez zagona, kjer malo narcisizma zakrije žalost, ker ostanemo neizpolnjeni.

    Srce, ki svobodno ljubi Boga, vedno širi veselje
    Tako je bilo za tistega nekoga, ki – kot pravi evangelij – ‘je žalosten odšel’ (v. 22). Zasidral se je v zapovedi in v svoje mnoge dobrine, ni dal srca. In kljub temu, da je srečal Jezusa in prejel njegov ljubezniv pogled, je odšel žalosten. Žalost je dokaz neizpolnjene ljubezni. Je znamenje mlačnega srca. Medtem ko srce, ki je razbremenjeno dobrin, ki svobodno ljubi Boga, vedno širi veselje, tisto veselje, ki je danes zelo potrebno. Sveti papež Pavel VI. je zapisal: ‘Sredi svojih stisk morajo naši sodobniki poznati veselje in slišati njegov spev’ (Apostolska spodbuda O krščanskem veselju, I). Jezus nas danes vabi, naj se vrnemo k izvirom veselja, ki so srečanje z Njim, pogumna izbira, da bi tvegali za to, da bi mu sledili, zadovoljstvo, da bi nekaj pustili, da bi objeli njegovo življenje. Svetniki so prehodili to pot.

    Zgled Pavla VI. in ostalih svetnikov
    To je storil Pavel VI. po zgledu apostola, čigar ime je privzel. Kakor on je svoje življenje razdal za Kristusov evangelij, premoščal nove meje ter bil njegova priča pri oznanjevanju in dialogu, prerok ekstravertirane Cerkve, ki gleda oddaljene in skrbi za revne. Pavel VI. je tudi v naporu in sredi nerazumevanj z navdušenjem pričeval o lepoti in veselju o popolni hoji za Jezusom. Danes nas še vedno spodbuja, skupaj s koncilom, katerega modri krmar je bil, naj živimo svojo skupno poklicanost: vsesplošno poklicanost k svetosti. Ne k polovičarstvu, ampak k svetosti. Lepo je, da je skupaj z njim in drugimi današnjimi svetniki in svetnicami msgr. Oskar Romero, ki je zapustil gotovosti sveta, celo svojo varnost, da bi dal življenje, kot uči evangelij, blizu revnim in svojim ljudem, s srcem, ki je bilo namagneteno z Jezusom in z brati. Isto lahko rečemo za Frančiška Spinellija, Vincencija Romana, Marijo Katarino Kasper, Nazarijo Ignacijo sv. Terezije Jezusove in tudi za našega neapeljskega fanta Nuncija Sulprizia. Mlad, pogumen in ponižen svetnik je, ki je znal srečati Jezusa v trpljenju, v tišini in darovanju samega sebe. Vsi ti svetniki so v različnih okoliščinah z življenjem prevedli današnjo Besedo, brez mlačnosti, brez preračunavanja, z vnemo, da bi tvegali in pustili. Bratje in sestre, naj nam Gospod pomaga posnemati njihove zglede.«

    (Papež Frančišek med slovesno sv. mašo na Trgu svetega Petra, med katero je za svetnike razglasil sedem blaženih ter uporabil kelih papeža Pavla VI.; Vatikan, 14.10.2018)

    • Janez says:

      Papež Frančišek: S sabo bomo odnesli samo to, kar smo dali
      S sabo bomo odnesli samo to, kar smo dali »V evangeliju (glej Mr 13,24-32) Jezus želi poučiti svoje učence o prihodnjih dogodkih. To ni najprej govor o koncu sveta, ampak je prej povabilo k dobremu življenju v sedanjosti, k čuječnosti in stalni pripravljenosti, da bomo polagali račun o našem življenju, ko bomo k temu poklicani. Jezus pravi: ‘Toda v tistih dneh, po tisti stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba’ (Mr 13,24-25).

      Edina luč bo Gospod Jezus
      Pri teh besedah pomislimo na prvo stran Prve Mojzesove knjige, kjer se nahaja pripoved o stvarjenju: sonce, luna, nebesna telesa, ki od vsega začetka svetijo v skladu s svojo ureditvijo in dajejo luč, kar je znamenje življenja, so v današnjem evangeljskem odlomku opisane v svojem propadanju, kako padajo v temo in kaos, kar je znamenje konca. Luč pa, ki bo sijala v tistem zadnjem dnevu, bo edina in nova: to bo luč Gospoda Jezusa, ki bo prišel v slavi z vsemi svetniki. Ob tistem srečanju bomo končno videli njegovo obličje v polni luči Trojice; obličje, ki žari v ljubezni in pred katerim se bo v celotni resnici pokazalo tudi vsako človeško bitje.

      Cilj je končno srečanje z Gospodom
      Zgodovina človeštva in tudi osebna zgodovina vsakega med nami, ne more biti razumljena kot preprosto sosledje besed in dejanj, ki nimajo nobenega smisla. Prav tako se je ne more razlagati v luči neke fatalistične vizije, kakor da bi že vse bilo določeno glede na usodo, ki odvzema vsak prostor svobode in s tem preprečuje izbire, ki so rezultat dejanske odločitve. V evangeliju Jezus pravi, da imata zgodovina ljudstev in zgodovina posameznikov cilj, ki ga morata doseči: končno srečanje z Gospodom. Ne poznamo ne časa ne načina, kako se bo to zgodilo. Gospod je poudaril, da tega ‘ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin’ (Mr 13,32). Vse je varovano v skrivnosti Očeta. Pa vendar poznamo temeljno načelo, s katerim se moramo soočiti. Jezus pravi: ‘Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle’ (Mr 13,31). Dejanska ključna točka je tole: tisti dan bo vsak med nami moral dojeti, če je beseda Božjega Sina razsvetlila njegovo osebno življenje ali pa ji je obrnil hrbet in raje zaupal svojim lastnim besedam. Bolj kot kadarkoli prej bo to trenutek, da se dokončno prepustimo Očetovi ljubezni in zaupamo v njegovo usmiljenje.

      S sabo bomo odnesli samo to, kar smo dali
      Nihče ne more ubežati pred tem trenutkom. Zvijačnost, ki jo pogosto uporabimo pri našem obnašanju, da bi potrdili podobo, ki jo hočemo dati, ne bo več uporabna. Na isti način, moč denarja in ekonomskih sredstev, s katerimi mislimo, da lahko kupimo vse in vsakega, se ne bo več mogla uporabiti. S sabo ne bomo imeli ničesar drugega kot to, kar smo uresničili v tem življenju, ko smo verjeli njegovi besedi: vse in nič od tistega, kar smo živeli ali opustili. S sabo bomo odnesli samo to, kar smo dali.

      Zatecimo se k priprošnji Device Marije, da nas spoznanje naše začasnosti na zemlji ne pahne v tesnobo, ampak naj nam bo poziv k odgovornosti do nas, do bližnjega in do celotnega sveta.«

      (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 18.11.2018)

      • Janez says:

        Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji ter spolnjujmo Božjo Voljo

        Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo.

        “Če si nameč z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti”.

        Kako sam gledam in razumem Spolnjevanje Božje Volje ?! Izpolnjevanje Božje Volje pomeni Ljubezen, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih za druge Ljudi. Prosim naj še kdo kaj pove oziroma pojasni na temo Spolnjevcanja Božje Volje! Janez

        • Janez says:

          Papež Frančišek: Potrošništvo je bolezen. Prosimo za milost darežljivosti
          Potrošništvo je bolezen. Prosimo za milost darežljivosti
          »Vprašajmo se, kako smo lahko bolj darežljivi do revnih, tudi z malimi stvarmi. Sovražnik darežljivosti je potrošništvo, ko trošimo več, kot potrebujemo. Nasprotno pa darežljivost širi srce in vodi v velikodušnost. V evangeliju Jezus velikokrat izpostavi kontrast med bogatimi in revnimi, pomislimo samo na bogatega požrešneža, na Lazarja ali bogatega mladeniča. Jezus pravi, da bo bogatemu človeku zelo težko vstopiti v nebeško kraljestvo. Nekdo bi Jezusa lahko označil za komunista, a ko je Gospod govoril o teh stvareh, je vedel, da je za bogastvom vedno hudi duh, gospodar sveta. Zato je enkrat tudi rekel, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema: služiti Bogu in služiti bogastvu.

          Darežljivost izvira iz zaupanja v Boga
          Tudi v današnjem evangeliju (Lk 21,1-4) imamo kontrast med bogatimi, ‘ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico’, in ‘siromašno vdovo’, ki ‘je devala vanjo dva novčiča’. Ti bogatini so drugačni od bogatega požrešnega, niso hudobni. Zdi se, da so dobri ljudje, ki hodijo v tempelj in darujejo. Gre torej za drugačen kontrast. Gospod nam želi povedati nekaj drugega, ko poudari, da je vdova ‘vrgla več ko vsi; kajti vsi ti so Bogu v dar vrgli od svojega obilja, ona pa je od svojega uboštva vrgla vse, kar je imela za živež’. Vdova, sirota, migrant, tujec so bili najrevnejši v Izraelu. Ko je kdo hotel govoriti o najbolj siromašnih, se je vedno skliceval nanje. Vdova iz današnjega evangelija je dala od tistega malo, kar je imela za življenje, ker je zaupala v Boga. Bila je ženska blagrov, bila je zelo darežljiva. Dala je vse, kajti Gospod je več kot vse. Evangeljski odlomek nas vabi k darežljivosti.

          Koliko parov čevljev imam?
          Pred statistikami o revščini v današnjem svetu, pred otroki, ki umirajo od lakote, ki nimajo ničesar za jesti, nimajo zdravil, pred veliko revščino, o kateri vsak dan poslušamo v novicah, je prava drža vprašati se: Kako lahko jaz to rešim? To vprašanje se poraja iz skrbi, da bi delal dobro. Ko se oseba, ki ima nekaj denarja, vpraša, ali tisto malo, kar ima, služi čemu, je odgovor ‘ja’, služi, kakor dva vdovina novčiča.

          Klic k darežljivosti. Darežljivost je stvar vsakega dne, na kar moramo misliti: Kako sem lahko bolj darežljiv do revnih, do potrebnih? Kako jim lahko še bolj pomagam? Nekdo bi odgovoril: Ampak mi komaj pridemo do konca meseca. Morda pa kakšen novčič ostane. Pomisli: ali sem lahko darežljiv z njim? Pomisli. Male stvari. Na primer, naredimo en krog po naših sobah, po naši garderobi. Koliko parov čevljev imam? En, dva, tri, štiri, petnajst, dvajset … vsak sam vé. Malo preveč. Poznal sem enega monsinjorja, ki jih je imel štirideset. Če imaš veliko čevljev, jih polovico podari. Koliko oblačil imam, ki jih ne nosim ali jih oblečem samo enkrat na leto? To je način, kako biti darežljivi, dati od tistega, kar imamo, deliti z drugimi.

          Potrošniška bolezen
          Poznal sem gospo, ki je vedno, ko je šla nakupovat, deset odstotkov vsega, kar je kupila, namenila za revne. Dajala je desetino ubogim. Mi lahko delamo čudeže z darežljivostjo. Morda tega ne počnemo, ker se ne spomnimo. Evangeljsko sporočilo nam dá misliti. Kako sem lahko še bolj darežljiv? Malo več, ne veliko. Nekdo bi rekel: Res je, ampak … ne vem zakaj, a vedno obstaja strah … Danes imamo neko drugo bolezen, to je bolezen proti darežljivosti, potrošniška bolezen. Pomeni vedno kupovati stvari. V Buenos Airesu je vsak vikend bil organizirani nakupovalni turizem. V petek zvečer so napolnili letalo in po deset urnem letu se je vso soboto in del nedelje preživelo med nakupovanjem po trgovinah. Danes je ta potrošniška bolezen zelo težka bolezen. Ne pravim, da vsi počnemo tako. A potrošništvo – trošiti več, kot potrebujemo, pomanjkanje varčevanja – to je sovražnik darežljivosti. Materialna darežljivost pomeni misliti na siromašne. To lahko dam, da bodo lahko jedli, da se bodo oblekli – te stvari imajo drugačno posledico. To širi srce in te vodi v velikodušnost.

          Darežljivost vodi v velikodušnost
          Gre torej za to, da imamo velikodušno srce, kamor vsi lahko vstopijo. Tisti bogataši, ki so dajali denar, so bili dobri, tista vdova je bila sveta. Podajmo se na pot darežljivosti ter začnimo doma, s tem da razmislimo, česa ne potrebujemo, kaj bi potreboval kdo drug. Gospoda je treba prositi, naj nas osvobodi tistega zla, ki je tako zelo nevarno, kar je potrošništvo. Iz nas namreč dela sužnje, povzroča odvisnost od trošenja. To je psihična bolezen. Prosimo Gospoda za milost darežljivosti, ki nam širi srce in nas vodi v velikodušnost.«

          (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 26.11.2018)

  44. Administrator says:

    Međugorje, sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani 2. oktobra 2019:
    “Dragi otroci, po volji in ljubezni nebeškega Očeta sem tu med vami, da vam z materinsko ljubeznijo pomagam, da bi v vašem srcu rasla vera, da bi v resnici mogli dojeti smisel zemeljskega življenja in veličino nebeškega. Otroci moji, zemeljsko življenje je pot k večnosti, resnici, življenju, k mojemu Sinu. Po tej poti vas želim povesti. Vi, otroci moji, vi, ki ste vedno žejni več ljubezni, resnice in vere, vedite, da je samo en izvir, iz katerega morete piti: zaupanje v nebeškega Očeta, zaupanje v Njegovo ljubezen. Prepustite se popolnoma Njegovi volji in ne bojte se. Vse, kar je najbolje za vas, vse, kar vas vodi k večnemu življenju, vam bo dano. Dojeli boste, da smisel življenja ni vedno hoteti in imeti, ampak ljubiti in dajati. Imeli boste resnični mir in resnično ljubezen. Bili boste apostoli ljubezni. S svojim zgledom boste storili, da ga bodo tisti otroci, ki ne poznajo mojega Sina in Njegove ljubezni, želeli spoznati. Otroci moji, apostoli moje ljubezni, častite z menoj mojega Sina in ljubite ga nad vse. Vedno si prizadevajte živeti v Njegovi resnici. Hvala vam.”

  45. Blanka says:

    Prosim za molitev za novo službo, da bi jo dobila čimprej. Na vaš oltar polagam, Mati Marija, Jezus in sv. Jožef, svojo prošnjo za novo službo, da bi jo dobila čimprej ter vse vas molilce prosim za molitev.

    Božje usmiljenje usmili se me.

  46. KRISTINA says:

    Izziv, ki zahteva 20 minut na dan?

    Oktober je mesec rožnega venca. Prva oktobrska nedelja je rožnovenska, 7. oktobra praznujemo god Rožnovenske Matere Božje, 13. pa je obletnica zadnjega Marijinega prikazanja trem pastirčkom v Fatimi. Takrat se jim je predstavila kot Kraljica rožnega venca, zgodil pa se je sončni čudež, ko je “sonce plesalo”. Dogodek je videlo tudi veliko drugih ljudi.
    Da je rožni venec posebna molitev, pričujejo številni svetniki in še danes živeči globoko verni ljudje.

    Med največjimi častilci Marije je gotovo papež Janez Pavel II., ki si je za svoje papeško geslo izbral Totus Tuus – Ves Tvoj. (Navdih je našel v tej molitvi: Ves sem Tvoj in vse moje je Tvoje. Sprejemam te v vse, kar je mojega. Marija, daj mi svoje srce.) Molitev rožnega venca je bila njegova najljubša molitev.

    Nihče, ki vsak dan moli rožni venec, ne bo nikoli zašel na krivo pot. To je izjava, ki jo z veseljem podpišem tudi s svojo krvjo.
    (sv. Ludvik Montfortski)

    Morda se rožni venec zdi dolgočasen in monoton, a prinaša številne milosti. Zakaj si ne bi postavili enomesečnega izziva – vsak dan moliti rožni venec? Zase – da bi našli službo ali življenjskega sopotnika, da bi se zmogli odpovedati pornografiji, da bi lahko komu odpustili, za svojega otroka, za bolnega soseda, za sestrin zakon, za sošolca, ki je odvisen od drog, … Potreb je veliko, kajne?

    Če ste pozabili, kako moliti rožni venec, kliknite sem. Tu pa je pet korakov, da bo molitev lažje stekla:

    1.Izberite svoj najljubši rožni venec. Verjetno jih imate več, izberite tistega, ki vam največ pomeni.
    2.Določite kraj in čas, ko boste molili. Lahko je doma, v cerkvi, na poti v službo ali domov, med večernim tekom, pred spanjem … Ni pomembno, kateri kraj in čas izberete, je pa dobro, da se svojega načrta držite.
    3.Izberite namen, za katerega boste molili. Tako se boste lažje osredotočili. Lahko ves mesec molite za en namen, lahko pa vsak dan ali vsak teden izberete drugega. Lahko molite zase ali za druge.
    4.Najdite si molitvenega tovariša. Lahko je to prijatelj, družinski član, sodelavec … Ni treba, da fizično molita skupaj, bodita pa tovariša – opominjajta, spodbujajta se v molitvi in morda celo molita za isti namen. Saj veste: “Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu …”
    5.Molite, molite, molite rožni venec. Vsak dan. 31 dni.

    stran ALTEIA
    Vsem obilo Božjega blagoslova, vztrajanja in medsebojnega povezovanja.
    Vem, da ni lahko če nisi nikoli molil, a vredno je poskusiti, ko ti jagode polzijo med prsti začutiš pomirjenost. Mogoče si na roko daš Rožni venec , ki te vzpodbuja , nosiš ga kakor zapestnico in tako počasi moliš,….
    Hvala vsem za vse molitve, prošnje, vzpodbude, naj se zgodi kakor Gospod veli.
    Rožnovenska Mati Božja prosi za nas

  47. KRISTINA says:

    2.OKTOBER SV.ANGELI VARUHI

    Cerkveno učiteljstvo se glede angelov varuhov ni nikoli posebej slovesno izreklo. Pač pa redno in po vsem katoliškem svetu razširjeno oznanjevanje govori navadno o posebnem angelu varuhu prav za vsakega vernika posebej, še več, za vsakega človeka. To oznanilo je v tesni zvezi z naukom o vsezveličavni božji volji. Vsak človek mora premagovati napade slabih nagnjenj, pa tudi napade hudobnega duha, ko se mu je treba odločati za božjo in Kristusovo stvar (prim. Ef 6, 10-13). V tem »prostoru« odločanja in preskušnje se uveljavlja služba angelov kot božjih »poslancev« (grška beseda angelos pomeni poslanca, sla).

    God angelov varuhov nam vsako leto znova pokliče v spomin eno od razsežnosti veličastnega sveta naše vere. Pred oči nam spet živo stopi verska resnica o občestvu svetih, h kateremu spadajo tudi angeli – tudi njim je Kristus glava, tudi njim je Bog od vekomaj določil posebno nalogo v zgodovini odrešenja.

    Češčenje angelov naj ne bi bila samo otroška pobožnost; odrasli kristjani angelov varuhov nič manj ne potrebujemo – in po besedah sv. Bernarda jim dolgujemo »spoštljivost za navzočnost, vdanost za dobrotljivost, zaupanje za varstvo«. Mnogi vzgojitelji imajo navado priporočati svoje gojence njihovim angelom varuhom. Tako je delal sv. Janez Bosko. Sv. Ignacij Lojolski pa pravi: »V svojem apostolskem poklicu naj bi mi bili kakor angeli, ki nimajo nič opravka sami s seboj in ki se popolnoma razdajajo v skrbi za zveličanje duš. Noben neuspeh jim ne vzame poguma, vedno gredo naprej v svojem delu za blagor svojih varovancev, vedno vedri in zadovoljni. Saj vedno gledajo obličje Očeta, ki je v nebesih.« Psalm 90 pa pravi: »Svojim angelom je zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, da z nogo ob kamen ne zadeneš. Stopal boš na gada in modrasa; z nogo poteptal leva in zmaja.«

    Leta 1670 je papež Klemen X. praznik angelov varuhov razširil na vso Cerkev in ga nastavil na 2. oktober.

    »Ljudsko češčenje angelov varuhov pozna številne izraze pobožnosti. Že sv. Bazilij Veliki († 378) je učil, da ima ‘vsak vernik ob strani angela kot varuha in vodnika, ki ga vse življenje ščiti, varuje in vodi.’ Ta starodavni nauk je sčasoma pridobil svetopisemsko in patristično utemeljitev in je spodbudil nastanek različnih oblik pobožnosti. Sv. Bernard iz Clairvauxa († 1153) je bil velik učitelj in zelo dejaven apostol pobožnosti v čast angelom varuhom. Učil je, da so angeli varuhi dokaz, ‘da nam Nebesa ne odrekajo ničesar, kar bi nam bilo lahko v pomoč’ in da nam zato postavljajo ‘ob stran nebeške duhove, da bi nas varovali, poučevali in vodil

    BOŽJA BESEDA PA PRAVI:
    Božji angel vodi ljudi v domovino
    Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 23,20-23)

    To govori Gospod: Glej, angela pošiljam pred teboj, da te obvaruje na potu in te pripelje v kraj, ki sem ga pripravil. Pazi nanj in poslušaj njegov glas; ne upiraj se mu, kajti ne bo odpustil vaše krivde, ker je moje ime v njem.
    Če boš pa rad poslušal njegov glas in storil vse, kar porečem, bom sovražnik tvojih sovražnikov in nasprotnik tvojih nasprotnikov. Kajti moj angel pojde pred teboj in te privede k Amorejcem, Hetejcem, Ferezejcem, Kanaancem, Hevejcem in Jebusejcem, ki jih bom iztrebil.
    odpev psalma pravi: ANGELOM JE ZAPOVEDAL, NAJ ME VARUJEJO

    Hvala ti Gospod za tvojo vzpodbudo, hvala za varstvo, za ljubezen, hvala, ker si šel za nas na križ in si pretrpel vse te grozne bolečine, hvala, ker me čakaš ,….
    Kri in voda iz Jezusovega prebodenega srca vate zaupam

  48. Miro says:

    OKTOBER – MESEC ROŽNEGA VENCA! ALI SLIŠIMO V SRCU PRETRESLJIVI MARIJIN KLIC – MOLITE, MOLITE, MOLITE! – TER DEJANSKO MOLIMO IN HODIMO PO POTI SVETEGA ROŽNEGA VENCA?

    http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec

    O Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  49. Miro says:

    UČENCA: »GOSPOD, ALI HOČEŠ, DA REČEVA, NAJ PADE OGENJ Z NEBA IN JIH POKONČA?« JEZUS JU POGRAJA!

    BOŽJA BESEDA: Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal. Nato so odpotovali v drugo vas (Luka 9,51-56).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C51-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezusa najprej zavrnejo domačini, potem pa še v Samariji, ker gre v Jeruzalem. Jakob in Janez se želita maščevati nad njimi, vendar jima ne pusti. Posnemal bom Jezusa, ki ne prihaja do nikogar z nasiljem. Gospod, včasih se izognem odločitvam, ki zahtevajo odpoved. Rad bi na silo rešil stvari. Daj mi moči, da bom potrpežljiv in ne bom padel v to skušnjavo (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božje ljubezni in dobrote! Edino Ti z močjo Božjega usmiljenja popolnoma premaguješ hudobnega duha, grehe v človekovem srcu in v svetu ter naše skušnjave, da bi bližnjemu za storjene krivice vračali z enako ali še z večjo mero hudega. Jezus, vzbudi v naših dušah duha Tvoje ljubezni do bližnjega – ne glede na to, kakšen je njegov odnos do nas; naj po Tvoji milosti na vsakega človeka kličemo blagoslov v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!

  50. KRISTINA says:

    TEREZIJA DETETA JEZUSA

    1. oktober

    Louis Martin in Zelie Guerin, oče in mati današnje godovnjakinje Terezije Deteta Jezusa, sta v mladih letih oba hotela iti v samostan. Pa je Bog njuni življenjski poti vodil tako, da sta se prekrižali. Poročila sta se in imela sta devet otrok, dva dečka in sedem deklic. Dečka sta umrla v nežni mladosti, od sedmih deklic jih je pet izbralo redovniški poklic: štiri so bile karmeličanke, med njimi tudi Terezija; ena pa je vstopila v družbo sester Marijinega obiskanja. Vse so dočakale visoko starost – razen Terezije. Bile so skromne in preproste; med drugim se niso hotele udeležiti slovesnosti, ko je bila njihova najmlajša sestra leta 1925 v cerkvi sv. Petra v Rimu slovesno razglašena za svetnico. Teče postopek, da bi med blažene in svetnike uvrstili tudi njene vzorne starše.

    Terezija-DJOče naše svetnice Louis Martin je bil po poklicu urar. Naselil se je v Alengonu, mestu v Normandiji, kjer je spoznal osem let mlajšo Zelie Guerin, ki je imela čipkarsko delavnico, njena želja pa je bila, da postane redovnica v družbi usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega. Leta 1858 sta se poročila in nadaljevala vsak svojo obrt. Leta 1860 se jima je rodila prva hčerka Marija.

    Devetemu otroku, ki je prišel na svet 3. januarja 1873. sta pobožna starša dala ime Francoise–Therese (Frančiška Terezija), vendar jo bodo vedno klicali le Therese ali Petite Therese (Mala Terezija).

    Ko je bila mala Terezija stara kaka dva meseca, je zbolela in zaskrbljena mati jo je poslala v oskrbo pestmi na deželo, kjer je punčka okrevala. Leta 1877 je mama Zelie umrla za rakom. Ob smrti je svojo družino priporočila v varstvo svojemu bratu, lekarnarju v mestu Lisieux, zato se je vdovec Louis nekaj mesecev pozneje s svojimi petimi hčerkami preselil v Lisieux, kjer se je naselil v ljubki pristavici, imenovani Les Buissonets (Gričevje). V tej hiši je zorel redovniški poklic Terezije in še prej njenih sester. Konec maja leta 1887 je petnajstletna Terezija svojemu očetu razodela željo, da bi vstopila v karmeličanski samostan, v katerem sta že bili njeni sestri Pavlina in Marija. Oče je bil takoj pripravljen ustreči želji svoje ‘male kraljice’, kakor je rad imenoval svojo najmlajšo hčerko. Z njo se je boril, da bi prišla v samostan. Po pravilih strogega karmeličanskega reda ne sme v samostan nihče pred izpolnjenim dvajsetim letom – Terezija pa jih še petnajst ni imela! Terezija je sklenila poskusiti vse, da se ji vrata Karmela odpro. Šla je celo k papežu Leonu XIII., ki ji je dejal: »Storite, kar bodo rekli predstojniki – če bo Bog hotel, boste prišli v Karmel.« 9. aprila 1888 je vstopila v karmeličanski samostan v Lisieuxu, kjer sta jo že čakali dve sestri. Petnajstletna redovnica je bila svojim redovnim sestram zgled v vseh krepostih. V samostanu je preživela devet let pod imenom ‘sestra Terezija Deteta Jezusa’. Zadnja štiri leta je bila voditeljica novink, s katerimi je imela zanimive pogovore o redovnem življenju.

    Na veliki petek, 2. aprila 1896, je prvič izkašljala kri. To je bil jasen znak jetike, ki je bila do konca prejšnjega stoletja praktično neozdravljiva bolezen. Terezijo je čakalo še osemnajst mesecev hudega telesnega in duševnega trpljenja, kajti umrla je šele 30. septembra 1897. Točno leto dni po smrti so bili objavljeni njeni zapiski – slovita Povest duše. Glavna misel te knjige je: k Bogu pridemo po poti duhovnega otroštva. Za blaženo je bila razglašena leta 1923, za svetnico pa dve leti pozneje; tedaj je bila razglašena tudi za glavno zavetnico misijonov.
    Terezija Deteta Jezusa prosi za nas, da bomo tudi mi zaupali Gospodu v popolnosti in mu sledili
    O kri in voda iz Jezusovega prebodenega Srca zaupam vate

    Današnji psalem pravi takole:
    Psalm 130
    Odpev: »Gospod, v tebi sem umiril svojo dušo.«
    Ps 130,1-3

    1 Stopniška pesem.

    Iz globočine kličem k tebi, Gospod,
    2 Gospod, sliši moj glas!
    Naj pazijo tvoja ušesa
    na glas moje prošnje.
    3 Če boš pregrehe v spominu ohranil, Gospod,
    Gospod, kdo bo obstal?

    Gospod ozri se na nas svoje otročiče in nas trdno objemi.

  51. KRISTINA says:

    DANAŠNJA BOŽJA BESEDA OB GODU SV.HIERONIMA

    Vse Božje pismo je koristno za pouk
    Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Timoteju (2 Tim 3,14-17)

    14 Ti pa ostani pri tem, kar si se naučil in si verno sprejel, ker veš, od koga si se naučil, 15 in ker od detinstva poznaš sveto pismo, ki ti more dati modrost za zveličanje po veri v Kristusa Jezusa. 16 Vse od Boga navdihnjeno pismo je tudi koristno za pouk, za prepričevanje, za poboljševanje in za vzgojo v pravičnosti, 17 da bi bil božji človek popoln, za vsako dobro delo pripraven.

    30. septembra goduje sv. Hieronim, ki ga Cerkev časti kot prevajalca in razlagalca Svetega pisma ter enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. V zgodovino Cerkve se je zapisal predvsem s prevodom celotnega Svetega pisma v latinščino.

    Tedanji papež Benedikt XVI. je pri dveh splošnih avdiencah v Rimu, dne 7. in 14. novembra 2007, spregovoril o cerkvenem učitelju svetem Hieronimu. Dne 7. novembra je papež Benedikt XVI. v svojem krajšem nemškem nagovoru povedal je, da je bil sv. Hieronim rojen v današnji Ljubljani v Sloveniji:

    »V današnji katehezi bi rad predstavil cerkvenega očeta Hieronima. Bil je rojen leta 347 v Stridonu, v današnji Ljubljani v Sloveniji, v krščanski družini. /Er wurde 347 in Stridon, dem heutigen Ljubljana in Slovenien, in einer christlichen Familie geboren./ Po svojem krstu leta 366 si je kmalu izbral asketsko-meniški življenjski slog. Nekaj časa je prebival v Antiohiji in Carigradu, kjer si je pridobil zelo dobro znanje grškega in hebrejskega jezika. Od leta 382 do 385 je bil v Rimu kot tajnik in svetovalec v službi papeža Damaza. Po njegovi smrti so ga različne napetosti in spori, ki so bili tudi značajsko pogojeni, nagnili k preselitvi v Betlehem, kjer je v krogu meniških tovarišic in tovarišev preživel zadnja tri desetletja pred svojo smrtjo leta 419 ali 420. V središču življenja in dela svetega Hieronima je bilo Sveto pismo. Z veliko skrbnostjo in v zvestobi izvirnim besedilom je prevedel velik del Svetega pisma v latinski jezik, pisal komentarje k mnogim svetopisemskim knjigam in si predvsem prizadeval, da bi tudi svoje mišljenje in delovanje povsem uravnaval po Božji besedi« (Benedikt XVI., Die Kirchenväter, Benno Verlag, Leipzig 2008, str. 158).

    ***

    »Neposredno po katehezi pretekle srede o življenju svetega Hieronima bi danes rad podal kratek pregled njegovega mišljenja. Da bi odkrili duhovni zaklad tega cerkvenega očeta, ga moramo najprej razumeti kot vernega kristjana. V središču njegovega mišljenja je Kristus, Očetova Beseda in resnično življenje, ki ga skuša Hieronim vedno globlje spoznavati v študiju Svetega pisma. To posrečeno izraža njegov znameniti stavek: »Nepoznanje Svetega pisma pomeni nepoznanje Kristusa«, ki se ponovi tudi v dokumentu drugega vatikanskega koncila (Dei Verbum, BR 25).

    Svetnik vabi vernike, naj se dobro seznanijo s Svetim pismom. Sveto pismo je orodje, po katerem nam hoče Bog spregovoriti vsak dan. Seveda potrebujemo molitev in prošnjo za Svetega Duha, da bi napredovali v razumevanju Božje besede. Na tej poti se kristjan uči spoznavati svojega Gospoda tudi v delih ljubezni do bližnjega. Nauči se oblačiti Kristusa v ubogih, ga srečevati v trpečih, nahraniti v lačnih in mu dati zatočišče v brezdomcih. Verniki so poklicani k izpopolnjevanju svojega duhovnega življenja, kar je mogoče doseči s stalno budnostjo, z odpovedjo, z delovno vnemo in pokorščino. Cerkveni oče Hieronim ve in nam govori: Božja beseda nam ljudem odpira poti življenja in svetosti« (Benedikt XVI., Die Kirchenväter, Benno Verlag, Leipzig 2008, str. 164).

    Prevedel Anton Štrukelj

    »Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa,« je zapisal sv. Hieronim, ki ga Cerkev časti kot prevajalca in razlagalca Svetega pisma ter enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. V zgodovino Cerkve se je zapisal predvsem s prevodom celotnega Svetega pisma v latinščino, ki ga je v nekaj desetletjih pripravil sam, in je bilo za tiste čase nekaj izrednega in je upravičeno vzbujalo občudovanje. Zaslovel pa je tudi z bistrimi razlagami Svetega pisma in z drugimi spisi, zlasti asketskimi.

    Hieronim (grško “človek s svetim imenom”) se je rodil okoli leta 345 v mestu Stridon na meji z Dalmacijo, južno od črte Akvileja-Emona, morda na sedanjih slovenskih tleh (obstaja več domnev). Starši so bili premožni in so bistrega sina poslali v šole, najprej v Milan, nato v Rim. Imel je čudovit spomin in izreden dar za učenje jezikov. Nekaj časa se je družil z veseljaško mladino. Proti koncu rimskih študij se je vpisal med katehumene in na velikonočno vigilijo leta 366 ga je papež Liberij krstil. To je zanj pomenilo začetek novega življenja. Veliko je potoval in si širil obzorje. Leta 370 je šel v Oglej, kjer se je pridružil občestvu, v katerem so prebirali Sveto pismo in razpravljali o bogoslovnih vprašanjih. Bili so povezani s podobno bogoljubno družbo v Emoni (Ljubljani). Pot ga je zanesla na Vzhod, v sirsko Antiohijo, kjer se je učil grščine in hebrejščine ter se poglabljal v študij Svetega pisma. Tri leta je preživel kot spokornik v puščavi, pa je uvidel, da to ni zanj. Leta 379 se je dal posvetiti za duhovnika in se spet odpravil na pot. Ustavil se je v Carigradu pri škofu Gregorju Nacianškem, ki mu je bil predvsem učitelj v razlaganju Svetega pisma. Leta 382 je prišel v Rim in papež Damaz ga je izbral za tajnika. Spoznal je njegovo učenost in spodbudil ga je, naj predela neustrezni latinski prevod Svetega pisma. Najprej je pregledal evangelije nato še druge knjige Nove zaveze. V Rimu je postal duhovni voditelj pobožnih žen, katerim je razlagal Sveto pismo. Papež Siricij, ki je na Petrovem sedežu nasledil Damaza, ni kazal posebnega zanimanja za Hieronimovo delo, zato je sklenil zapustiti Rim in se za zmeraj preseliti na Vzhod. To je storil leta 385.

    Ko je prišel v Palestino, je Hieronim kot romar in raziskovalec obiskal najprej kraje, omenjene v Svetem pismu, nato je odšel v Egipt. Leta 386 se je s svojimi spremljevalci vrnil v Betlehem, kjer je vodil moški samostan; od takrat Palestine ni več zapustil. Tedaj se je za Hieronima začelo obdobje prizadevnega dela, ki je trajalo skoraj trideset let. Živel je v najstrožji askezi in ves čas posvetil prevajanju in pisanju. V Betlehemu je napisal svoja najpomembnejša bogoslovna in asketska dela, tam je dokončal svoje življenjsko delo – prevod – Svetega pisma Stare zaveze iz hebrejščine in aramejščine. To je bilo delo, ki bi dandanes za več let zaposlilo množico strokovnjakov, on pa ga je opravil sam (pri prevajanju je imel v pomoč mnogo pisarjev) in sicer tako temeljito, da je bil prevod splošno sprejet; tridentinski koncil je leta 1546 Hieronimov prevod sprejel za uradno svetopisemsko besedilo rimskokatoliške Cerkve. Delal je do zadnjega, k večnemu počitku je odšel 30. septembra, najverjetneje leta 420 in na ta dan je njegov god v svetniškem koledarju vesoljne Cerkve.

    Silvester ČUK (Vir: ognjisce.si)

  52. KRISTINA says:

    Prosim za molitev
    Božje usmiljenje zaupam vate

  53. Jelka says:

    Prosim vas za molitev za mojega sina, da se reši osebne stiske
    Pravi, da ga nikoli nisem imela rada, da mi nebo nikoli odpustil, da sem se norčevala z njega,…
    Sina imam zelo rada, tako kot vse ostale otroke. Vsak dan molim za njih še posebaj za njega, da bi začutil, da je ljubljen.
    Jelka

  54. Miro says:

    Z ZAUPANJEM PROSIMO BOŽJEGA SLUŽABNIKA ANDREJA MAJCNA, NAJ NAM PRI BOGU IZPROSI POTREBNEGA OLJA VERE, UPANJA IN LJUBEZNI, DA BOMO KOT SVETILKE IZŽAREVALI GOSPODOVO LUČ!

    NESKONČNO SVETI BOG

    Tvoj zvesti služabnik Andrej Majcen,
    misijonar na Kitajskem in v Vietnamu,
    goreč salezijanec in duhovnik,
    je z velikim žarom vsem oznanjal evangelij,
    še posebno ubogi in zapuščeni mladini.

    Na goro svetosti se je vzpenjal
    z velikodušno dobroto in ljubeznivostjo
    ter s posredovanjem tvojega usmiljenja
    v zakramentu svete spovedi.

    Prosimo te,
    poveličaj ga pred nami na čast oltarja.
    Pomagaj nam, da ga bomo vneto posnemali
    in tebe iskreno častili.

    Po njegovi priprošnji
    nas usliši v naših potrebah.
    Naj bo tudi naše življenje ena sama hvalnica
    tebi, ki si slavljen zdaj in vekomaj. Amen.

    V devetdnevnico za priprošnjo Božjega služabnika Andreja Majcna vključimo tudi osebe in prošnje v zapisih pod: T.T., Patricija, Dragan, Bojan, Marija, Vesna, Helena, Valerija, Marko, Jasna, Kristina, Dušanka, Slavica, S, Andreja, Mina, Ana, Jana, Blanka, Tanja, Rebeka … Naj se na priprošnjo Božjega služabnika Andreja Majcna zgodi presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
    Božji služabnik Andrej Majcen, prosi za nas!

    https://donbosko.si/wp-content/uploads/2019/08/Devetdnevnica-za-pripro%C5%A1njo-Bo%C5%BEjega-slu%C5%BEabnika-Andreja-Majcna-2019.pdf

  55. Dragan says:

    Prosim za molitev, da bi se uredile zadeve v službi in da bi se izboljšali odnosi med sodelavci.
    Prosim tudi za molitev za svojo družino, da bi se oče umiril in bi se vzpostavili spet normalni družinski odnosi.

    Molitvi se pridružujem tudi sam.

    O, kri in voda, ki izviraš iz presvetega Srca Jezusovega – vate zaupam!

    blaženi Anton Martin Slomšek – prosi za nas.
    blaženi Alojzij Grozde – prosi za nas.

  56. Bojan says:

    Prosim za molitev,da bi si končno uredil in stabiliziral krvni tlak.Hvala.

  57. Miro says:

    SV. VINCENCIJ PAVELSKI O POKLICU KOT BOŽJEM POZIVU!

    »Poklic je božji poziv nam. Poklic apostolov je bil božji poziv, naj po vsem svetu oznanjajo vero. Poklic redovnika in redovnice je božji poziv, naj sprejmeta določeno obliko življenja. Poklic zakoncev je božji poziv, naj mu služijo z družinskim življenjem in vzgojo otrok« (sv. Vincencij Pavelski).

    Danes goduje sv. Vincencij Pavelski, apostol krščanske ljubezni in eden največjih dobrotnikov trpečega človeštva. Ponižna in velikodušna služba bližnjemu je tudi naša dolžnost. Priznajmo, da je včasih ne spolnjujemo dovolj zvesto, obenem pa to in druge naše slabosti obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    V molitvi sv. Vincencija zaupno prosimo, naj nam pri Bogu izprosi potrebnih milosti, da bomo moč za krščansko življenje črpali iz studenca svete Evharistije ter bližnjega ljubili v moči Svetega Duha!

    http://svetniki.org/sveti-vincencij-pavelski-ustanovitelj-lazaristov

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
    Sv. Vincencij Pavelski, prosi za nas!

  58. Amadeja says:

    Prosim za molitev, da se bom zbrala in jutri uspešno opravila.

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.

  59. Administrator says:


    Međugorje, sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji 25. septembra 2019:
    “Dragi otroci! Danes vas kličem, da bi molili po mojih namenih, da bi vam mogla pomagati. Otročiči, molite rožni venec in premišljujte skrivnosti rožnega venca, ker tudi vi greste skozi radosti in žalosti v svojem življenju. Na ta način spreminjate skrivnosti v svoje življenje, ker je življenje skrivnost, vse dokler je ne izročite v Božje roke. Tako boste imeli izkušnjo vere kot Peter, ki je srečal Jezusa in Sveti Duh je napolnil njegovo srce. Tudi vi ste poklicani, otročiči, da pričujete tako, da živite ljubezen, s katero vas Bog iz dneva v dan ovija z mojo prisotnostjo. Zato, otročiči, bodite odprti in molite s srcem v veri. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

    • Miro says:

      Prisrčno se zahvalimo Kraljici miru za te globoke, upanja polne besede življenja, ki kot zdravilna nebeška rosa kapljajo v naša presušena srca; premišljujmo jih v luči Svetega Duha in jih z Marijino pomočjo v življenju tudi uresničumo!

      Poslušajmo, kaj nam nenehno govori Kraljica miru: »Molite, molite, molite!« Popolnoma zanesljiva pot, ki nas po Devici Mariji vodi k našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu, ter nas uvaja v najgloblje skrivnosti svete Evharistije, se imenuje:

      http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  60. Marija says:

    Prosim za pomoč v molitvi za varnost moje hčerke, da se mi oglasi, za pomoč vsem trpečim ter zahvalo za vse uslišane prošnje.

  61. Vesna says:

    Jezus prosim te za obstoječo službo.Stoj mi ob strani Blagoslovi me in moje sodelavce še posebej šefa.Prosim te za pozitiven promet,da bi službo obdržala.
    .

  62. Miro says:

    ZAKAJ HODIMO K SVETI MAŠI?

    Odgovor na to vprašanje nam z globokimi, pristnimi pričevanjskimi besedami podaja ravno sedanji papež Frančišek. Bogu hvala za tega izjemnega pričevalca vere, upanja in ljubezni, pa tudi zvestega pričevalca za sveto Evharistijo, kar so bili pred njim tudi mnogi njegovi predhodniki.

    O tem, kako papež Frančišek razmišlja o sveti Evharistiji smo na tem mestu že pisali. Tokrat lahko premišljujemo o njegovi misli, zakaj hodimo k sveti maši, kako postati evharistični moški in ženske, o sadovih svete maše, itn.

    »Ko se maša zaključi, se začne prizadevanje za krščansko pričevanje,« je dejal sveti oče med katehezo. Kristjani namreč ne gredo k maši, da bi opravili tedensko nalogo, potem pa nanjo pozabili. K maši gredo, da bi bili soudeleženi pri Gospodovem trpljenju in vstajenju in zatem še bolj živeli kakor kristjani – da bi si prizadevali za krščansko pričevanje. Cerkev zapustimo, da bi »šli v miru« in ponesli Božji blagoslov v vsakdanje dejavnosti, v svoje domove, v delovna okolja, med skrbi zemeljskega mesta, da bi »slavili Gospoda s svojim življenjem«. Vsakokrat ko grem od maše, moram oditi boljši, kot sem bil, preden sem šel k maši, imeti več življenja, več moči, več volje za krščansko pričevanje, je dejal papež. Po evharistiji, Gospod Jezus vstopi v nas, v naše srce in v naše meso, da bi lahko »v življenju izrazili v veri prejeti zakrament«.

    https://www.trnovo.info/duhovni-pristan/duhovna-misel/196-papez-pri-katehezi-udeleziti-se-mase-da-bi-krscansko-pricevali-vir-radio-vatikan

    Božjemu usmiljenju priporočimo vse obiskovalce te spletne strani in nasploh vse ljudi, ki se v tem trenutku nahajajo v kakršni koli stiski, da bi odkrili odrešenjski studenec svete Evharistije ter iz njega črpali moč za molitev in delo v moči Svetega Duha! Naj nam Gospod Jezus, ki se na oltarju daruje za naše odrešenje, podari moč za živo vero, trdno upanje in gorečo ljubezen!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  63. Janez says:

    KAJ JE MOLITEV? (Medmrežje župnija rogaska)
    Kaj je molitev? Molitev je prošnja in povzdigovanje našega človeškega duha k Bogu ali prošnja k Bogu za dobrine, ki ustrezajo njegovi Volji. Molitev je vedno dar Boga, ki prihaja, da bi srečal človeka. Krščanska molitev je oseben in živ odnos božjih otrok s svojim neskončno dobrim Očetom, z njegovim Sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom, ki prebiva v njihovih srcih.

    RAZODETJE O MOLITVI
    Zakaj obstaja poklicanost vseh k molitvi? Zato, ker Bog s stvarjenjem pokliče vsako bitje iz niča v bivanje in ker človek tudi po svojem padcu v greh ostaja sposoben spoznati svojega Stvarnika in ohranja hrepenenje po tistem, ki ga je poklical v bivanje. Vsa verstva – in na poseben način celotna odrešenjska zgodovina – pričujejo o tem človekovem hrepenenju po Bogu. Najprej pa Bog neutrudljivo priteguje vsakega človeka k skrivnostnemu srečanju z njim v molitvi.

    RAZODETJE O MOLITVI V STARI ZAVEZI
    V čem je Abraham zgled molitve? Abraham je zgled molitve zato, ker hodi v božji navzočnosti, posluša Boga in ga uboga. Njegova molitev je boj vere, ker tudi v trenutkih preizkušnje ohranja svojo vero v božjo zvestobo. Še več, potem ko je Abraham sprejel Gospoda v svojem šotoru in mu je ta zaupal svoj sklep, si upa prositi za grešnike z drznim zaupanjem.

    Kako je Mojzes molil?
    Mojzesova molitev je zgled kontemplativne (premišljevalne) molitve. Bog, ki pokliče Mojzesa iz gorečega grma, se pogosto in na dolgo pomenkuje z njim “iz obličja v obličje, kakor človek govori s svojim prijateljem” (2 Mz 33,11). Iz te zaupljivosti z Bogom Mojzes črpa moč, da neodjenljivo prosi za ljudstvo. Ta molitev je tako predpodoba priprošnje edinega srednika Jezusa Kristusa. Kakšen odnos do molitve imata tempelj in kralj v stari zavezi? V senci božjega šotora, skrinje zaveze in kasneje templja se razcveteva molitev božjega ljudstva pod vodstvom pastirjev. Med njimi je David kralj “po božjem srcu”, pastir, ki moli za svoje ljudstvo. Njegova molitev je zgled za molitev ljudstva, ker je zvesto oklepanje božje obljube in ljubeče zaupanje v tistega, ki je edini Kralj in Gospod.

    Kakšno vlogo ima molitev v poslanstvu prerokov? Preroki črpajo iz molitve luč in moč, da pozivajo ljudstvo k veri in spreobrnjenju srca. Živijo v veliki zaupnosti z Bogom in s priprošnjo posredujejo za brate, katerim oznanjajo, kar so pri Gospodu videli in slišali. Elija je oče prerokov, se pravi tistih, ki iščejo božje obličje. Na gori Karmel doseže vrnitev ljudstva k veri, ker poseže Bog, katerega je klical z besedami:”Usliši me, Gospod, usliši me!” (1 Kr 18,37).

    Kakšen pomen imajo psalmi v molitvi? Psalmi so vrhunec molitve v stari zavezi. Božja beseda postane v psalmih človekova beseda. Ta molitev ima osebno in skupnostno razsežnost, ki ju ni mogoče ločiti med seboj. Je navdihnjena od Svetega Duha in opeva velika božja dela v stvarstvu in v zgodovini odrešenja. Kristus je molil psalme in jih dovršil. Zato so bistvena in trajna prvina molitve Cerkve. Primerni so za ljudi vseh slojev in časov.

    JEZUS V POLNOSTI RAZODENE IN UDEJANI MOLITEV
    Od koga se je Jezus naučil moliti? Jezus se je po svojem človeškem srcu naučil moliti od svoje Matere Marije in od judovskega izročila. A njegova molitev je prikipevala še iz drugega skritega izvira: Jezus je namreč tisti Večni Božji Sin, ki v svoji Sveti človeški naravi izreka svojemu Očetu popolno sinovsko molitev in pokornost.


    Kdaj je Jezus molil?
    Evangelij kaže Jezusa pogosto v molitvi. Vidimo ga, kako se umakne v samoto, tudi ponoči. Moli pred odločilnimi dejanji svojega poslanstva in poslanstva apostolov. Vse njegovo življenje je molitev, ker je v stalnem občestvu ljubezni z Očetom.

    Kako je Jezus molil v svojem trpljenju?
    Jezusova molitev med njegovim smrtnim bojem na Oljski gori in njegove zadnje besede na križu razodevajo globino njegove sinovske molitve: Jezus izpolni Očetov načrt ljubezni in prevzame nase vse stiske človeštva, vse prošnje in priprošnje v zgodovini odrešenja. Prinese jih Očetu, ki jih sprejme in usliši, onkraj slehernega upanja s tem, da ga obudi od mrtvih.

    Kako nas Jezus uči moliti?
    Jezus nas uči moliti ne le z molitvijo očenaš, ampak tudi s svojo lastno molitvijo. Na ta način nam kaže poleg vsebine tudi pogoje, ki so potrebni za pravo molitev: čisto srce, ki išče božje kraljestvo in odpušča sovražnikom; srčno in otroško zaupanje, ki gre prek tega, kar občutimo in razumemo; čuječnost, ki obvaruje učenca pred skušnjavo.

    Zakaj je naša molitev učinkovita? Naša molitev je učinkovita, ker se v veri združuje z Jezusovo molitvijo. V njem postane krščanska molitev ljubezensko občestvo z Očetom. Tako moremo svoje prošnje prinašati Bogu in biti uslišani: “Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno” (Jn 16,24).

    Kako je molila Devica Marija? Za Marijino molitev je značilna njena vera in velikodušna predanost vsega njenega bitja Bogu. Marija je tudi nova Eva, “mati živih”: Jezusa, svojega Sina, prosi za potrebe ljudi.
    Ali je v evangeliju kakšna Marijina molitev? Poleg Marijine priprošnje v Kani Galilejski nam evangelij izroča magnifikat (Lk 1,46-55), slavospev Božje Matere in slavospev Cerkve. Magnifikat je slavospev zahvale, ki privre iz srca ubogih, ker je njihovo upanje okronano z izpolnitvijo božjih obljub.

    MOLITEV V ČASU CERKVE
    Kako je molila prva krščanska skupnost v Jeruzalemu? Na začetku Apostolskih del je zapisano o vernikih v prvi skupnosti v Jeruzalemu, ki jih je Sveti Duh vzgajal v molitvenem življenju: “Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah” (Apd 2,42).

    Kako Sveti Duh posega v molitev Cerkve? Sveti Duh, učitelj notranje krščanske molitve, vzgaja Cerkev v molitvenem življenju in ji daje vedno globlje prodirati v premišljevanje in občestvo z brezdanjo Kristusovo skrivnostjo. Oblike molitve, ki so izražene v apostolskih, kanoničnih spisih, ostajajo odločilne za krščansko molitev.

    Katere so bistvene oblike krščanske molitve? Bistvene molitve Cerkve so slavljenje in češčenje, prošnja in priprošnja, zahvaljevanje in hvaljenje. Evharistija vsebuje in izraža vse te oblike molitve.

    Kaj je slavljenje? Slavljenje je človekov odgovor na božje darove: slavimo Vsemogočnega, ki nas prvi blagoslavlja in napolnjuje s svojimi darovi ter nam da Milost Miru.

    Kako je mogoče opisati češčenje? V češčenju se človek prikloni in gre ponižno na kolena na tla pred svojim trikrat svetim Stvarnikom, pred katerim priznava, da je od njega ustvarjen.

    Katere so različne oblike prosilne molitve? Obstaja prošnja za odpuščanje in tudi ponižna, zaupna prošnja za vse naše duhovne in gmotne potrebe. A naše prvo hrepenenje naj bo prihod božjega kraljestva.

    V čem je priprošnja? Priprošnja obstaja v prošnji za druge. Upodobi nas po Jezusovi molitvi in nas zedini z njim, ki posreduje pri Očetu za vse ljudi, posebej za grešnike. Moliti moramo tudi za sovražnike.

    Kdaj se Bogu zahvaljujemo? Cerkev se Bogu nenehno zahvaljuje, zlasti z obhajanjem evharistije, pri kateri jo Kristus pridruži svojemu zahvaljevanju Očetu. Vsak dogodek postane za kristjana razlog za zahvaljevanje.

    Kaj je hvalna molitev? Hvaljenje je oblika molitve, ki najbolj neposredno priznava, da je Bog Bog. Je docela nesebična: opeva Boga zaradi njega samega in mu daje slavo, ker je dober in usmiljen.

    Kakšen je pomen izročila glede molitve? V Cerkvi Sveti Duh uči božje otroke moliti po živem izročilu. Molitev namreč ni le samodejni izliv notranjega vzgiba. Vključuje tudi premišljevanje, preučevanje in prodiranje v duhovne stvarnosti, katere izkustveno dojemamo.

    PRI IZVIRIH MOLITVE
    Kateri so izviri krščanske molitve? Izviri molitve so: božja beseda, ki nam podarja “vzvišeno spoznanje Kristusa” (Flp 3,8); bogoslužje Cerkve, ki oznanja, posedanja in priobčuje odrešenjsko skrivnost; božje kreposti; vsakdanje razmere, ker moremo v njih srečati Boga. “Ljubim te, Gospod, in prosim te le za eno milost: da bi te večno ljubil. Moj Bog, če moj jezik ne more vsak trenutek govoriti, da te ljubim, hočem, da bi moje srce to ponavljalo ob vsakem mojem dihu” (sveti Janez Marija Vianney).

    POT MOLITVE
    Ali je v Cerkvi več poti molitve? V Cerkvi so različne poti molitve, povezane z raznimi zgodovinskimi, družbenimi in kulturnimi miselnimi zvezami. Cerkvenemu občestvu pripada naloga, da presoja, koliko so te poti zveste izročilu apostolske vere. Stvar pastirjev in katehetov pa je, da razlagajo njihov smisel, ki je zmeraj usmerjen na Jezusa Kristusa.

    Katera je pot naše molitve? Pot naše molitve je Kristus. Naša molitev se usmerja na Boga, našega Očeta. Do njega pa imamo dostop samo tedaj, če – vsaj vključno – molimo v Jezusovem imenu. Njegova človeška narava je namreč edina pot, po kateri nas Sveti Duh uči moliti k našemu Očetu. Zato se bogoslužne molitve končajo z obrazcem: “Po našem Gospodu, Jezusu Kristusu”.

    Kakšna je vloga Svetega Duha v molitvi? Ker je Sveti Duh notranji učitelj krščanske molitve in mi “niti ne vemo, kaj je treba prositi” (Rim 8,26), nas Cerkev spodbuja, da ga v vsaki priložnosti kličemo in prosimo: “Pridi, Sveti Duh!

    V kakšnem pogledu je krščanska molitev marijanska? Zaradi njenega edinstvenega sodelovanja z delovanjem Svetega Duha Cerkev rada moli k Mariji in z Marijo, popolno molivko, da z njo poveličuje in kliče Gospoda. Marija nam namreč “kaže pot”: svojega Sina, edinega Srednika.

    Kako Cerkev moli k Mariji?
    Predvsem z molitvijo zdravamarija, s katero Cerkev prosi Devico za priprošnjo. Druge marijanske molitve so: rožni venec, hvalnica akáthistos in paráklisis, kakor tudi hvalnice in pesmi različnih krščanskih izročil.


    VODITELJI IN VZORNIKI ZA MOLITEV
    Na kakšen način so svetniki voditelji za molitev? Svetniki so naši vzorniki v molitvi. Prosimo jih tudi, naj pri sveti Trojici posredujejo za nas in za ves svet. Njihova priprošnja je najvišje služenje božjemu načrtu. V občestvu svetnikov so se v vsej zgodovini Cerkve razvijale različne duhovnosti, ki učijo moliti in živeti iz molitve.

    Kdo more vzgajati za molitev? Krščanska družina je prvi kraj vzgoje za molitev. Vsakdanja družinska molitev je posebej priporočena, ker je prvo pričevanje molitve Cerkve. Kateheza, molitvene skupine in “duhovno vodstvo” so šola in pomoč za molitev.

    Kateri kraji so ugodni za molitev? Moliti je mogoče povsod, a izbira primernega kraja za molitev ni brez pomena. Cerkev je pravi kraj za bogoslužno molitev in češčenje svetega Rešnjega telesa. Tudi drugi kraji so pomoč za molitev, recimo “molitveni kotiček” v hiši; samostan, romarsko svetišče.

    Kateri časi so za molitev najbolj ustrezni? Vsak trenutek je ustrezen za molitev. A Cerkev predlaga vernikom molitvene ritme, ki naj nahranjajo stalno molitev: jutranjo in večerno molitev; molitev pred jedjo in po jedi; molitveno bogoslužje; nedeljsko božjo službo; rožni venec; praznike liturgičnega leta.

    “Na Boga se je treba spomniti bolj pogosto, kakor pa dihamo” (sveti Gregor Nacianški). Katere so izrazne oblike molitvenega življenja?
    Krščansko izročilo je ohranilo tri načine, kako izražati in živeti molitev: ustno molitev, premišljevanje in notranjo molitev (sveto zrenje vase/duhovna poglobitev ali kontemplacija). Njihova skupna poteza je poglobljena zbranost duha in našega srca.

    Kaj označuje ustno molitev? Ustna molitev pridružuje telo notranji molitvi srca. Tudi najbolj notranja molitev nikakor ne more shajati brez ustne molitve. Vedno in v vsakem primeru mora izhajati iz osebne vere. Z očenašom nas je Jezus naučil najpopolnejše oblike molitve.

    Kaj je premišljevanje? Premišljevanje je molitveni premislek, ki izhaja predvsem iz božje besede v Svetem pismu. Premišljevanje spravi v dejavnost mišljenje, domišljijo, čustva in hrepenenja, tako da poglobimo svojo vero, spreobrnemo svoje srce in okrepimo svojo voljo hoditi za Kristusom. Je predstopnja do ljubečega zedinjenja z Gospodom.

    Kaj je notranja molitev? Notranja molitev ali kontemplacija (sveto zrenje) je preprost pogled k Bogu v molku in ljubezni. Je božji dar, trenutek čiste vere, v katerem molivec išče Kristusa, se izroča ljubeči Očetovi volji in se zbere po nagibu Duha. Sveta Terezija Avilska opisuje premišljevalno molitev kot prisrčno prijateljsko pomenkovanje, “ko se pogosto od srca do srca pogovarjamo s tistim Bogom, za katerega vemo, da nas ljubi”.

    MOLITVENI BOJ
    Zakaj je molitev boj? Molitev je dar milosti, a vedno predpostavlja odločen odgovor z naše strani. Kajti kdor moli, se bojuje zoper samega sebe, zoper okolje in zlasti zoper hudobnega kušnjavca, ki stori vse, da bi človeka odvrnil od molitve. Molitveni boj je neločljiv od napredovanja v duhovnem življenju. Molimo tako, kakor živimo, ker živimo tako, kakor molimo. Sama molitev vernika brez Pravičnega življenja in brez spolnjevanja Božjih postav in Evangelija pa ne zadošča. Vera brez dobrih del je namreč mrtva. Ora et labora ali moli in delaj!

    Ali obstajajo ugovori zoper molitev? Obstaja napačno pojmovanje molitve. Vrhu tega mnogi mislijo, da nimajo časa za molitev ali da je nekoristno moliti. Tisti, ki molijo, pa utegnejo postati malodušni spričo težav ali dozdevnih neuspehov. Če naj premagamo te težave, potrebujemo ponižnost, zaupanje in vztrajnost.

    Katere so težave pri molitvi? Raztresenost je pogostna težava pri naši molitvi. Odvrača pozornost od Boga in nam more odkriti tisto, na kar smo navezani. Tedaj se mora naše srce spet ponižno vrniti h Gospodu. Molitev ogroža tudi suhota. Kdor premaga suhoto, se more v veri oklepati Gospoda tudi brez občutene tolažbe. Naveličanost (acedia) je oblika duhovne lenobe, ki nastane zaradi popuščanja v čuječnosti in zaradi malomarnosti srca.

    Kako moremo okrepiti svoje sinovsko zaupanje? Sinovsko (otroško) zaupanje je postavljeno na preizkušnjo, kadar mislimo, da nismo uslišani. Tedaj se moramo vprašati, če je Bog za nas Oče, čigar voljo skušamo spolnjevati, ali pa sredstvo, da bi dosegli to, kar sami hočemo. Kadar je naša molitev združena z Jezusovo molitvijo, vemo, da nam nakloni veliko več kakor samo ta ali oni dar: prejmemo Svetega Duha, ki preoblikuje naše srce.

    Ali je mogoče moliti vsak trenutek? Moliti je vedno mogoče. Kristjanov čas je čas vstalega Kristusa, ki “ostane z nami vse dni” (Mt 28,20). Zato sta molitev in krščansko življenje neločljiva. “Celo na tržnici ali v samotnem sprehajališču je mogoče moliti pogosto in goreče. Mogoče je to sedé v vaši prodajalnici, bodisi da ravno kupujete ali prodajate, ali celo medtem ko kuhate” (sveti Janez Zlatousti).

    http://www.zupnija-rogaska.net/molitev.htm

    Verniki se moramo izobraževati ter moliti in brati Biblijo. zato je prav, da si razširimo duhovno obzorje in versko vedenje. Janez

    Celotno Jezusovo življenje je odgovor na Očetovo voljo. Hrani ga popolna zvestoba in ponižnost Očetu. Ko molimo, se učimo spolnjevati Očetovo voljo, ne pa da izsiljujemo, da naj Bog izpolni našo človeško voljo. V Jezusovem življenju popolne pokorščine in zvestobe ter ponižnosti Očetu najdemo njegovega Duha. Prišel je, da bi nas povezal z Očetom. Vse, kar dela, služi temu namenu. S smrtjo in vstajenjem od smrti nas je odrešil na križu. K Bogu lahko pridemo le preko Jezusa. Tudi mi moramo spolnjevati Božjo Voljo in živeti kot Odrešenik Jezus.

    Matej 7,12-12 Zlato pravilo 12 »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki.«

    Matej 7, 21-26
    Lažni preroki (Lk 13,25–27)
    21 »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. 22 Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?«. 23 In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹«

    Hiša na skali (Lk 6,47–49)
    24 »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. 25 Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. 26 Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku.

  64. T.T. says:

    Prosim molite za moje zdravlje in moje noge. Molite ,da ozdravim od multiplaskleroze in molite za moje noge ,da hodim normalno,da mi niso težke PROSIM MOLITE ZAME.OČE ,JEZUS MARIJA POMAGAJTE MI

  65. Janez says:

    Sveti oče med jutranjo homilijo: Posnemajmo Božje usmiljenje
    Posnemajmo Božje usmiljenje »V današnjem evangeliju reče Jezus svojim učencem: ‘Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste sojeni: ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in boste oproščeni; dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo’ (Lk 6,36-38).

    Med mostom in reko je Božje usmiljenje
    Božje usmiljenje je zmožno odpustiti najslabša dejanja. Božje usmiljenje je tako veliko, tako zelo veliko. Tega ne pozabimo. Koliko ljudi pravi: ‘Storil sem zelo grozne stvari. Kupil sem si mesto v peklu, ne morem iti več nazaj.’ Ali si pomislil na Božje usmiljenje? Spomnimo se tiste zgodbe o ubogi vdovi, ki se je šla spovedat k Arškemu župniku. Njen mož je naredil samomor. Z mosta se je vrgel v reko. Jokala je in govorila: ‘Sem grešnica. Ubogi moj mož. V peklu je. Ubil se je in samomor je smrtni greh. V peklu je.’ In Arški župnik ji je rekel: ‘Počasi, gospa, kajti med mostom in reko je Božje usmiljenje.’ Na koncu je Božje usmiljenje.

    Nehati soditi druge
    Da bi stopili v brazdo usmiljenja, nam Jezus daje tri praktične nasvete. Predvsem ‘Ne sodite’. Gre za grdo navado, katere se je treba vzdržati, predvsem v tem postnem času. Je navada, ki se vplete v naše življenje, ne da bi se tega zavedali. Vedno. Tudi ko začnemo pogovor: ‘Si videl tistega, kaj je storil?’ Sodba nad drugim. Pomislimo, koliko krat na dan sodimo. Lepo prosim! Vedno ko se začne nek pogovor, pride do komentarja o drugem: ‘Glej, imela je plastično operacijo in zdaj je grša kot prej…’
    Na drugem mestu je pomembno, da drugih ne obsojamo, čeprav je zelo težko. Ampak naša dejanja so merilo, kako bo Bog delal z nami.

    Materialna in duhovna miloščina
    Naučimo se modrosti velikodušnosti, ki je glavna pot, da se odpovemo obrekovanju, s katerim neprestanega sodimo in obsojamo druge, s tem pa postane težko odpuščati. Gospod nas uči: ‘Dajte in vam bo dano.’ Bodite velikodušni v dajanju. Ne bodite kakor ‘zaprti žepi’. Bodite velikodušni pri dajanju revnim, tistim, ki so v stiski. Dajajte mnoge stvari: dajajte nasvete, dajajte nasmehe ljudem. Vedno dajajte, dajajte. ‘Dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.’ Kajti Gospod bo radodaren. Mi damo eno in On nam bo dal sto krat več od vsega tistega, kar smo mi dali. To je drža, ki nas varuje, da ne sodimo, ne obsojamo in odpuščamo. Pomembnost miloščine. In ne samo materialne miloščine, ampak tudi duhovne miloščine. Izgubljati čas z drugim, ki to potrebuje, obiskati bolnika, nasmehniti se.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 18.3.2019)

  66. Janez says:

    September je Čas žetve in setve in zrelega premisleka o Veri v Boga (Zdenka Serajnik)

    Vinogradi in sadovnjaki so jeseni spet oživeli. Sladki grozdi in sočna jabolka kličejo po pridnih rokah nabiralcev, da jih naberejo in spravijo v kašče za vse zimske zaloge. V duhovnem življenju zveni še glasneje klic po zajemanju iz preteklosti. Šolsko leto se je začelo z malim Šmarnom in z godom papeža Gregorja Velikega, polnega modrosti in cerkvenega učitelja za vse čase. So tudi učenci naših dni poklicali na pomoč Svetega Duha? So se ozrli k božji Materi na praznik njenega rojstva na mali Šmarn? So se ji priporočili na god Njenega Imena? Se jim srce še ozre po Povišanju svetega Križa, ki so ga našli okoli leta 300 in ga začeli častiti? Začutimo ob pogledu nanj ljubezen, ki jo je Križani za vse čase izkazal vsem ljudem? Veliko bogastva bi naše duše zapravile, če tega ne b i storile. Kadar pa doživimo to ali ono bolečino, nam stopi pred oči Žalostna Mati božja, v bogoslužju kar dan za povišanjem Svetega Križa. In zavemo se, da sta Sin in ona doživela vso bol in vse trpljenje ravno zaradi naših grehov. Bomo še tako lahkomiselno zašli v žalitev Boga?! Da ne bi. K pokori in poboljšanju nas kliče tudi kvatrni teden: tretji v septembru, obhajamo jo že stoletja, pa tako potreben! Ravno ti dnevi pa tudi žele, da se zamislimo v nujnost novih duhovniških poklicev: oktobra se začne novo šolsko leto bogoslovja. Bog sam čaka svojih glasnikov, svojih blagovestnikov. Za nas. Za naše duše. »Hodi za menoj!« slišimo kot apostol in evangelist Matej Gospodov glas. Nismo sicer cestninarji, vendar govori Odrešenik tudi nam. Kakšen blagoslov pomeni in prinaša vsak delavec v Gospodovem vinogradu! Ne dela le za ta svet, ampak tudi za nebesa. Za božjo čast in za naše zveličanje. Sv. Vincencij Pavelski kot od Boga poslan sredi 17. stoletja v Franciji ustanovi red lazaristov, ki so se iskreno zavzeli za vzgojo duhovnikov, nič manj pa tudi za gmotno pomoč obubožanim in revnim slojem ljudi. In naš slovenski škof Slomšek? Njegovo zavzeto dušnopastirsko delo je prenovilo versko življenje ne le za svoj čas, ampak tudi za naš. Z zaupanjem se mu lahko priporočamo za svetniško pomoč. Ob koncu meseca pa v enem dnevu častimo tri nadangele: Naše prošnje v stiskah bo sv. Mihael posredoval Bogu v naši borbi z zlom. Sv. Rafael bo pomagal bolnikom in spremljal popotnike. Sv. Gabrijel glasnik Marijinega Oznanjenja in tudi še kje: posrednik božjih razodetij. Gospodove setve so neizčrpne! Le kako ne bi rojevale novih rasti? Dela je veliko, delavcev pamalo je rekel Gospod Jezus. Naj se pomnožijo delavci v Gospodovem vinogradu, da bo delo opravljeno. Hvaljen Bog po Odrešeniku Jezusu, Materi Mariji, vseh angelih in svetnikih! Gospod pomnoži nam vero. Prosim pridi k nam in nam podari Božji Mir. Prosim pomagaj nam, da bomo živeli po Tvojih postavah in izpolnjevali Tvojo Voljo Gospod. In bili dobri ljudje in dobri kristjani!

    Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

    „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
    na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
    Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
    in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).

    • Janez says:

      Gorčično zrno in mogočno drevo (Zdenka Serajnik)
      Zaživele so ceste in steze, ki vodijo k šolam vseh vrst in stopenj, od vrtcev preko osnovnih in srednjih šol do najvišjih zavodov. Kot v naravi hodimo zbirat sadeže vseh vrst, da se bomo z njimi prebijali skozi življenje, tako si naš duh zbira nepregledno obsežnost in raznoterost znanja. Življenje se na vseh področjih razvija in težko, če ne nemogoče bi nam bilo krmariti skozi dnevno rastoče zahteve in pričakovanja nas samih in celotne družbe, če se ne bi pošteno in temeljito razgledali. Jasno, da ne bo šlo kar takole, mimo grede, ampak bo treba odprtih oči, pogumnega srca in poštenega dela rok. Zvestobe v malem, saj se tudi velike reči ne rodijo brez majhnih stvari. Pri tem nas ne moti, da večkrat ob malenkostih pomislimo: »Čemu je tega treba?! saj iz malega raste veliko. O tem se kmalu prepričamo. Še devetdesetletnih mojstrov ne bi imeli, če ne bi ostali zvesti v milijonih delovnih ur.
      Kje najdemo moči? V ljubezni, kije kal slehernega življenja. Ko začutimo, da je nek Vir izven nas in nad nami. Da nas uči primer Gospoda, ki so ga sodobniki gledali samo kot tesarjevega Sina. Da je Sin človekov pri oznanjevanju blagovesti bil tako zavzet, da ni imel časa, spregovoriti z Materjo, ki ga je iskala. Celo čas za molitev, ki ga ravno mehansko avtomatiziran človek na pragu tretjega tisočletja »nima« (= ga noče najti!), je Gospod našel in prečul v nočeh.

      In – mi? Začenjamo dan s poslušanjem dnevnih napovedi in poročil, ali z – jutranjo molitvijo? »Nov podarjaš, bog, nam dan – daj še svoj nam blagoslov, da ga, polni dobrih del, preživimo tebi v čast!« In se ob težavah preko dneva v duhu ozremo na Gospoda in njegovo Mater! ! Jezus, pomagaj! Mati Marija, pomagaj!« »Še nikoli ni bilo slišati, da bi nas bila Mati zapustila.« Tako je sveti Bernard izrekel stoletja doživeto dejstvo. In ali bomo zvečer našli »čas«, da bomo iz srca zmolili: »Hvala ti, Gospod, za vse, kar si nam naklonil v dar – usmiljen pa odpusti nam, kar storili nismo prav!« Gospod je vedno blizu. V Njem živimo, se gibljemo in smo! To so vedeli in tako so živeli in tako so Gospodovo blagovest izžarevali do danes in tudi naše dni osvetljujejo z njo kot večna luč pred tabernakljem in kot sonce z neba.

      Nova jesen pomeni konec dopustov in vrnitev na delo, prinaša novo šolsko in študijsko leto, novo kulturno sezono, obiranje sadja in pridelkov v kašče za ozimnico in ponovno setev. Kdo ne bi veselo in pogumno segel na delo po vseh področjih našega življenja?! Iz malega vedno zraste veliko. Iz gorčičnega zrna – mogočno drevo. Bogu hvala za vse kar smo prejeli!

      Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

      MOLITEV (Barbara Rajgelj Operando)
      Ljudem sem govoril o Tebi, Gospod. Niso želeli slišati Tvojega oznanila. Mislil sem, da zavračajo mene, na koncu pa sem se zavedel, da zavračajo Tebe. Pomislil sem, kako pogosto moraš biti zavrnjen Ti, ki si sama ljubezen. Takrat sem si zaželel le to, da bi Te mogel še bolj ljubiti. Obljubil sem si, da bom storil vse, kar je v moji moči, da Ti služim. Gledal sem Te in opazil, da daješ prav vsem, tudi tistim, ki Te zavračajo. Vem, da stvari ne morem storiti bolje, kot jih delaš Ti. Zato te poskušam v vsem posnemati. Ljubiti hočem vse, še posebno pa tiste, ki nočejo slišati zate. Če je to način, na katerega jim bom govoril o Tebi, ga hočem z vso silovitostjo živeti. Zdaj sem tu, pred Teboj, da napolnim svoje srce s Tvojo ljubeznijo. Nato bom to ljubezen ponesel v svet, da začuti lakoto in žejo po Tebi, ki si žarišče ljubezni. Želim, da se vsi ljudje vrnejo k Tebi. Amen. (Že objavljeno na Prosim za Molitev. Janez)

      • Janez says:

        IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE
        Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji (Aleteia)

        Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božježelje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo napodlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi kNjemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom,tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in nenašo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. Izpolnjevanje Božje Volje pomeni Ljubezen, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih za druge Ljudi.

        “Če si nameč z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo,bomo odkrili mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti”.  Medmrežje Aleteia. Že objavljeno na Prosim za Molitev. Janez

  67. Jasna says:

    Prosim za molitev da bi bilo z menoj vse vredu in bi se nehale težave. Pomagaj Vsemogočni Milostni Bog, Presveta Devica Marija, Sveti Jožef

  68. Helena says:

    Jezus prosim te,daj da se rešijo moje težave.Da bi se vse prav, pa srečno obrnilo. Samo ti mi lahko pomagaš….
    Jezus ,vate zaupam!

  69. Valerija says:

    Prosim za mamo da bi njeni izvidi jutri bili dobri

  70. Miro says:

    TRI PRIČE ZA PRAVO LJUBEZEN DO BOGA!

    »Prava ljubezen do Boga mora tri priče imeti: živo vero, ki je priznanje Jezusovega nauka, trdno zaupanje v božje usmiljenje in ljubezen do bližnjega, kajti kar bližnjemu storimo, Bogu storimo« (blaženi Anton Martin Slomšek).

    http://svetniki.org/blazeni-anton-martin-slomsek-skof

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

  71. Marko says:

    Gospod daj da tudi moja žena spozna kaj so prave vrednote v življenju.Osvobodi jo jeze in sovraštva.Nakloni ji milost notranjega ozdravljenja in jo napolni s svetim duhom.Izrocam jo Jezusovemu presvetemu in Marijinemu brezmadežnemu srcu ter tvojemu brezmejne mi usmiljenju.

  72. Janez says:

    Molitev k Bogu za nov način življenja (Joyce Meyer)

    Bog me ljubi in ima dober načrt za moje življenje.
    Naklonjen mi je, kamorkoli grem.
    Česarkoli se dotaknem, mi uspe.
    Bog odpre prava vrata zame in zapre napačna.
    Hodim v modrosti.
    Napolnjen sem z mirom.
    Vesel sem in upam v Odrešitev ter Verujem v Jezusa.
    Hodim z ljubeznijo.
    Nekaj lepega se mi bo danes zgodilo.
    Vsi moji otroci ljubijo Boga in mu služijo.
    Moja zakonska zveza je vedno boljša.
    Moji odnosi z drugimi ljudmi so vedno boljši.
    Blagoslavljam ljudi, kamorkoli grem.
    Z veseljem izvršujem Božjo Voljo in pomagam ubogim.
    Joyce Meyer Nov način življenja (Exodus Maribor).

    „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
    na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
    Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
    in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).
    Joyce Meyer Zakaj Bog zakaj? (Exodus Maribor).

    Bog je uporabil Božjo besedo iz Pregovorov 3,7, da nam je pokazal resnico: „Ne imej sam sebe za modrega« Gospod prosim pokaži mi, da nisem niti polovico tako moder in pameten, kakor sem mislil, da sem. Zrel vernik je tisti, ki lahko zaupa Bogu, tudi ko v okoliščinah življenja ne vidi smisla za odločitve po človeški pameti. Bog nam vedno ne odgovarja na naša vprašanja, ker nas preizkuša v zaupanju. Vendar pa se moramo zavedati, da je naš človeški razum v velikem nasprotju z Božjim načrtom. Dokler se naš razum ne obnovi in se ne nauči misliti duhovno, po Božje je le naraven in je del človeške pameti in mesa. Pismo Rimljanom govori v osmem poglavju o Božjem in človeškem duhu. Pismo Galačanom pravi, da meso nasprotuje Duhu, Duh pa nasprotuje mesu in sta v nenehnem nasprotju (prim. Gal 5,17). Zapomnimo si, da nam iskanje razlag kot zakaj, Bog, zakaj prinaša zmedo. Ne pravim, da o tej stvari ne bi smeli misliti. Vendar je razlika, če le tako dolgo premišljujemo, da si pridobimo neko razumevanje, ali pa tako težko poizkušamo nekaj razvozlavati, da postanemo popolnoma zmedeni. Ko ste zmedeni, naj bo to za vas opozorilo, da nečesa ne delate prav. Zmeda ni od Boga. Prvo pismo Korinčanom 14,33 pravi, da Bog ni Bog zmešnjave, ampak Bog miru. Dopustite, da je mir kakor razsodnik v vašem življenju (prim. Kol 3,15). Mir naj razsoja, kaj bomo vključili in kaj ovrgli. Nered je popolno nasprotje miru. Nered pomeni, da so vse stvari pomešane, umazane, tako da je lahko zamenjati eno stvar za drugo. Mir pomeni red, resno notranje zadovoljstvo. Če oseba nima miru, nima tudi veselja. Jezus pravi, da tat prihaja samo zato, da krade, kolje in pokončuje. On, Jezus, pa je prišel, da bi imeli življenje in se ga veselili (prim. 10,10). Jezus uči v petnajstem poglavju Janezovega evangelija o življenju in bivanju, ki se nanaša na vstop v Božji počitek. V vrsticah ena do deset govori o življenju in bivanju. Jezus namreč pravi: „To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno“ (Jn 15,11). V tem Jezus zagotovo izreka željo, naj se veselimo življenja. Zagotovo pa bo nered preprečil ta cilj, da bi se lahko uresničil.

    Bog ve, kaj potrebujemo, njegov Duh pa je v nas – mar mu torej ne bi morali dovoliti, da izlije svoje neizrekljive vzdihe za nas? Jezus je rekel Očetu: »Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš« (Janez 10,42). Če dovolimo Njegovemu Duhu, da moli in posreduje za nas, bomo tudi mi vedno uslišani. Zakaj? Poslušajmo še enkrat Sv. Pavla, ki je obvladal to skrivnost. »On pa, ki preiskuje srca, ve, kaj je misel Duha, ker po Božji volji prosi za svete« (Rimljanom 8,27). Preprosto rečeno, Božji Duh moli samo v skladu z Božjo voljo. Božja volj pa je, da bi bil vsak človek odrešen in da bi mi postali popolni in srečni. Sveti Duh zato posreduje za vse, kar je potrebno za našo izpopolnitev in srečo. Zakaj smo potem obremenjeni s skrbmi tega sveta? Zakaj se potem utrujamo na mnogih poteh, ne da bi kdaj rekli: »Počival bom v Njegovem Božjem miru!«? Bog nas namreč vabi, da preložimo vse svoje skrbi nanj, »saj on skrbi za vse nas« (1. Petrovo pismo 5,7). Greh prevlada nad dušo, ki ni dovolj močna in stanovitna v veri in molitvi. Če bi svoje tavajoče brate, namesto da jih zaposlujemo z brezkončnim razlaganjem in dokazovanjem, raje učili, kako preprosto ter iskreno verovati in vztrajno moliti, bi jih vodili v čudoviti objem Božjih rok.

    Povzetek iz knjige Zakaj Bog zakaj Joyce Meyer:
    • Rešite se ujetosti z nenehnim ugotavljanjem vzrokov.
    • Učite se odvisnosti od Boga, ki je vreden zaupanja.
    • Ne skrbite za včeraj ali jutri.
    • Osvobodite svoj um posvetnega načina in se učite razmišljati na duhovni način.

    V Janezovem evangeliju 8,31–32 beremo: „Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.“

    Molimo naslednjo molitev, in če ste zares iskreni,boste doživeli novo življenje v Kristusu

    Bog Oče, verujem v Jezusa Kristusa, Tvojega sina,ki je Odrešil svet.
    Verujem, da je zame umrl na križu in je s sabo odnesel vse moje grehe in me Odrešil.
    Namesto mene je stopil v pekel in je zmagal nad smrtjo ter grobom.
    Verujem, da je Jezus zmagovito vstal od mrtvih in sedaj sedi na desni strani Boga Očeta.
    Jezus, potrebujem te. Odpusti prosim moje grehe,odreši me, pridi in začni živeti v meni.
    Prosim podari mi svoj Mir in Ljubezen.
    Prosim Jezus, naj Sveti Duh vodi moje življenje.
    Želim, da bi se ponovno rodil in na novo zaživel v Tebi Jezus.
    Prosim pridi in ostani pri meni in v meni in mi pomagaj k preobrazbi, da bom podoben Tebi.
    Prosim pomagaj mi, da bom vselej izpolnjeval Božjo Voljo.

    Joyce Meyer Zakaj Bog zakaj? (Exodus Maribor).

    Opomba avtorice Joyce Meyer: Jezus je stopil na naše mesto in nas s smrtjo na križu in vstajenjem odrešil. Mi bi sicer zaradi grehov ne bili oproščeni, če bi Jezus ne stopil na naše mesto. Pekel je tam, kjer ni Boga in Njegove Milostne Ljubezni.

    • Miro says:

      In kje vse te milosti najti v polnosti, se jim odpreti, jih sprejeti in iz njih polno živeti? V sveti Evharistiji in v življenju po njej; predvsem z vero, upanjem in ljubeznijo v njeni moči! Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

      • Janez says:

        Gospod pomnoži nam vero. Prosim pridi k nam in nam podari Božji Mir. Prosim pomagaj nam, da bomo živeli po Tvojih postavah in izpolnjevali Tvojo Voljo Gospod. In bili dobri ljudje in dobri kristjani! Čeprav te kot Tvoji Otroci iščemo po različnih Poteh, ki nam Ljudem na Zemlji včasih govoriš v različnih Govoricah, Verah in Jezikih, nam prosim pomagaj, da gremo po pravi Poti k Tebi, da prideš k nam in ostaneš pri nas in v nas. Tvoja Ljubezen do nas Tvojih Otrok in Tvoja Milost Gospod Bog naj nam pomaga, da nikoli ne zaidemo, ampak da ostanemo pri Tebi, ki si naše Vse. Le v Tebi počije moje nemirno Srce, ki nam podarjaš Mir. V Tebi premoremo vse, ki nam daješ Moč, Milost in Ljubezen. Janez

        Ljubite drug drugega
        Nisem prosila drugega kot eno milost za vas – da bi lahko razumeli Jezusove besede: »Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil.« Mi lahko poveste, kako vas je ljubil? Vprašajte se in potem poglejte, če ljubite svoje brate in sestre na Zemlji tako, kot On vas ljubi? Vedno bolj razumem [da], če ni in dokler ni te ljubezni med nami, se lahko ubijemo od dela in dobrih del, pa bo še vedo samo delo, ne ljubezen ubogim. Delo brez ljubezni je suženjstvo. Za toliko stvari se moramo zahvaliti Bogu. Ne moremo zares ljubiti in služiti ubogim, če nimamo te Božje ljubezni v naših srcih. To bomo dosegli le, če se bomo izpraznili sebičnosti in neiskrenosti. Ta ljubezen se mora pričeti doma. Prosite Jezusa, naj vam da Svoje srce, da boste z njim ljubili vse uboge in pomoči potrebne ljudi.
        Sveta Mati Terezija

        ‘Neverni’ Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni (odlomek Papež Frančišek)
        Jezus nam pokaže za zgled Samarijana, ravno tistega, ki ni imel vere! Tudi mi lahko pomislimo na toliko nam poznanih ljudi, morda nevernih gnostikov, ki delajo dobro. Jezus je izbral za zgled nekoga, ki ni bil mož vere, medtem ko sta dva verna Juda nadaljeval svojo pot in nista pomagala ubogemu. In ta človek, ki s tem, da ljubi brata kot samega sebe, ljubi Boga iz vsega svojega srca in z vso svojo močjo, torej Boga, ki ga ni poznal ter s tem istočasno izrazi pravo religioznost ter resnično človeškost. Biti sposobni imeti usmiljenje, to je ključ, to je naš ključ. Če ti pred neko osebo, ki je v stiski nimaš usmiljenja, če se tvoje srce ne zgane, pomeni, da nekaj ni v redu. Pazi se! Pazimo se! Ne pustimo se zapeljati neobčutljivi sebičnosti. Sposobnost imeti usmiljenje, je postala preizkusni kamen kristjana, še več Jezusovega nauka. Jezus sam je Očetovo usmiljenje do nas. Če greš po poti in vidiš na tleh brezdomca in greš mimo, ne da ga pogledaš ali pa si morda misliš: ‘To je posledica vina. Pijan je!’, se vprašaj, ne, če je ta človek pijan, ampak se vprašaj, če morda ni tvoje srce otrdelo, če ni tvoje srce postalo led. Ta zaključek kaže, da je usmiljenje do človeškega življenja, ki je v stiski, resnično obličje ljubezni. S tem postanemo resnični Jezusovi učenci in razodevamo Očetovo obličje: ‘Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen’ (Lk 6,36). Bog naš Oče je usmiljen, ker ima sposobnost tega usmiljenja, da se približa naši bolečini, našemu grehu, našim razvadam, naši bedi.

        Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 14.7.2019

  73. Miro says:

    IZJEMNA LJUBEZEN SV. PATRA PIJA DO GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, KI SE DARUJE ZA NAŠE ODREŠENJE!

    »Glejte Jezusa, ne mene,« je veleval svojim prijateljem, ki so se obračali k njemu, ko je molil. In če je odhajal iz spovednice, ko se je pri katerem od stranskih oltarjev darovala sveta maša, pripoveduje p. Marcellino Iasenzaniro, je ljudi, ki so se postavili v špalir, ko je šel mimo, in se ga poskušali dotakniti ali ga prosili za blagoslov, opozarjal z odločnimi besedami: »Daruje se sveta maša. Jezusu v najsvetejšem zakramentu obračate hrbet« (odlomek iz knjige Na nebeškem pragu – Pater Pij iz Pietrelcine, Saverio Gaeta).

    http://svetniki.org/sveti-pij-iz-pietrelcine-redovnik-spovednik-mistik

    Priporočimo se sv. patru Piju, naj nam pri Bogu izprosi veliko milost, da bomo odkrili sveto evharistijo, izvir neizmernega Božjega usmiljenja; v molitvah ga prosimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za najbolj trpeče sestre in brate, tako doma kot po svetu!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
    Sv. pater Pij, prosi za nas!

  74. Dragan says:

    Prosim za molitev, da bi se s sodelavci v službi bolje razumel. Odnosi so zelo zaostreni, včasih prav nemogoči. Prav tako prosim, da bi se bolje razumel s starši v družini in da bi se med seboj začeli pogovarjati, se razumeti in imeti radi drug drugega.

    Prosim za Vaše molitve. Tudi sam Vaše namene izročam Materi Mariji in njenemu sinu Jezusu v priprošnjo.

    O, kri in voda, ki izviraš iz presvetega srca Jezusovega – vate zaupam!
    sv. pater Pij – prosi za nas!

  75. Janez says:

    Če bom izpolnjeval zapovedi, me bo Bog imel rad. Resno? Zakaj ima spoved pogosto negativen prizvok? Preverimo, ali tudi mi živimo v kakšni zmoti o spovedi (Povzetek Aleteia)

    Spoved ne pomeni pripraviti seznama grehov, jih izpovedati duhovniku in nobenega namerno ne izpustiti.
    Spoved pomeni prositi Boga, da me očisti in razsvetli; da mi odvzame žalost, težo ali dvom; da me osvobodi greha.
    Spoved ni ponižanje samega sebe. Spoved je priložnost, da spet najdem svoje dostojanstvo, ki mi ga znova povrne Bog.
    Spoved ni popravljanje stvari iz preteklosti. Spoved je osvoboditev od preteklosti in moč za prihodnost, kajti šele ko ubesedim, da mi je žal, lahko grem naprej.
    Spoved ni samo za majhne otroke ali starostnike. Je tudi za odrasle.
    Spoved je primerna za vsakogar, saj imam v vsakem življenjskem obdobju prelomne točke ali kotičke, kamor moram povabiti Boga, da me razsvetli in osvobodi greha in skrbi.
    K spovedi ne grem zato, ker mi ni uspelo biti popolna, idealna ali brezgrešna oseba.
    K spovedi grem zato, da ostanem v odnosu z Bogom in s padci rastem, ker mi zakrament spovedi daje posebne milosti. S pokoro po spovedi ne odslužim za svoje grehe in ne dosežem odpuščanja.
    Pokora je usmerjena k boljšemu ravnanju v prihodnosti ali pa nas vodi k poglobitvi. Odpuščanje pa je dar, saj si ga z nobeno pokoro ne morem prislužiti.

    Sedem glavnih grehov – kateri so?
    V Novi zavezi Jezus obrne starozavezno sodniško logiko v nauk ljubezni in odpuščanja. Logika daj-dam preprosto ne ustreza v celoti človeški realnosti. Ljudje imamo bolj osebne, notranje motive za svoja dejanja
    Grški menih in teolog Evagrij Pontski je v četrtem stoletju napisal seznam osmih slabosti oziroma skušnjav, ki vodijo v zlo. Seznam je služil lažjemu prepoznavanju slabosti, kar je olajšalo boj z njimi. V šestem stoletju je papež Gregor Veliki na podlagi tega oblikoval seznam sedmih glavnih grehov, ki ga še danes uči katekizem: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost, lenoba.

    Jeza ̶ ampak jeza je običajno čustvo!
    Tudi Jezus se je jezil. Jeza se začne s čustvi odpora zoper to, kar se kaže kot ovira na naši poti. Če se razjezimo na greh, na hudobne misli, je to upravičena jeza. Taka jeza vodi k dobremu, k porazu zla in v prid bližnjega. Seveda mora biti jeza nadzorovana. Jeza postane škodljiva, ko se iz nje rodi sovraštvo in želja po maščevanju.

    Napuh
    Prepoznan je za najhujšega od vseh grehov. Pri napuhu mislimo, da smo boljši od drugih. Pod napuh uvrščamo tudi stanje nečimrnosti, ki je lažja oblika. Pri nečimrnosti dopustimo, da nas drugi hvalijo zaradi “praznih stvari”, na primer lepega glasu ali intelektualnih sposobnosti.

    Lakomnost
    Lakomen je tisti, ki ob zaslužku izgubi zanimanje za druge vrednote. Išče samo tiste dejavnosti, iz katerih izhajajo koristi. Lakomnež zaupa svojemu denarju in verjame, da bo z njim vse dosegel. Čuti se zavarovanega in ne potrebuje nikogar, niti Boga.

    Nevoščljivost
    Izhaja iz čustva žalosti. Mišljena je žalost zaradi dobrega, ki ga uživa drugi človek. Sv. Janez Zlatousti pravi, da je zavistnež slabši od skopuha – če se skopuh zadovolji s tem, kar ima, si zavistnež prizadeva, vse dokler drugi ne bodo imeli ničesar. Če pa nas napade žalost zaradi življenja ali na primer tega, da smo sami, pa je v ozadju tega vedno pomanjkanje vere v Božjo previdnost.

    Lenoba
    Širše je mišljena kot duhovna lenoba. Prvotni grški izraz akedía zajema splošno stanje odpora, utrujenosti, nezanimanja, mlačnosti. Menihi so jo imenovali tudi opoldanski demon, tisti, ki napade sredi dneva, ko mineta gorečnost in želja po delu. Biti len ne pomeni, da ničesar ne storimo, ampak da naredimo samo tisto, kar se nam ljubi.

    Požrešnost
    Sv. Janez Kasijan piše, da nam požrešnost ponavadi predlaga, da bi jedli pred določenim časom, nagiba nas k temu, da bi jedli preveč in da jedi ne iščemo glede na njihovo pravo koristnost, ampak samo zato, da bi zadovoljili sladkosnednost. Na splošno požrešnost pomeni, da ne vidimo več objektivnega dobrega, ampak subjektivni užitek, povezan s stvarmi.

    Objavljeno na Medmrežju Aleteia (Pravičnost iz grščine).

    • Janez says:

      Molitev k Svetemu Duhu
      »Dragi Oče, potrebujem Te.
      Priznam, da sem vodil moje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe.
      Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame.
      Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto v mojem življenju.
      Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil,
      da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil,
      če bom vprašal in prosil v veri.
      To molim zdaj v imenu Jezusa.
      Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem,
      da vodiš moje življenje in me napolnjuješ s Svetim Duhom.«

      Steven L. Pogue : Skrivnost kristjanov

  76. Janez says:

    JEZUS GRE SKOZI ŽIVLJENJE (Zdenka Serajnik)
    Jezus gre živ med nami.
    Tudi danes, tako kakor je še šel včeraj
    in bo šel jutri.
    Srečujemo ga.
    Z radostnim zavzetjem.
    S prezirom.
    S sovraštvom.
    Srečuje nas,
    da bi ga videli,
    da bi mu verjeli,
    da bi ga vzljubili.
    Tako zelo rad bi bil z nami,
    ker vidi vse naše življenje.
    Smili se mu naša človeška revščina,
    ne more gledati naše praznine
    in naših neuspelih poskusov,
    da bi bili sami vladarji
    vseh src in vesoljstva.
    Dobro vidi
    tudi naše iskanje in povpraševanje,
    da bi mu videli v obraz,
    začutili utrip njegovega srca
    ob svojem srcu.
    PROPTER NOS HOMINES
    HOMO FACTUS EST

    Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

    VIDIM TE MATI MARIJA (Zdenka Serajnik)
    Vidim te, Mati Marija.
    Vidim zapuščeno, prezirano.
    Vidim v nepopisni duševni stiski, ko si izgubljala in izgubila to,
    kar si imela najraje, čemur je služila vsa tvoja skrb in ljubezen,
    veljalo vse tvoje življenje.
    Čisto praznih rok, a z veliko rano v srcu.
    občutek, kakor da so ti iztrgali še srce in je ostala v tebi samo bolečina.
    Kam je izzvenel tvoj vzhičeni Magnificat?
    Kje je njegova neomajna trdnost? Nikomur ne moreš potožiti. Kdo bi te tudi razumel?
    Edini Janez je ostal s tabo, pa še ta bolj čuti izgubo Učenika Jezusa na Golgoti,
    kakor tvojo žensko in materinsko žalost.
    Magdalena? Stiska se k tebi, pa bolj išče lastne tolažbe, kakor da bi
    tolažila tebe. Uboga žena! Kje in kakšen je zdaj njen Ljubljeni?! Vojaki in farizeji in množica?
    Mar je vojakom, če je eno življenje manj, in to še življenje ”Čudaka”, ”Upornika”!
    Farizeji zmago slavijo: ”Končno smo rešeni neprijetnega Preroka!”
    Množica morda čuti izgubo, pa ne tvoje, ampak svojo: ”Kdo nam bo odslej
    ozdravljal bolnike in množil kruh? Sicer pa: če sam sebe ni mogel rešiti,
    je verjetno njegova čudodelna moč pošla in bomo morali čakati drugega, pravega preroka.”
    Vse to bereš v očeh, ki polzijo po tebi in te obsojajo.
    Dež, ki zazebe v mozeg.
    Mati Obsojenega, Umorjenega Jezusa. Brez pomoči, čisto sama.
    Najhuje pa je, da nisi mogla Sinu Jezusu olajšati trpljenja, da je nasprotno
    še sam trpel, ko je videl tvojo bol.
    Trenutek, ko mu je bila tvoja neomajna ljubezen in zvestoba
    bolj verjetno v breme, kakor v tolažbo. Le kako moreš zdržati?
    V tem, kar je bilo v tebi: neizmerna usmiljenju in sočutju!
    Usmiljenje pa je vonj ljubezni, ki ozdravlja najgloblje rane
    in prepodi celo smrt.
    Napolnjuje te usmiljenje do Sina Jezusa. Toliko večje, kolikor manj mu
    moreš z dejanji pomagati.
    Prevzema te usmiljenje s tistimi, ki so Sinu Jezusu povzročili toliko
    krivic in gorja, saj niso vedeli, kaj delajo.
    Vidiš usodno praznino njihovih duš, ki jih je zamorilo sovraštvo,
    omrtvil napuh in sebičnost napravila jalove.
    Tvoje sočutje se zliva v eno s Sinovim usmiljenjem in z njegovo
    željo in voljo, da odreši tiste, ki so odrešenja najbolj potrebni.
    Sinova ljubezen živi kljub njegovemu prebodenemu srcu.
    Živi tudi v tebi in ti daje moč.
    Zato si tako silna, zato te tudi največja izguba ne omaje.
    Škoda, da ista ljubezen ne živi v materah, ki more telesca lastnih
    otrok. Pa tudi v tistih materah, ki more lastni zarod tudi duhovno,
    ko mu ne govorijo o božji ljubezni, temveč se celo trudijo, da
    bi mu še drugi ne spregovorili o njej.
    Vidim te, Mati.
    Tvoja ljubezen se še vedno bori, da bi premagala smrt.

    Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

    • Janez says:

      SERAJNIK, Zdenka Književnost, literatura

      Rojena: 4. avgust 1911, Prihova (Občina Oplotnica)
      Umrla: 22. februar 2003, Slovenske Konjice

      Kraj delovanja: Slovenske Konjice, Ptuj

      Zdenka Serajnik, pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica je bila rojena v družini Lovrenca in Božene Serajnik, ki sta bila oba učitelja na osnovni šoli Prihova. Po končani osnovni šoli se je preselila v Ljubljano, kjer je zaključila gimnazijo in na filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega jezika z nemščino in zgodovino južnoslovanske književnosti. Leta 1942 se je v Slovenskih Konjicah zaposlila kot pomožna knjigovodkinja, kjer je ostala vse do leta 1945. Po osamosvojitvi se je zaposlila na konjiški osnovni šoli kot učiteljica slovenskega jezika, kjer je ostala vse do upokojitve.
      Bogat arhiv obsega na stotine strani obsežnega in pestrega literarnega dela tako s posvetno kot z religiozno tematiko. Zdenka Serajnik je bila ena od prvih prevajalk Alme M. Karlin in tudi Bogoslužnega molitvenika iz latinščine v slovenski jezik. Nekaj pesmi je tudi uglasbenih in jih še danes uporabljajo pri bogoslužju.

      http://www.celjskozasavski.si/osebe/serajnik-zdenka/28/

  77. Janez says:

    1) Papež Frančišek: In kdo je moj bližnji?’
    Neverni Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega
    Evangelij o ‘dobrem Samarijanu’ (prim. Lk 10,25-37) kaže na zgled spolnjevanja zapovedi, ko neverni in v Izraelu zaničevani Samarijan pomaga ranjenemu človeku, kjer dva druga, ki sta poznača Božje postave nista pomagala. Potem ko je učitelj postave v Evangeliju vprašal Gospoda, kaj je potrebno, da prejme v delež večno življenje, ga je Jezus napotil poiskati odgovor v Svetem pismu, ki pravi: ‘Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, z vso svojo dušo, z vso svojo močjo in z vsem svojim mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe’ (v. 27). Bile pa so različne razlage glede tega, koga je potrebno imeti za ‘bližnjega’. Dejansko je ta človek nadalje vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ (v. 29). Na tej točki mu je Jezus odgovoril s priliko, to lepo priliko. Vse vas vabim, da vzamete današnji evangelij: Luka, Lukov evangelij 10 poglavje, od 25 do 37 vrstice. Je ena najlepših evangeljskih prilik. Ta prilika je postala vzorec za krščansko življenje. Postala je zgled, kako mora kristjan delovati. Po zaslugi evangelista Luka imamo ta zaklad.

    Glavni junak Jezusove prilike je Samarijan
    Glavni junak te kratke pripovedi je nek Samarijan, ki je na poti srečal človeka, ki so ga oropali in pretepli razbojniki in je poskrbel zanj. Vemo, da so Judje zaničevali Samarijane in jih niso smatrali za del izvoljenega ljudstva. Zato ni naključje, da je Jezus izbral ravno Samarijana za pozitivno osebnost prilike. Na ta način hoče prerasti predsodek in pokazati, da je tudi tujec, nekdo ki ne pozna pravega Boga in ne obiskuje njegovega templja, sposoben ravnati po Njegovi volji, imeti torej sočutje do brata v potrebi in mu pomagati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.

    Postavljamo človeško pravilo pred Božjo zapoved?
    Po tej isti poti sta pred Samarijanom šla mimo duhovnik in levit, torej osebi posvečeni Božjemu čaščenju. Toda, ko sta videla na tleh siromaka, sta šla naprej, ne da bi se ustavila, najverjetneje, da ne bi postala ‘nečista’ zaradi njegove krvi. Človeško pravilo ‘postati nečist zaradi krvi’ povezano s čaščenjem sta postavila nasproti zapovedi Boga, ki hoče predvsem usmiljenje.

    ‘Neverni’ Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni
    Jezus torej predlaga za zgled Samarijana, ravno tistega, ki ni imel vere! Tudi mi lahko pomislimo na toliko nam poznanih ljudi, morda agnostikov, ki delajo dobro. Jezus je izbral za zgled nekoga, ki ni bil mož vere. In ta človek, ki s tem, da ljubi brata kot samega sebe, ljubi Boga iz vsega svojega srca in z vso svojo močjo, torej Boga, ki ga ni poznal ter s tem istočasno izrazi pravo religioznost ter resnično človeškost.

    Naš bližnji je tisti, do katerega smo imeli usmiljenje
    Potem ko je povedal to tako lepo priliko, se je Jezus ponovno obrnil na tistega učitelja postave, ki ga je vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ in mu rekel: ‘Kdo od teh treh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?’ (v. 36). Na ta način je napravil preobrat glede na vprašanje svojega sogovornika in tudi glede logike nas vseh. Daje nam razumeti, da nismo mi, ki na osnovi svojih meril določamo, kdo je naš bližnji in kdo ne, ampak je oseba, ki se je znašla v stiski, po kateri se mora spoznati, kdo je naš bližnji, torej tisti, do katerega smo imeli usmiljenje.

    Biti sposobni imeti usmiljenje, to je ključ, to je naš ključ. Če ti pred neko osebo, ki je v stiski nimaš usmiljenja, če se tvoje srce ne zgane, pomeni, da nekaj ni v redu. Pazi se! Pazimo se! Ne pustimo se zapeljati neobčutljivi sebičnosti. Sposobnost imeti usmiljenje, je postala preizkusni kamen kristjana, še več Jezusovega nauka. Jezus sam je Očetovo usmiljenje do nas. Če greš po poti in vidiš na tleh brezdomca in greš mimo, ne da ga pogledaš ali pa si morda misliš: ‘To je posledica vina. Pijan je!’, se vprašaj, ne, če je ta človek pijan, ampak se vprašaj, če morda ni tvoje srce otrdelo, če ni tvoje srce postalo led. Ta zaključek kaže, da je usmiljenje do človeškega življenja, ki je v stiski, resnično obličje ljubezni. S tem postanemo resnični Jezusovi učenci in razodevamo Očetovo obličje: ‘Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen’ (Lk 6,36). Bog naš Oče je usmiljen, ker ima sposobnost tega usmiljenja, da se približa naši bolečini, našemu grehu, našim razvadam, naši bedi.

    Prošnja k Devici Mariji
    Devica Marija naj nam pomaga razumeti ter predvsem vedno bolj živeti neločljivo povezanost, ki je med ljubeznijo do Boga, ki je Oče ter konkretno in velikodušno ljubeznijo do naših bratov in sester in nam da milost, da bi imeli usmiljenje ter v njem rastli.«

    (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 14.7.2019)

    2) Papež Frančišek: Bog je izkustvo ljubezni
    Da bo srce gorelo »Člani centrov in šol za novo evangelizacijo ste razpravljali o osrednji temi evangelizacije: kako prižgati željo po srečanju z Bogom, kljub znamenjem, ki zatemnjujejo njegovo navzočnost. Kot izhodišče premišljevanja bi ponudil prizor dveh učencev, ki gresta proti Emavsu. Tam je bil tudi Kristus, ki je hodil z njima, a zaradi pobitosti v srcu ga nista bila zmožna prepoznati (glej Lk 24,13-27). Tako je tudi za mnoge naše sodobnike: Bog jim je blizu, a jim ga ne uspe prepoznati. Skrivnost je torej v tem, da skupaj s svojimi negotovostmi začutimo čudovitost te navzočnosti. To je ista osuplost, ki je zajela učenca na poti v Emavs: ‘Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?’ Povzročiti, da bo srce gorelo, je naš izziv.

    Ko Cerkev skrbi le lasten uspeh
    Pogosto pa se dogaja, da je Cerkev za današnjega človeka ‘hladen spomin’, če ne pekoče razočaranje. Mnogi, predvsem na Zahodu, imajo občutek, da jih Cerkev ne razume in je daleč od njihovih potreb. Nekateri Cerkev obsojajo kot preveč šibko v odnosu do sveta, spet drugi jo vidijo kot preveč mogočno glede na veliko revščino na svetu. Rekel bi, da je prav biti zaskrbljen, predvsem pa skrbeti, ko se Cerkev zaznava kot posvetno, ki torej sledi načelom uspeha sveta in pozabi, da ne obstaja za oznanjevanje sebe, ampak Jezusa. Cerkev, ki jo skrbi za širjenje svojega dobrega imena, ki se s težavo odpove tistemu, kar ni bistveno, več ne doživlja gorečnosti pri vnašanju evangelija v današnji čas. Na koncu je bolj neka lepa muzejska najdba kot pa preprosta in radostna Očetova hiša.

    Ljubiti in biti ljubljeni
    Pa vendar je veliko otrok, ki jih Oče želi imeti doma. To so naši bratje in sestre, ki medtem ko uporabljajo mnoge tehnološke osvojitve, živijo vsrkani v vrtinec pobesnelosti. In medtem ko v sebi nosijo globoke rane in se trudijo najti stabilno službo, se znajdejo obdani z zunanjim blagostanjem, ki mrtviči znotraj in odvrača od pogumnih odločitev. Koliko ljudi ob nas živi v naglici, sužnji tistega, kar bi moralo služiti njim, da bi bili bolje, a pozabijo na okus po življenju: lepoto številčne in velikodušne družine, ki napolni noč in dan, a hrani srce; svetlobo, ki se najde v očeh otrok, ki je ne more dati noben smartphone; veselje ob preprostih stvareh; vedrino, ki jo prinaša molitev. Kar nas pogosto prosijo naši bratje in sestre, pa čeprav jim ne uspe zastaviti vprašanja, se ujema z najglobljimi potrebami: ljubiti in biti ljubljeni, biti sprejeti takšni, kot smo, najti mir v srcu in veselje, ki traja dlje od zabave.

    Bog pomeni izkustvo ljubezni
    Mi smo vse to izkusili v Jezusu in naše poslanstvo je naslednje: Srečati naše sodobnike, da bi jim dali spoznati njegovo ljubezen. Ne toliko, da bi jih poučevali, nikakor obsojali, ampak da bi postali njihovi tovariši na poti. […] Kako pomembno je čutiti se nagovorjeni z vprašanji moških in žensk današnjega časa!Brez domišljanja, da imamo takojšnje odgovore, in brez dajanja v naprej pripravljenih odgovorov, ampak z deljenjem besede življenja; ne da bi postali prozeliti, ampak da se pusti prostor ustvarjalni moči Svetega Duha, ki osvobaja srce od suženjstva in ga obnavlja. Posredovati Boga torej ne pomeni govoriti o Bogu in upravičevati njegov obstoj – tudi hudič vé, da Bog obstaja! Oznanjati Gospoda pomeni pričevati veselje, da ga poznamo, pomeni pomagati živeti lepoto srečanja z njim. Bog ni odgovor na neko intelektualno radovednost ali na zavzetost volje, ampak je izkustvo ljubezni, ki je poklicana postati zgodba ljubezni. Kajti – in to velja predvsem za nas – ko se enkrat sreča živega Boga, ga je treba naprej iskati. Skrivnost Boga se nikoli ne izčrpa, neizmeren je kakor njegova ljubezen.

    Bog je ljubezen
    ‘Bog je ljubezen’ (1 Jn 4,8). Uporabljen je glagol biti. Bog se namreč ne spreminja glede na naše obnašanje. Je brezpogojna ljubezen, ne spreminja se. Je ljubezen, ki se ne potroši. Kako lepo je tega zvestega Boga oznanjati bratom, ki živijo v mlačnosti, ker se je prvotno navdušenje ohladilo. Kako lepo je reči: ‘Jezus Kristus te ljubi, daroval je svoje življenje, da bi te odrešil, in zdaj vsak dan živi ob tebi’ (Evangelii gaudium, 164). Pomembna so ta srečanja, ki nam pomagajo rasti v veri: približati se tistemu, ki je v stiski, graditi mostove, oskrbeti trpečega, poskrbeti za revne, maziliti s potrpežljivostjo tistega, ki je ob tebi, tolažiti obupanega, blagoslavljati tistega, ki ti povzroča hudo … tako postanemo živa znamenja Ljubezni, ki jo oznanjamo.«

    (Papež Frančišek udeležencem mednarodnega srečanja akademskih centrov in šol za novo evangelizacijo, na temo ‘Je mogoče srečati Boga?’, Vatikan, 21.9.2019)

    3) Papež Frančišek: Ljudje naj molijo za politike in politiki naj molijo za ljudi
    Moliti za vse »V današnjem berilu iz Prvega pisma Timoteju (glej 1 Tim 2,1-8) apostol Pavel poziva k molitvi za vse ljudi, tudi za tiste, ki so na oblasti. Poziv je namenjen vsemu Božjemu ljudstvu in gre torej za univerzalno prošnjo. Moli se naj ‘brez jeze in brez prepirljivosti’. Opravljajo se naj ‘prošnje, molitve, priprošnje, zahvale za vse ljudi’, istočasno pa tudi ‘za kralje in vse oblastnike’, da bodo ‘živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu’.
    Pavel nekoliko izpostavlja okolje verne osebe: to je molitev. Tukaj gre za molitev priprošnje: ‘Naj vsi molijo za vse, da bi lahko živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu.’ Moliti, da bi to bilo mogoče. A imamo en namig, ob katerem bi se želel ustaviti: ‘Za vse ljudi.’ In potem doda: ‘Za kralje in vse, ki so na oblasti.’ Gre torej za molitev za vladarje, za politike, za osebe, ki so na odgovornih položajih, da bi lahko vodili politično institucijo, državo, provinco.

    Kdo med nami moli za politike?
    Politiki so pogosto deležni laskanja s strani svojih pristašev, a prav tako so deležni žalitev. Tudi duhovnike in škofe se žali. Nekateri si to tudi zaslužijo, To je žal postala že navada – ‘rožni venec žaljivk in kletvic, diskvalifikacij’. Pa vendar, kdor je na oblasti je odgovoren voditi državo. In mi, ali ga puščamo samega, ne da bi Boga prosili, naj ga blagoslovi? Za oblastnike se ne moli. Lahko bi se celo zdelo, da jih molitev žali. Takšen je naš odnos do oseb, ki so na oblasti. A sv. Pavel pojasni, zakaj moliti: Moliti za vsakega med njimi, da bodo ljudje lahko naprej živeli tiho, mirno in dostojanstveno. Spomnimo se, kako so Italijani pred kratim živeli ‘krizo vlade’. Kdo med nami je molil za oblastnike? Kdo med nami je molil za parlamentarce? Da bi se lahko dogovorili in naprej vodili domovino? Zdi se, da duh patriotizma ne pride do molitve. Pride do diskvalifikacij, sovraštva, prepirov. ‘Hočem torej – piše Pavel – da moški molijo na vsakem kraju in povzdignejo svete roke brez jeze in prepirljivosti.’ Treba je razpravljati in to je naloga parlamenta. Treba je razpravljati, a ne s poniževanjem drugega. Moramo moliti za drugega, za tistega, ki ima drugačno mnenje od našega.

    Tudi politiki morajo moliti za ljudstvo
    Oprl bi se še na današnji evangeljski odlomek iz Lukovega evangelija (glej Lk 7,1-10), s katerim je tudi odgovoril tistim, ki mislijo, da je nek politik preveč komunist ali pa je pokvarjen. O politiki ni treba razpravljati, treba je moliti. So tudi takšni, ki pravijo, da je politika umazana. A Pavel VI. je trdil, da je politika najvišja oblika dejavne ljubezni. Lahko je umazana, kakor je lahko umazan vsak poklic, vsak. Mi smo tisti, ki nekaj umažemo, stvar sama po sebi pa ni umazana. Mislim, da se mi moramo spreobrniti in moliti za politike vseh barv, vseh! Moliti za voditelje. To nas prosi Pavel. Ko sem poslušal Božjo besedo mi je prišlo na misel to zelo lepo dejstvo v evangeliju: oblastnik, ki moli za enega od svojih; ta stotnik, ki moli za enega od svojih. Tudi oblastniki morajo moliti za svoje ljudstvo, kakor je ta molil za svojega služabnika: ‘Moj služabnik je, jaz sem zanj odgovoren.’ Oblastniki so odgovorni za življenje države. Lepo je pomisliti, da če bo ljudstvo molilo za svoje vladarje, bodo vladarji prav tako zmožni moliti za ljudstvo, kakor je ta stotnik molil za svojega služabnika.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 16.9.2019)

    Omrežje Operando: Človek se ne spreobrne zaradi besed, ampak zaradi Ljubezni (Barbara Rajgelj)

    Če želiš, da bi se ljudje okoli tebe spreobrnili, potem jih ljubi in tako izpolnjuj Božjo Voljo. Več kot besede jim bo o Bogu povedala tvoja ljubezen. Morda poznaš bolečino ob tem, ko drugi ne želijo slišati in sprejeti veselega oznanila o Božji ljubezni. To je del tvoje poti, je bolečina, ki lahko postane rodovitna. To so lahko polja, kjer rasteta tvoja ponižnost in potrpežljivost. Je najboljši način, da rasteš v ljubezni. Da ljubiš, tudi če ne vidiš rezultatov. Če misliš, da se mora nekdo še posebno spreobrniti, potem ga ljubi s še večjo ljubeznijo. Če mu želiš povedati, kako veliko dostojanstvo ima kot Božji otrok, potem ga spoštuj. Če bi mu rad govoril o usmiljenem Bogu, bodi z njim usmiljen in prizanesljiv. Če bi ga rad spodbudil, da se vrne k Očetu, ki mu odpušča, potem mu odpuščaj najprej ti sam. Najtežje bo sprejel sporočilo o Bogu nekdo, ki v svoji okolici ni izkusil ljubezni. Če mu želiš približati Boga, potem ga ljubi. Bog je ljubezen. Prihajaj k Bogu, dopusti mu, da ti podari izkušnjo svoje ljubezni. Šele ko boš prežet z Njegovo lučjo, boš lahko svetil drugim. Takrat mnogokrat niti ne bo treba besed. Če boš v sebi nosil obilje Božjega miru, če boš dobrohoten in v srcu vesel kristjan, bodo ljudje sami prihajali k tebi. Želeli bodo priti k luči, ki bo žarela v tebi. Včasih bi radi drugim oznanjali, a si ne vzamemo časa za molitev, ampak ta čas namenjamo zgolj oznanjevanju, govorjenju o Bogu. Takrat so naše besede prazne in ne morejo nagovoriti. Posvečaj svoj čas temu, da napolniš svojo dušo pri izviru žive vode.

    MOLITEV
    Ljudem sem govoril o Tebi, Gospod. Niso želeli slišati Tvojega oznanila. Mislil sem, da zavračajo mene, na koncu pa sem se zavedel, da zavračajo Tebe. Pomislil sem, kako pogosto moraš biti zavrnjen Ti, ki si sama ljubezen. Takrat sem si zaželel le to, da bi Te mogel še bolj ljubiti. Obljubil sem si, da bom storil vse, kar je v moji moči, da Ti služim. Gledal sem Te in opazil, da daješ prav vsem, tudi tistim, ki Te zavračajo. Vem, da stvari ne morem storiti bolje, kot jih delaš Ti. Zato te poskušam v vsem posnemati. Ljubiti hočem vse, še posebno pa tiste, ki nočejo slišati zate. Če je to način, na katerega jim bom govoril o Tebi, ga hočem z vso silovitostjo živeti. Zdaj sem tu, pred Teboj, da napolnim svoje srce s Tvojo ljubeznijo. Nato bom to ljubezen ponesel v svet, da začuti lakoto in žejo po Tebi, ki si žarišče ljubezni. Želim, da se vsi ljudje vrnejo k Tebi.

    Avtor: BARBARA BAJŽELJ na Omrežju Operando

  78. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA IN JO Z JEZUSOVO POMOČJO TUDI URESNIČUJMO!

    Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?«On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike« (Mt 9,9-13).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+9%2C9-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Za razumevanje tistega dela pričujočega evangeljskega odlomka, ki se nanaša na hojo za Gospodom, je izjemno pomembno, kar nam Jezus govori na drugih mestih v Evangeliju. Omenimo predvsem Jezusove besede: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec« (Lk 14,27). Na drugem mestu pa Jezus pravi: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja« (Jn 8,12). Božjo besedo najbolj popolno razlaga sama Božja beseda in bi lahko še in še citirali.

    Besede »Hodi za menoj!«pomenijo, naj se tisti, ki hoče biti Jezusov učenec, povsem naveže na Jezusa, ga vedno posluša in tudi v vsem spolnjuje Božjo voljo. Obenem mora biti pripravljen, da bo Jezusova usoda tudi njegova usoda. Kot v Hoji za Kristusom piše Tomaž Kempčan, nas Kristus z besedami »kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi« opominja, da posnemajmo Njegovo življenje in ravnanje, ako hočemo, da bomo v resnici razsvetljeni in da se bomo oprostili vsake slepote srca.

    Molimo z zaupanjem v moč žive Božje besede, da bi se naučili hoditi za Njim, ki je pot, resnica in življenje! Božjemu usmiljenju pa v molitvah izročimo tudi vse osebe in zadeve, omenjene v zapisih – Patricija, Dragan, Jasna, Kristina, Dušanka, Slavica, S, Andreja, Mina, Ana, Jana, Blanka, Tanja, Rebeka … Vseh imen seveda ne moremo navesti; bistveno je, da so vsa zapisana v Jezusovem Srcu.
    Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Matej, prosi za nas!

  79. Janez says:

    JEZUS
    Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
    Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
    Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
    ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
    Navkljub vsem našim slabostim nas Bog ljubi in
    še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
    Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
    « Štiri besede, kk pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
    Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
    Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
    Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
    Nikoli ne ločuj med Jezusom v evharistiji in Jezusom v ubogih,
    ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj.

    Sveta Mati Terezija

    Ljubite drug drugega
    Nisem prosila drugega kot eno milost za vas – da bi lahko razumeli Jezusove besede: »Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil.« Mi lahko poveste, kako vas je ljubil? Vprašajte se in potem poglejte, če ljubite svoje brate in sestre na Zemlji tako, kot On vas ljubi? Vedno bolj razumem [da], če ni in dokler ni te ljubezni med nami, se lahko ubijemo od dela in dobrih del, pa bo še vedo samo delo, ne ljubezen ubogim. Delo brez ljubezni je suženjstvo. Za toliko stvari se moramo zahvaliti Bogu.

    Sveta Mati Terezija

    IZPRAZNITE SE SEBIČNOSTI IN NEISKRENOSTI

    Nekoč je oče iz Katmanduja, imel govor o Božji ljubezni do sveta in o tem, kakšna je Njegova veličina, da je poslal Svojega sina. Tako sem ga vprašala: »Jezus pravi, ‘Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil,’ in rekel je tudi, ‘kot je Oče ljubil Mene, jaz ljubim vas.’ Torej moramo mi, če želimo vedeti, kako ljubiti drug drugega, vedeti kako je Oče ljubil svojega Sina, zato te sprašujem: ‘Kako je Oče ljubil Sina?’« Pogledal me je in rekel: »Mati, tvoje vprašanje je zelo lepo in logično, vendar ti nanj ne morem odgovoriti.« Nosimo ogromno odgovornost – ljubiti, kot je Oče ljubil sina – in nič manj. Če nimamo te ljubezni, potem je to prevara, zavajanje. Ne moremo zares ljubiti in služiti ubogim, če nimamo te Božje ljubezni v naših srcih. To bomo dosegli le, če se bomo izpraznili sebičnosti in neiskrenosti. Ta ljubezen se mora pričeti doma. Prosite Jezusa, naj vam da Svoje srce, da boste z njim ljubili.

    Sveta Mati Terezija

  80. Janez says:

    JANEZ ZLATOUSTI OSEM MOLITVENIH PUŠČIC

    Gospod, razsvetli moje srce, ki ga je zatemnilo grešno poželenje.
    Gospod, pošlji mi na pomoč svojo milost, da bom lahko častil tvoje ime.
    Gospod Jezus Kristus, zapiši me v knjigo življenja, ki naj se po tvoji milosti vse dobro konča.
    Gospod, poškropi moje srce z roso svoje milosti.
    Gospod, naj bom hiter v dobrih mislih.
    Gospod, podeli mi solze in spomin na smrt, pa tudi kesanje.
    Gospod, vsadi vame korenino vsega dobrega: Božji strah v moje srce.
    Gospod, naj te ljubim z vso dušo in vsem razumom in naj vedno izpolnjujem tvojo voljo.

    Spodnjih osem “molitvenih puščic” pripisujejo sv. Janezu Zlatoustemu. Te molitve so kratke in pogoste misli, ki jih čez dan izrekamo Gospodu, kot neki opozorilni opomniki (reminders), da smo vedno in povsod v Božji navzočnosti in Boga prosimo usmiljenja. V dolgoletnem izročilu Cerkve so te kratke molitve – naši drobni pozdravi, ki jih čez dan izrekamo Gospodu – dobile različna poimenovanja. Med drugim jim rečemo tudi molitveni vzdihi ali molitvene puščice.

    MOLITEV, DA NE IZREKAMO PREHITRIH SODB O LJUDEH
    O Gospod, naj vem, kar bi moral vedeti,
    naj ljubim, kar bi moral ljubiti,
    naj hvalim to, kar te najbolj razveseljuje,
    cenim, kar je dragoceno v tvojih očeh,
    zavračam vse, kar te žali.
    Naj ljudi in stvari ne ocenjujem na prvi pogled,
    naj ne obsojam na podlagi govoric nevednih ljudi,
    temveč naj razločujem s pravično sodbo med vidnimi in duhovnimi stvarmi,
    predvsem pa naj vedno premislim, kaj bi bilo najbolj po volji Tebi.
    Amen.

    Ko opazimo ali srečamo osebo, pa naj bo to prijatelj, družinski član, nekdo, ki smo ga srečali na družbenih omrežjih, ali pa oseba, ki je sploh ne poznamo, si o njej zelo hitro ustvarimo mnenje. Nekako se nam zdi, da o njej poznamo vse podrobnosti, in kmalu pomislimo na tisto najslabše. In na teh nepopolnih podlagah sodimo ljudi vnaprej ali prejudiciramo. Ker imamo ljudje težave s prehitrim ocenjevanjem (prejudiciranjem) drugih oseb, se na Boga obrnemo z molitvijo Tomaža Kempčana. V molitvi, ki jo pripisujejo Tomažu Kempčanu, bomo lahko Boga prosili za pomoč, da bi se otresli razvade prehitrega obsojanja ljudi ali prejudiciranja po videzu. Gospod pa nam pravi ne sodite, da ne boste sojeni. Ker smo sami grešniki je prav, da najpreje pospravimo pred svojim pragom, ne pa da presojamo druge ljudi. Imamo pri sebi in na sebi dovolj dela, da bomo izvajali Božjo Voljo.

    Nemci pomenljivo pravijo: “Vsakdo v deželi naj počisti in očiti svojo hišo in svoj prag, pa bo cela država in celotno občestvo urejeno in očiščeno”. Die Deutschen sagen bedeutungsvoll: “Jeder im Land sollte sein Haus und seine Haustür reinigen und säubern, und das ganze Land und die gesamte Gemeinschaft werden sauber und ordentlich sein.”

    Ko vsakdo stori kar je prav po Božjih postavah in Božji Volji je vse prav in Bogu v Veselje. Wenn jeder tut, was in Gottes Verordnungen und in Gottes Willen richtig ist, ist alles richtig und dem Gott in Freude.

    Povzete molitve po Medmrežju Aleteia

  81. Janez says:

    Storite eno samo stvar in našli boste trajen mir: Izvršujte Božjo Voljo

    Sv. Alfonz Liguori je verjel, da je uspešno duhovno življenje odvisno od ene same stvari
    V današnjem svetu mnogi ljudje iščejo nekakšno “skrivno formulo”, s pomočjo katere bi našli duševni mir. Obstajajo številne teorije ali duhovnosti, ki trdijo, da poznajo rešitev, toda sv. Alfonz Liguori je odkril nekaj, kar nas lahko privede do trajnega miru, pa mnogi med nami na to pozabljamo. Nekoč je zapisal: “Bolj ko svojo voljo združujemo z Božjo, bolj bomo ljubili Boga.”

    Pojasnilo za boljše razumevanje: Neki Gospodar ima dva služabnika. Eden izmed njiju ves dan trdo dela – ampak na lastno pest; drugi pa dela manj, vendar počne to, kar mu je s strani Gospodarja naročeno. Drugi bo seveda v gospodarjevih očeh bolj poslušen, prvi pa ne, ker ga ne posluša. Če to upoštevamo, se vprašajmo: zakaj bi počeli stvari Bogu v slavo, če to zanj ne bo sprejemljivo? Bog si ne želi naših žrtev, je prerok Samuel povedal kralju Savlu, želi pa si, da spoštujemo njegovo voljo. Človek, ki izpolnjuje svojo voljo, neodvisno od Boga, je na nek način malikovalec, saj Boga ne potrebuje in misli, da lahko vse stori z lastnimi močmi. Namesto da bi častil Božjo voljo, se Bogu zahvaljeval in izpolnjeval Gospodovo Voljo, v določenem smislu časti svojo človeško Voljo. Boga pa najbolje častimo, če v vsem izpolnjujemo Božjo voljo tako, kot nam to naroča Jezus, naš Odrešenik.

    Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji
    Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. To od nas zahteva trdno zaupanje v Boga, prepričanje, da nam Bog želi le dobro, želi si, da bi bili srečni. Pogosto je težko zaupati, da Bog vse najbolje ve, toda resnica je, da izpolnjevanje Božje volje vedno spremlja Božji Mir in spokojnost Božje Dobrote in Modrosti v naši duši. Po tem zaman hrepenimo, ko izvajamo svojo voljo, in ko v iskanju materialnih dobrin in zemeljskih radosti zaman iščemo svoj mir.

    Sv. Liguori je poznal zgodbo o menihu, ki ga je opat spraševal, ali so mu številne tragedije, kot je bil nedavni rop samostana, odvzele pogum.

    “Nasprotno, za vrnitev se lahko zahvalim Bogu, kot je moja navada v takšnih primerih, v celoti prepričan, da Bog vse stvari počne ali pa dopušča, da se zgodijo, v svojo slavo in v naš večji blagor; zahvaljujem se mu, da sem vedno miren, ne glede na to, kaj se zgodi.” Ob takšni usklajenosti z Božjo voljo se opat ni več čudil, zakaj je prav prek meniha Bog storil toliko čudežev.

    Če si z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.

    Medmrežje Aleteia: Storite eno samo stvar in načli boste mir.

    Preprosti nasveti matere Angelice o tem, kako slišati Božji klic

    Razločevanje Božje volje je lahko zahteven proces. Ni preprosto prepoznati, k čemu nas Bog kliče, in pogosto imamo premalo zaupanja za sprejemanje trdnih odločitev. Dobra novica pa je ta, da so se mnogi, ki so pred nami hodili pot vere, podobno spraševali v zvezi z Božjo voljo. Zapustili so nam bogate besede modrosti, ki nam na naši poti lahko pomagajo in nas opogumljajo.

    Molimo k Bogu in se šele v moči Njegove posvečujoče Milosti in navdiha odločajmo
    Mati Angelica je bila znana po svoji praktični modrosti in razločevanje Božje volje je bilo področje, ki ga je zelo dobro poznala. V zbirki svojih misli Knjižica življenjskih naukov in vsakdanje duhovnosti matere Angelice piše, kako pogosto so jo prosili za nasvet v zvezi z razločevanjem.

    Mati Angelica pravi: »Ljudje me pogosto vprašajo: Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.” Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, dragi človek, želim, da zame narediš tole majhno stvarco. Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.« Imamo pa tudi Biblijo in Božje zapovedi, kjer nam Bog gavori, kaj je prav in kaj ni prav, ko se odločamo.

    Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente.

    Bog tudi iz napačnih odločitev naredi nekaj dobrega
    Poleg te modrosti pa mati Angelica navede še nekaj dodatnih meril za razločevanje Božje volje.

    Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija? Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve? Ali bo to Bogu v slavo in čast? Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju? Ali bom kaj dobrega s tem naredil ?
    Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji, potem je v skladu z Božjimi načrti. Potem bomo izvrševali Božjo Voljo.

    Medmrežje Aleteia: Praktični nasveti da bi spoznali kaj je božja volja.

  82. Miro says:

    EVHARISTIJA VSEBUJE NJEGA, KI DAJE VSE!

    Vsaka molitev je prošnja za kruh in evharistija je kruh. Naše življenje zahteva eno samo stvar: zemeljsko
    in nebeško hrano. Evharistija vsebuje Njega, ki daje vse, »živi kruh, ki je prišel iz nebes« (Jn 4,41).
    (Antonin Dalmace Sertillanges)

    Nenehno slavimo našega Odrešenika: Slava tebi, Jezus! Ti si Kruh življenja, Ti si naš Odrešenik. Hvala Ti
    za sveto evharistijo, hvala Ti za ta veličastni izvir vseh milosti, podarjenih za naše večno življenje v Bogu!

    Prosimo Svetega Duha, naj se po Njegovem delovanju po širnem svetu in v domovini razkadijo goste megle
    nevere, razočaranja, obupa, sovraštva … Naj po Njegovi obilni milosti nad vsakim prebivalcem Zemlje zasije
    sonce Božjega usmiljenja!

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  83. Klara says:

    Prosim vse svete, še posebej svetega Lovrenca in sv. Frančiška, sv. Mati za priprošnje pri Bogu, da stopijo na stran otrok s posebnimi potrebami in njihovim staršem, da jim bosta ob strani pravi vzgojiteljici. Naj bodo moja in služba moje hčere prostor ponižnosti in uslužnosti do skupnosti, ne pa medosebnih obračunavanj.

  84. Jasna says:

    Vsemogočni Milostni Bog, Presveta Devica Marija, Sveti Jožef pomagajte da bi bilo vse dobro, da bi se hči srečno vrnila domov in bi se javila, da bi bilo z očetom vse vredu. Tudi partner prosim, naj bo dober do mene in drugih in. Varujte mojo družino.
    Hvala

  85. KRISTINA says:

    Prosim za molitev za našega prijatelja, ki v bolnišnici leži in se zdravi za rakom , kolikor je še to mogoče in za njegovo mamo, staro gospo, kmečko žensko, ki ji je bilo življenje velik križ, ampak ga nosi , kljub temu, da tudi sama že težko hodi saj je stara in bolna, te nikoli ne pusti praznega ne v duši ne v materialnem smislu, saj ti zmeraj mora nekaj dati, naj bo to jabolko, krompir, orehi… Ta bolehna ženička, nekoč trdna kmečka ženska , počasi izgublja sina,.. Do sedaj ste v hiški živela dva, ki sta zgradila močno vez, Mati Marija ti veš kaj vse to pomeni. Ogrni to ženičko s svojim plaščem, trdno jo stisni in jo ne pusti iz svojega objema. Stoj ji ob strani v teh preizkušnjah in ji bodi trdna opora.
    Prosim pa te tudi za našega sobrata iz skupnosti, ki ga je danes možganska kap, da tudi njega objameš in ga tolažiš v urah preizkušnje.
    Srce Marijino usmili se
    Srce Jezusovo usmili se

  86. Hvala says:

    Človek naj ima odprte oči za stisko človeka, tako kot je imel usmiljeni Samarijan imel odprte oči za ranjenca na cesti. Ta usmiljeni Samarijan je Jezus. Jezus ne pusti človeka samega v stiski, ki je v bilo kateri stiski, to je duhovni, duševni, telesni itd…Jezus tudi ne dela razlik pri pomoči kot to delamo mi ljudje. Velikokrat rečemo :temu bom pomagal, onemu ne bom, ker po naši presoji človeški ne zasluži pomoči, ker je po naši človeški presoji sam kriv, da je v takem stanju, ali da se mu slabo godi.

    Kdo si ti človek, da tako sodiš in presojaš! Samo Bog vidi v srce človeka in nobeden drug, zato mi ljudje delamo narobe, pač po človeško, ker si prilastimo pravico odločanja, ki je Božja. Ali mogoče Jezus vsak dan s prstom kaže na naše grehe in govori, da nam ne bo pomagal, ker smo sami krivi?. Jezus vsak dan posreduje, moli za nas, tako, kot je molil za Petra takrat, tako dela posredniško molitev vedno za nas.
    Ali je mogoče Oče nagnal izgubljenega sina, ki je zapravil vse premoženje z nepravilnim svojim početjem?
    Ne , lepo sočutno ga je sprejel in mu dal nazaj dostojno življenje, pa ne samo hrano, kajti v dostojno življenje spada vse prej drugo kot samo telesna hrana.
    Zato prosimo Gospoda, da nam da milost, da bomo usmiljeni tako, kot je usmiljen naš nebeški Oče do nas vseh.

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  87. Janez says:

    Papež Frančišek: Potrebno je imeti noge na zemlji in srce z hrepenenjem/nostalgijo po nebesih (Lk 12,32-48)

    Budni služabnik (Mt 24,45–51)
    35 »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, 36 vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. 37 Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. 38 In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! 39 Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. 40 Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« 41 Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?« 42 Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času?

    V evangeljskem odlomku (prim. Lk 12,32-48) Jezus kliče svoje učence k nenehni budnosti. Zakaj? Da bi v svojem življenju zaznali Božji mimohod, saj Bog med življenjem prihaja nenehno mimo. (Jezus) nakaže načine, kako dobro živeti to budnost: ‘Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane’ (v. 35). Predvsem ‘vaša ledja naj bodo opasana’, je podoba, ki prikliče držo romarja, pripravljenega podati se na pot. Gre za to, da ne poženemo korenin v udobnosti in pomirjajočem bivanju, ampak se s preprostostjo odprti in zaupanjem v Božji mimohod v našem življenju, prepustimo Božji volji, ki nas vodi do naslednjega cilja. Gospod vedno hodi z nami in večkrat nas spremlja z roko v roki, da nas vodi in da ne zgrešimo na tej tako težki poti. Kdor se zaupa Bogu dejansko dobro ve, da življenje vere ni nekaj statičnega, temveč dinamičnega. Življenje vere je namreč nenehna hoja z vedno novimi etapami, ki nam jih Gospod kaže iz dneva v dan, kajti On je Gospod presenečenj, Gospod novosti, tistih resničnih novosti. In zatem, prvo so bila ‘ledja opasana’, od nas zahteva, naj imamo prižgane svetilke, da bomo lahko razsvetlili nočno temo. Povabljeni smo, da živimo pristno in zrelo vero, ki je sposobna razsvetliti številne noči življenja. Mi vemo, vsi smo imeli dneve, ko so bile duhovne noči. Svetilka vere pa zahteva, da se jo nenehno polni s srečanjem srca s srcem Jezusa v molitvi in v poslušanju njegove Besede. Ponovim stvar, ki sem vam jo rekel že večkrat. S seboj nosite majhen evangelij, v žepu, v torbici, da ga berete. To je srečanje z Jezusom, z Jezusovo besedo. Ta svetilka srečanja z Jezusom v molitvi in po njegovi besedi, pa nam je zaupana v dobro vseh. Nihče se torej ne more umakniti v intimno gotovost lastnega zveličanja, ne da bi se zanimal za druge. Prava fantazija je verjeti, da nekdo to lahko, da bo lahko razsvetlil svojo notranjost. Fantazija je to. Resnična vera odpira srce k bližnjemu in spodbuja k konkretnemu občestvu z brati in sestrami, še posebej s tistimi, ki živijo v stiski. Jezus, da bi nam razložil to držo, pove priliko o služabnikih, ki čakajo na gospodarjevo vrnitev, ko se bo vrnil s svatbe (prim. vv. 36-40) in tako predstavi še drugi vidik čuječnosti, to je, da smo pripravljeni na zadnje in dokončno srečanje z Gospodom. Vsak od nas se bo srečal, bo prišel do tistega dneva srečanja. Vsakdo od nas ima svoj datum tega dokončnega srečanja. Gospod pravi: ‘Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel čuječe! In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor tistim!’ (vv. 37-38). S temi besedami nas Gospod spomni, da je življenje hoja proti večnosti. Zato smo poklicani pomnožiti vse talente, ne da bi pri tem pozabili, da ‘nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje’ (Heb 13,14). S takšnega zornega kota postane vsak trenutek dragocen, zato je potrebno živeti in delovati na tej zemlji tako, da imamo nostalgijo po nebesih. Noge na zemlji, da hodimo po zemlji, delamo na zemlji, delamo dobro na zemlji in srce z nostalgijo po nebesih.

    Mi ne moremo povsem razumeti, v čem je to največje veselje, vsekakor pa nam ga da Jezus zaslutiti s primero gospodarja, ki najde ob svoji vrnitvi služabnike budne. Jezus pravi: ‘Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel’ (v. 37). Večno veselje v raju se bo izražalo takole: situacija se bo obrnila. Ne bomo več služabniki, torej, da bi mi stregli Bogu, ampak Bog sam nam bo stregel. To sedaj počne Jezus. Jezus namreč moli za nas. Jezus nas gleda in prosi Očeta za nas. Jezus nam sedaj streže, je naš strežnik. In to bo dokončno veselje, saj nas misel na končno srečanje z Očetom, bogatim z usmiljenjem, napolnjuje z upanjem ter nas spodbuja k nenehnemu prizadevanju za posvečevanje in za izgradnjo bolj pravičnega in bratskega sveta.

    Devica Marija naj s svojo materinsko priprošnjo podpira to naše prizadevanje.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 11.8.2019.

    Duh veje kjer hoče. Kristjani moramo v Hoji za Kristusom izpolnjevati Božjo Voljo in postati podoben Jezusu. Jezus je pomagal in zdravil uboge in bolne brez razlik in nam dal zgled Ljubezni in Usmiljenja. Janez

  88. Janez says:

    Papež Frančišek: KAR PRIHAJA OD BOGA,TRAJA SKOZI ČAS (kateheza)

    »Toda v zboru je vstal farizej z imenom Gamáliel, učitelj postave, ki je med vsemi ljudmi užival velik ugled […]. Nato je spregovoril: ‘Možje Izraelci, dobro preudarite, kaj nameravate narediti s temi ljudmi! […] Zakaj če sta njihov načrt in njihovo početje od ljudi, bosta propadla; če pa izhajata od Boga, jih ne boste mogli uničiti, temveč se boste znašli v boju proti Bogu.’ Poslušali so njegov nasvet.« (Apd5, 34-35.38-39).

    Poslušnost vere in pogum
    »Peter in apostoli na prepoved judov, da ne smejo učiti v Kristusovem imenu, pogumno odgovorijo, da ne morejo biti poslušni nekomu, ki hoče ustaviti pot evangelija po svetu. Dvanajsteri s tem pokažejo, da imajo poslušnost vere, h kateri bodo hoteli pripeljati vse ljudi (glej Rim 1,5). Od binkošti dalje namreč niso več samo ljudje. Doživljajo tisto posebno sinergijo, ki jih decentralizira in zaradi katere pravijo ‘mi in Sveti Duh’ (Apd 5,32) ali ‘Sveti Duh in mi’ (Apd 5,28). So možje, ki niso osredotočeni nase. Okrepljeni s to zavezo se apostoli ne pustijo ustrahovati nikomur. Imeli so presunljiv pogum. Pomislimo, kako so prej bili strahopetni. Ko so Jezusa prijeli, so se vsi razbežali. A iz strahopetnežev so se spremenili v pogumneže zaradi Svetega Duha. Enako se zgodi tudi z nami. Če imamo v sebi Svetega Duha, bomo imeli pogum za naprej, pogum za zmago v bojih. Pri svoji hoji kot neustrašne priče Jezusa Vstalega se ne umikajo, kakor mučenci vseh časov, vključno z našimi. Mučenci dajo življenje, ne skrivajo, da so kristjani. Apostoli so ‘megafoni’ Svetega Duha, poslani od Vstalega, da urno in brez obotavljanja širijo besedo, ki rešuje.

    Gamáliel in umetnost razločevanja
    Ta odločnost pretrese judovski verski sistem, ki se čuti ogroženega in zato odgovori z nasiljem in s smrtnimi obsodbami. Preganjanje kristjanov je vedno isto: osebe, ki ne želijo krščanstva, se čutijo ogrožene, in tako prinesejo smrt kristjanom. A iz vélikega zbora se dviga drugačen glas farizeja, ki zajezi odziv ostalih. To je Gamáliel, previden mož, učitelj postave, ki je med vsemi ljudmi užival velik ugled. V njegovi šoli se je sveti Pavel poučil o ‘postavi očetov’ (glej Apd 22,3). Gamáliel začne govoriti in pokaže svojim bratom, kako uporabljati umetnost razločevanja v situacijah, ki presegajo običajne sheme. Našteje nekatere osebe, ki so se razglašale za mesijo, in tako pokaže, da je vsak človeški načrt lahko najprej dobro sprejet, zatem pa propade, medtem ko vse, kar prihaja od zgoraj in nosi Božji podpis, je namenjeno trajanju. Človeški načrti vedno propadejo. Trajajo določen čas, kakor mi. Pomislite na mnoge politične načrte, kako se spreminjajo z ene strani na drugo, v vseh državah. Pomislite na velike imperije, na diktature prejšnjega stoletja. Čutili so se izredno močni, da bi lahko vladali svetu. A potem je vse propadlo. Pomislite na današnje imperije. Propadli bodo, če Bog ni z njimi, kajti moč ljudi, ki jo imajo v sebi, ni trajna. Samo Božja moč traja. Pomislimo na zgodovino kristjanov, tudi na zgodovino Cerkve, z mnogimi grehi, z mnogimi škandali. In zakaj ni propadla? Ker je Bog tukaj. Mi smo grešniki in smo mnogokrat tudi v pohujšanje, a Bog je z nami. Bog najprej rešuje nas in potem njih. A rešuje vedno. Moč je ‘Bog z nami’.

    Če je Božje, bo ostalo pove Gamaliel
    Gamáliel torej pove, da je vsak človeški načrt lahko najprej dobro sprejet, zatem pa propade. Zaključi, da če so Jezusovi apostoli verjeli sleparju, bodo izginili v nič. Če pa sledijo nekomu, ki prihaja od Boga, je bolje, da se jim ne nasprotuje. In posvari, da se ne bi znašli v boju proti Bogu (glej Apd 5,39). Uči nas tega razločevanja. To so mirne in daljnosežne besede, ki omogočajo videti krščanski dogodek v novi luči. Ponujajo kriterije, ki poznajo evangelij, kajti vabijo, naj prepoznamo drevo po njegovih sadovih (glej Mt 7,16). Dotaknejo se srca in dosežejo željeno: ostali člani vélikega zbora upoštevajo njegov nasvet in odstopijo od smrtne obsodbe, da bi torej ubili apostole. Prosimo Svetega Duha, naj deluje v nas, da bi kot posamezniki in kot skupnost lahko osvojili navado razločevanja. Prosimo ga, da bi znali vedno videti edinost zgodovine zveličanja preko znamenj Božje navzočnosti v tem našem času in na obrazih, ki so ob nas; da bi se naučili, da so čas in človeški obrazi glasniki živega Boga.«

    (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 18.9.2019)

    Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega. Georges Bernanos
    Bodi ti sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Gandhi

    Lepota je življenje, kadar življenje odstre kopreno s svojega svetega obličja.
    Toda vi ste to življenje in vi ste ta koprena.
    Lepota je večnost, ki sama sebe gleda v ogledalu.
    Toda vi ste ta večnost in vi ste to ogledalo.
    Kahlil Gibran, Prerok

  89. Janez says:

    SOČUTJE (papež Frančišek)

    Papež Frančišek je povedal: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti
    »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. V današnjem odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).

    Naš Bog je Bog sočutja
    Evangelist ne pravi, da je Jezus imel sočutje, ampak da ‘ga je zajelo veliko sočutje’. Kakor da bi rekel, da je bil ‘žrtev sočutja’. Tam je bilo veliko ljudi, ki so spremljali tisto ženo, a Jezus je videl njeno realnost: ostala bo sama, vse do konca svojega življenja, je vdova, ki je izgubila svojega edinega sina. Ravno sočutje je tisto, ki nam daje temeljito razumeti realnost. Sočutje ti pokaže realnosti takšne, kakršne so. Sočutje je kakor leča srca: pomaga nam razumeti resnične dimenzije. Sočutje je tudi jezik Boga. Sveto pismo se ne začne s prikazovanjem Jezusa. Bog je rekel Mojzesu ‘Videl sem stisko svojega ljudstva’ (glej 2 Mz 3,7). To je sočutje Boga, ki Mojzesa pošlje, da reši ljudstvo. Naš Bog je Bog sočutja. In sočutje je – lahko bi rekli – šibkost Boga, a tudi njegova moč. Je tisto najboljše, kar nam daje. Kajti sočutje ga je spodbudilo, da nam je poslal Sina. Sočutje je jezik Boga.

    Ali običajno gledam na drugo stran?
    Sočutje ni čustvo obžalovanja, ki ga doživimo, ko na primer vidimo na cesti poginiti psa. ‘Ubožček’, in nam je nekoliko žal. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. Kot drugi primer je evangeljski dogodek pomnožitve kruha. Jezus pravi učencem, naj nahranijo množico, medtem ko jo oni hočejo odsloviti. Bili so previdni. A če upoštevamo Jezusov odgovor ‘Vi jim dajte jesti’, lahko verjamemo, da se je v srcu razjezil. Njegovo povabilo je, naj poskrbijo za ljudi, ne pa da razmišljajo, kako bi lahko šli v vasi in si kupili kruha. Gospodu so se zasmilili, kajti videl je tiste ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja. Na eni strani imamo torej sočutje, Jezusovo gesto, na drugi pa egoistično držo učencev, ki iščejo rešitev, a brez popuščanja, ne želijo si umazati rok. In če je Božji jezik sočutje, je človeški jezik pogosto brezbrižnost. Poskrbeti samo do tukaj in ne misliti naprej. Brezbrižnost. Eden od našim fotografov z L’Osservatoreja Romana je naredil fotografijo, ki se imenuje Brezbrižnost. O tem sem že govoril. Neke zimske noči pred prestižno restavracijo gospa, ki živi na ulici, steguje roko drugi gospe, ki toplo oblečena pride iz restavracije, in ta gospa gleda na drugo stran. To je brezbrižnost. Pojdite si pogledat to fotografijo: to je brezbrižnost. Naša brezbrižnost. Koliko krat gledamo na drugo stran. In tako zapremo vrata sočutju. Lahko naredimo izpraševanje vesti: Ali jaz običajno gledam na drugo stran? Ali pa pustim Svetemu Duhu, da me povede po poti sočutja? Kar je krepost Boga.

    Sočutje vodi na pot pravičnosti
    Ob koncu bi izpostavil še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase. Nadaljujmo današnjo evharistijo z besedami: ‘Jezusa je zajelo veliko sočutje.’ Da bi imel sočutje tudi do vsakega od nas. To potrebujemo.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2019).

    Papež med jutranjo homilijo: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti.

    Človek je največji takrat, ko kleči.
    Najlepši takrat, ko moli.
    Najmočnejši, ko odpušča.
    In najbolj podoben Bogu, ko ljubi.

    MISLI O SOČUTJU (Budist Dalaj Lama)

    Posameznikova sreča lahko temeljito in učinkovito pripomore k izboljšanju celotne človeške družbe.
    Ker vsi delimo isto potrebo po ljubezni, je moč vsakogar, v kakršnihkoli okoliščinah, sprejeti kot brata in sestro. Ne glede na drugačnost obraza, vere, barve kože, oblačil ali obnašanja, ni med nami in drugimi nikakršnih bistvenih razlik, saj smo vsi otroci iz enega Izvira. Nespametno bi bilo poudarjati razlike v zunanjosti, kajti temeljna narava nam je vsem skupna. Človeštvo je eno in ta mali planet je naš edini dom. Če naj ga ohranimo, mora vsak od nas izkusiti občutek splošne odgovornosti in nesebične ljubezni. Edino ta občutek lahko odpravi našo sebično naravnanost, zaradi katere zavajamo in zlorabljamo drug drugega. Kdor ima iskreno in odprto srce, naravno občuti zaupanje vase in se zna ceniti, obenem pa zanj ni razloga, da bi do drugih čutil strah. Verjamem, da je na vseh ravneh družbe, naj bo to družina, pleme, narod ali mednarodna skupnost, več sočutja ključ do lepšega in boljšega sveta. Ni nam treba sprejeti kakršnekoli religije ali slediti kakršnikoli ideologiji. Potrebno je le, da razvijemo svoje dobre človeške lastnosti. Kogarkoli srečam, ga poskušam obravnavati kot starega prijatelja. To me navda z iskrenimi občutki sreče. To je praksa sočutja.
    (Dalaj Lama)

    NAJTI MIR V SEBI
    Budist Dalai Lama nas uči, da moramo najprej najti mir v sebi.

    1. modrost Dalai Lame: Sočutje izraža mirnega, notranje močnega, globoko samozavestnega in zadovoljnega človeka.
    2. modrost Dalai Lame: Zelo težko je doseči duh skupnega sodelovanja, ko pa ljudje ostajajo povsem ravnodušni do čustev in sreče drugih.
    3. modrost Dalai Lame: Če želimo, da ima naše življenje vrednost, moramo razviti osnovne pozitivne človeške vrednote – toplino, prijaznost in sočutje.
    4. modrost Dalai Lame: Če so naše misli zastrte s sovraštvom, sebičnostjo, ljubosumjem in jezo, izgubimo ne le nadzor nad sabo in drugimi, ampak tudi presojo.
    5. modrost Dalai Lame: Ljubezen in sočutje odpirata naše notranje življenje ter zmanjšujeta stres, nezaupanje in osamljenost.
    6. modrost Dalai Lame: Potencial za altruistična dejanja leži v vsakem izmed nas in možnost, da jih izvajamo, imamo prav vsak dan.
    7. modrost Dalai Lame: Promoviranje razumevanja med različnimi verskimi svetovi je po mojem mnenju najbolj resna in pomembna naloga, s katero se srečujemo dandanes.
    8. modrost Dalai Lame: Ne pozabite, da negativne misli in emocije, ne le škodijo našemu notranjemu miru, ampk tudi škodijo našemu zdravju.
    9. modrost Dalai Lame: V večini primerov je jeza pokazatelj šibkosti in nikakor ne moči.
    10. modrost Dalai Lame: Sreča ni nekaj, kar pride samo od sebe. Sreča prihaja iz naših dejanj.

    Razne druge duhovne in modre misli
    Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. Mati Tereza
    Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem, ne v naukih o njem. Anthony de Mello
    Kadar se tvoj strah dotakne bolečine drugega, postane pomilovanje. Kadar se tvoja ljubezen dotakne bolečine drugega, postane sočutje. Stephen Levine
    Ne vem, kakšne bodo vaše usode, nekaj pa le vem: zares srečni bodo le tisti med vami, ki bodo hoteli in znali odkriti, kako naj bodo koristni. Zdravnik v Afriki Albert Schweiter.
    Samo ljubezen lahko združi ljudi na tak način, da jih izpolni in naredi popolne, saj jih le ona lahko popelje in združi v tistem, kar je najgloblje v njih.
    Duhovnik Pierre Theilard de Chardin

    Janez

    • Janez says:

      ADDENDUM
      Bratje in sestre pogumno, z Bogom noben greh nima zadnje besede
      Kako se premaga zlo? Da sprejmemo Božje odpuščanje, sprejmemo odpuščanje bratov. To se zgodi vsakič, ko se gremo spovedat Bogu. Tam prejmemo Očetovo ljubezen, ki premaga naš greh. Ni ga več, Bog ga je pozabil. Ko Bog odpusti, izgubi spomin, pozabi naše grehe, pozabi. Bog je zelo dober z nami. Ne kakor mi, ki se potem, ko rečemo: ‘Že v redu’, ob prvi priložnosti spomnimo pretrpele krivice z obrestmi vred. Ne, Bog izbriše zlo, nas znotraj napravi nove in tako v nas ponovno porodi veselje, ne žalost, ne temačnost v srcu, ne sumničavost. Bratje in sestre pogumno, pri Bogu noben greh nima zadnje besede.

      Marija, ki razvezuje vozle življenja, naj nas osvobodi domišljanja imeti se za pravične in naj nam da čutiti potrebo, da gremo h Gospodu, ki nas vedno čaka, da nas objame, da nam odpusti.«
      (Papež Frančišek: odlomek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 15.9.2019).

      Več ljubezni, strpnosti, svetlobe, več upanja, več dejavne dobrote za druge ljudi in pozabili bomo na svoje probleme in stiske, ki nas pestijo. Ne pa da se smilimo samim sebi nedejavni in pasivni. In glej čudežno doživetje, ko smo dobri, ko pomagamo drugim in živimo po Jezusovem Evangeliju, pomagamo sebi! Janez

  90. Administrator says:

    Međugorje, sporočilo Kraljice miru po vidcu Ivanu 17. septembra 2019:
    “Dragi otroci, na poseben način vas kličem, da bi molili po mojih namenih, tako da bi preko vaših molitev ustavili načrt, ki ga ima satan nad človeštvom, ki je vsak dan bolj oddaljeno od Boga. Namesto Boga postavlja na prvo mesto sebe in uničuje vse, kar je lepo in dobro v dušah vsakega od vas. Zato, otročiči, molite, postite se in izpolnjujte Božjo voljo, tako da se boste zavedali, kako zelo vas Bog ljubi. Hvala, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

  91. patricija says:

    Prosim za molitev za gospo, katere zdravstveno stanje je težko. Ima tumorje v glavi.

  92. Miro says:

    ČUDEŽ SVETEGA JANUARIJA: KO KRI SVETEGA JANUARIJA PRIBLIŽAJO NJEGOVI GLAVI, POSTANE ZA NEKAJ ČASA TEKOČA, NATO PA SE SPET STRDI!

    Po mučeniški smrti sv. Januarija, to se je zgodilo okoli leta 305, je po izročilu kristjanka Evzebija vzela nekoliko njegove krvi in jo shranila v dveh steklenih posodah. Od 15. stoletja dalje so njegova glava in ti dve steklenički shranjeni v neapeljski stolnici. Tam se vsako leto na njegove tri spominske dneve zgodi tako imenovani čudež svetega Januarija. Ko namreč njegovo kri približajo njegovi glavi, postane za nekaj časa tekoča, nato pa se spet strdi. Ta pojav je še do danes nepojasnjen. Po zgledu tega in drugih svetnikov bodimo tudi mi stanovitni v veri, da bomo kdaj dozoreli za večno Božje kraljestvo (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-januarij-skof-in-mucenec

    V molitvi sv. Januarija prosimo za milost, da bi po njegovem zgledu z besedo ljubezni in dejanji ljubezni pričevali za Kristusa! To ljubezen naš Gospod podarja tistemu človeku, ki se v srcu odpira delovanju Svetega Duha in jo je pripravljen deliti z bližnjimi. Naj se Božje usmiljenje, na priprošnjo sv. Januarija, dotakne vsakega obiskovalca te spletne strani, posebej tistih sester in bratov, ki se v tem trenutku nahajajo v kakšni zelo hudi dušni ali telesni stiski!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
    Sv. Januarij, prosi za nas!

  93. ana says:

    Moj Bog, ne zapusti moje hčere v njeni bridkosti. Želi si vernega moža in družine. Pridi ji na pomoč in ji pošlji vernega moža, da jo pripelje pred oltar. Odpusti ji grehe in ji prizanesi pred samskim življenjem. Prosim te, da bi jo razumel in ji pomagal v iskanju vernega moža. Hvala, hval, hvala … tisočkrat hvala Dobri Bog. Amen!

    Dobri Bog, vate zaupam.

    Prosim vas vse za molitev pri Bogu. Hvala.

  94. Helena says:

    O Marija brez madeža izvirnega greha spočeta ,prosi za nas ,ki se k tebi zatekamo!

    Jezus,vate zaupam!

  95. S says:

    Gospod moj Bog, prosim te, da rešiš življenje moji dragi tašči V, ki se na drugem koncu sveta v Mumbaju bori za svoje življenje. Prosim te tudi za vse njene otroke in ostalo družino, da si z nami v tem težkem obdobju.
    Srčna hvala!

  96. Janez says:

    Ko včasih poskušamo moliti in/ali nas vedno znova nekaj zmoti, pokličimo na pomoč Boga

    Ko ljudje sedejo ali pokleknejo k molitvi, mnogim misli odtavajo daleč stran. Te motnje nimajo nikakršne povezave z molitvijo, pogosto pa nas odtegnejo od zaupnega pogovora z Bogom, tako da vmes začnemo premišljevati o čem povsem nepomembnem. Tomaž Kempčan, ki ga poznamo predvsem po klasičnem duhovnem delu Hoja za Kristusom, je napisal kratko molitev za takšne priložnosti, s katero na Boga preložimo breme, naj odžene naše moteče misli. Morda nam bo pomagala, da se bomo umirili in povsem zaupali Bogu, ki ima moč, da nam pomaga moliti tako, kot bi morali. Lahko molimo tudi s svojimi besedami iskreno iz srca in Bog nas bo razumel in poslušal.

    V knjigi Hoja za Kristusom Tomaža Kempčana najdemo tole molitev:
    »Moj Bog, ne odteguj se od mene in ne odklanjaj v srdu svojega hlapca. Zabliskaj s svojo svetlobo in razženi [moteče misli], izstreli svoje puščice in razpršile se bodo vse omame hudega duha!
    Zberi moje misli, da bodo pri tebi, daj, da pozabim na vse posvetne reči, daj, da hitro s prezirom zavrnem mikavne slike strasti. Pridi mi na pomoč, večna Resnica, da me ne premami nobena nečimrnost; pridi, Nebeška sladkost, in pobegne naj pred Tvojim Obličjem vsa nečistost!
    Odpusti mi tudi in milostno prizanesi, kadar pri molitvi na kaj drugega mislim kakor na tebe! Resnično namreč izpovem, da sem iz navade zelo raztresen. Dostikrat nisem tam, kjer s telesom stojim ali sedim, ampak bolj tam, kamor me nosijo moje misli. Tam sem, kjer so moje misli; tam so pogosto moje misli, kjer je, kar ljubim. Rado mi prihaja na misel, kar me po naravi veseli ali mi iz navade ugaja«.

    Odložimo skrbi in Mu zaupajmo v Molitvi vse misli in skrbi. Prepustimo se Bogu in ga prosimo. Razumel nas bo in nam pomagal.

  97. Janez says:

    UČLOVEČENJE (Jorg Zink)

    Gospod, gledamo Te v nepojmljivi Neskončni Daljavi
    in skozi ogromno razliko časa in Te ne vidimo z našimi očmi, ker si Skrivnostna Dobrota in Milost.
    Vem Bog, da si omniprezenten in brezčasen v času in prostoru, si namreč prisoten v vsem, kar nas obdaja.
    Ko se približamo svojim bližnjim in se poglobimo v Skrivnost Narave, tedaj Te začutimo ob sebi.
    Slišimo Te, slutimo Te, poskušamo Te razumeti in doumeti,
    kje Si in Kdo pravzaprav Si Gospod naš Troedini Bog.
    Prosim pomagaj nam, da bomo vztrajno in vedno izpolnjevali Tvojo Voljo Gospod in hodili za Teboj.
    Gospod Jezus Ti si drugačen kot Drugi Ljudje,
    Dober, Usmiljen in Močnejši Si in obenem Milosten Si do nas, odpuščaš nam,
    saj Si pravi Bog in Pravi Človek, ki ve in razume Ljudi, ki mu nič človeškega ni tuje.
    Za nas si trpel na križu in se daroval in Vstal od mrtvih za naše grehe in za naše Odrešenje.
    Gospod Ti oznanjaš Božjo Slavo in se družiš z ubogimi in bolnimi,
    ki so jih drugi ljudje zapustili in jih zaničujejo, čeprav poznajo Božjo Besedo in Postave o usmiljenju.
    Gospod, Ti nam nenehno prinašaš Božji Mir in Božjo Moč.
    Prinašaš nam Svobodo Odrešenja, čeprav so Te v Izraelu vklenili, tepli in križali na Golgoti.
    Gospod Ti zastopaš samega Boga in vendar se poteguješ za uboge, brezpravne in obdolžene,
    ki trpijo in jim mogočneži sodijo po človeških in ne po Božjih Postavah.
    Rekel si namreč: »S kakršnim metrom merite, s takšnim vam bode sojeno.«
    In si poudaril Božjo Pravičnost, ki naj sodi in ne da sodijo Ljudje na Zemlji.
    Gospod Ti pravično razsojaš, kaj je Resnica in kaj je Laž in
    Vedno jemlješ v zaščito vse tiste , ki so zašli s prave Poti,
    pred Pravico Tistih, ki se imajo za Pravične Sodnike in presojajo in razsojajo po človeških postavah.
    Gospod Ti odpuščaš in daješ grešnikom možnost kesanja, da se vrnejo nazaj k Bogu Očetu.
    Gospod prosimo Te, vodi nas, da gremo s Teboj po Poti Odrešenja in da ne zaidemo na stranpoti.
    Gospod, daj nam prosim Luči, Pravičnosti, Dobrote, Modrosti ter Pameti, da bomo podobni Tebi,
    da bomo lahko postali Dobri Kristjani in Dobri Ljudje na Zemlji.
    Gospod Življenja , v Tebi vidimo Ljudje, kaj se to pravi biti Človek.
    Skozi Tvoje obličje Gospod vidimo Boga in razumemo Božjo Voljo
    in kjer si Ti Gospod, se s Tvojo Milostjo mnoge stvari čudežno spremenijo in bolni ozdravijo.
    Prosim Gospod pomagaj nam in nas spremeni; pomagaj nam,
    da bomo gledali na stvari bolj z Božjimi in manj s Človeškimi Očmi.
    Pomagaj nam, da bomo dejavno verjeli in živeli po Tvojih Naukih, saj vemo,
    da je vera brez dobrih del dobrote in pomoči drugim neplodna in mrtva.
    Gospod osrči nas z zaupanjem vate, da nas Tvoja Milost in Dobrota nikdar ne bo zapustila,
    da nam boš vseskozi neopazno stal ob strani s vojo Močjo,
    ki bo nad naša človeško nemočjo Slavila Zmago in nas Odrešila Grehov,
    da bomo postali v vsem podobni Tebi Gospod.

    Dopolnjena molitev je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.


    V premislek misel Steva Jobsa soustanovitelja Apple v ZDA pred smrtjo
    Steve Jobs je umrl star 56 let, zaradi raka trebušne slinavke, kot milijarder s premoženjem, vrednim 7 milijard, in tukaj je nekaj njegovih zadnjih besed. “V očeh drugih je moje življenje velik uspeh, ampak imam poleg službe malo veselja. In na koncu je bogastvo samo življenjsko dejstvo, ki sem ga navajen.” In povedal je tudi: “V tem trenutku, ko ležim bolan v postelji in se spominjam svojega življenja sem spoznal, da so vsa moja priznanja in bogastvo, ki ga imam, ob bližajoči smrti nepomembna. Lahko zaposliš nekoga, ki te vozi naokoli, ustvarja denar zate – ampak ne moreš najeti nekoga, da bi prenašal tvojo bolezen namesto tebe. Lahko najdeš materialne stvari, ampak nečesa ne moreš več najti, ko je izgubljeno – “ŽIVLJENJE”.

    Jezus je namreč rekel:
    »Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil«. Evangelij po Marku, 8, 35.

  98. Miro says:

    DANAŠNJI GODOVNJAK, DUHOVNIK IN MISTIK, KI MU JE BOG PODARIL IZREDNE DUHOVNE MILOSTI – VČASIH SE JE VZDIGNIL S TAL IN KROŽIL PO ZRAKU!

    BOŽJA BESEDA: »Tvoji duhovniki naj oblečejo pravičnost, tvoji zvesti naj vriskajo« (Ps 132,9).

    Vzpenjanje po strmini ni za vsakogar. Vendar pa je nekaj nepopisno očarljivega za vsakogar gledati sončni vzhod iznad snežnih vrhov. Nekaj podobnega bi lahko rekli o sv. Jožefu Kupertinskem, po rodu iz Apulije. V šoli se je le z največjo težavo naučil branja in pisanja. Mnogo bolj sta ga privlačevala cerkev in bogoslužje. Trkal je na vrata raznih samostanov, a so ga zaradi slabe izobrazbe in telesne slabotnosti povsod odbijali. Končno so ga sprejeli … (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-jozef-kupertinski-duhovnik

    V molitvi odprimo srca in se priporočimo sv. Jožefu Kupertinskemu za njegovo priprošnjo pri Gospodu; priporočimo mu tudi vse sestre in brate na tej spletni strani, naj nam svetnik izprosi tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebujemo za življenje po Božji volji! Še zlasti ga prosimo za milost, da bomo priznali svojo grešnost in jo obžalovali, da bomo tako vredno obhajali sveto mašno daritev ter molili, delali in ljubili v moči svete evharistije!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
    Sv. Jožef Kupertinski, prosi za nas!

  99. Miro says:

    SVETI DUH JE ČUDOVITO VODIL ŽIVLJENJE IN DELOVANJE SV. ROBERTA BELLARMINA!

    Sveti škof in cerkveni učitelj Robert Bellarmin je eden izmed tistih, za katere veljajo Jezusove besede: “Vi ste luč sveta, vi ste sol zemlje.” Sveti Duh je čudovito vodil in izoblikoval njegovo svetniško življenje. Priporočimo se temu velikemu svetniku, naj nam pri Bogu izprosi veliko milost, da se bomo v srcu čim bolj odprli delovanju Svetega Duha. Naj Sveti Duh tudi nas vodi in nam pomaga, da mu bomo vedno zvesti na naši življenjski poti v večnost!

    http://svetniki.org/sveti-robert-bellarmino-skof-in-cerkveni-ucitelj

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Rober Bellarmin, prosi za nas!

  100. Janez says:

    Kdo je lazarist in misijonar Pedro Opeka, ki deluje na Madagaskarju?
    Pedro Opeka se rodil 29. junija 1948 v Buenos Airesu v Argentini. Leta 1966 je stopil v misijonsko družbo lazaristov. Med leti 1968 in 1970 je na Teološki fakulteti v Ljubljani študiral teologijo, študij pa je dokončal na Katoliškem inštitutu v Parizu. Leta 1976 je odšel na Madagaskar, kjer živi in deluje še danes. Posveča se humanitarnemu delu. Približal se je ljudem, ki živijo na smetiščih glavnega malgaškega mesta Antananarivo. Posebno skrb namenja otrokom. Ljudi povezuje in jim pomaga na poti samozaupanja. Zanje išče delo in jim pomaga sprejeti delovne navade. Skupaj z njimi je začel graditi stanovanja, vasi, šole, športne dvorane in cerkve. V programe za izhod iz revščine, ki jih je razvil, je bilo doslej vključenih približno 100.000 najrevnejših. V vaseh, ki so jih skupaj zgradili, danes živi okoli 20.000 ljudi, pri čemer se dotok revežev v vasi se še ni ustavil. K uspehu je pripomogel splet več dejavnikov: Opekova inkulturacija v malgaško okolje, izostren čut za pravičnost in metoda dela, ki temelji na neposrednem, spoštljivem in globoko etičnem odnosu do ljudi. Pedro Opeka je ustanovitelj dveh humanitarnih združenj: leta 1990 je ustanovil združenje Akamasoa (v prevodu pomeni dobri prijatelji) v Antananarivu, leta 1994 pa tudi Antenne Akamasoa v Vangaindrano na jugovzhodu Madagaskarja.

    S sodelavci združenj je zgradil več vasi in centrov: leta 1990 vas Antolojahary s šolo za 980 otrok; leta 1991 center Manantenasoa z osnovno in srednjo šolo ter kuhinjo za 2500 otrok; 1992 center Andralanitra na mestnem odlagališču smeti z osnovno in srednjo šolo in s kuhinjo za 1950 otrok; leta 1993 center Mahatsara z osnovno šolo za 750 otrok; leta 1997 center Safata v Fianarantsoi. V letu 2008 je začel graditi dodatno šolo v Antananarivu. Trenutno je v šolah, ki sta jih združenji zgradili, okrog 9000 otrok. Otrokom poleg šolanja vsak dan ponudi tudi obrok riža.

    Pedro Opeka in Akamasoa na Madagaskarju
    »To je zgodba peščice ljudi, ki so bili prepričani, da revščina ni sad slučaja, temveč žalostna resničnost, ki ima svoje vzroke v mentaliteti ljudi in brezupnem gospodarskem stanju dežele.«
    Slovenski misijonarji in misijonarke so na Madagaskarju naredili veliko dobrega. In gotovo je, da še vedno delajo, čeprav je veliko tega narejenega na skrivnem in prepuščeno Božji sodbi in spominu tistih, ki jim je bilo pomagano. Za vso dobroto lahko rečemo skupaj z evangelistom Janezom: »Če bi to popisali eno za drugim, mislim, da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.« ( Jn 21,25)
    Vsekakor pa je prav, da se dotaknemo dela misijonarja Petra Opeke, katerega delo je dobilo plačilo v mnogih svetlih in nasmejanih očeh najrevnejšega sloja prebivalstva na Madagaskarju.

    Združenje Akamasoa
    Peter je spoznal, da sam ne bo kos temu morju zla. Okoli sebe je začel zbirati nekdanje someščane iz Vangaidrana, ki so študirali v glavnem mestu. Skupaj so začeli obiskovati ljudi in spoznavati njihovo bedo, ter poskušali najti rešitve. Da bi imel njihov trud solidnejšo, resnejšo podlago, je Peter skupaj s temi študenti ustanovil humanitarno združenje Akamasoa, kar pomeni »Dobri prijatelji«. 1990 leta je bilo združenje uradno priznano pred državo. Cilji združenja so bili v okviru skopo odmerjenih sredstev, naslednji:
    – materialno in moralno pomagati najbolj ubogim;
    – ubogim družinam omogočiti, da pridejo do dostojnega stanovanja;
    – pospeševati humanitarni in gmotni napredek.
    Za zastavljene cilje pa so bila potrebna tudi gmotna sredstva. Peter se je obrnil po pomoč k mnogim dobrodelnim organizacijam iz razvitega sveta. S trdim in vztrajnim delom društva Akamasoa in ljudi – smetiščarjev in vseh drugih revežev glavnega mesta, s pomočjo mnogih dobrodelnih organizacij in ljudi dobre volje je v desetih letih nastalo delo, ki mu v svetovnem merilu težko najdemo primerjavo.

    Papež pri misijonarju Opeki v naselju za reveže Akamasoa
    Papež Frančišek je na Madagaskarju septembra 2019 obiskal tudi naselje za reveže Akamasoa, v katerem deluje slovenski misijonar Pedro Opeka, ki se je skupaj z več tisoč zbranimi na slovesnosti pridružil svetemu očetu. “Akamasoa je izraz božje navzočnosti med njegovim ubogim ljudstvom,” je dejal papež. Ko vidim, kako žarijo vaši obrazi, se zahvaljujem Gospodu, da je poslušal glas ubogih in izkazal svojo ljubezen z oprijemljivi znaki, kot je vznik te vasi. Vsak kotiček teh četrti, vsaka šola ali ambulanta, je spev upanja, ki postavi na laž in utiša vsako vdanost v usodo. Recimo z vso močjo: uboštvo ni stvar usojenosti, je še dejal papež Frančišek v Akamasoi, kjer ga je v cerkvi pričakalo več tisoč mladih. Mladim je dejal, naj se nikoli ne predajo pred pogubnimi učinki revščine. “Nikoli ne popustite pred skušnjavami lahkega življenja ali zapiranja vase. To delo, ki so ga izvršili vaši predniki, je pred vami, da ga nadaljujete. Moč za to boste našli v vaši veri in v živem pričakovanju,” je dejal. Zatem se je odpravil še med delavce v bližnji kamnolom, da bi podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.

    Pred milijonom vernikov papež Frančišpek proti izključevanju in egoizmu
    Dopoldne je na obisku papež Frančišek nagovoril okoli milijon vernikov, ki so se zbrali pri maši na stadionu severno od glavnega mesta Antananarivo. Opozoril je pred socialnim izključevanjem ter izkoriščanjem narodne pripadnosti ali vere za lastne namene ter se zavzel za kulturo bratstva in sožitja. Papež je zbrane opomnil, da trpljenje ljudi ni v božjem načrtu. “Ko sorodnost postane odločilno merilo za vse, kaj je prav in dobro, hitro pride do tega, da se upravičuje ali celo razglaša za svete določene vzorce obnašanja, ki vodijo do kulture privilegijev in ekskluzivnosti,” je dejal. Pri tem po njegovih besedah grozi zapiranje v lastne majhne svetove, ki puščajo malo prostora za druge.

    Danes na Madagaskarju skupnost Dobri prijatelji ni le naselje, kjer na nekdanjem smetišču živi okrog 25.000 ljudi, temveč organizacija, ki revežem pomaga po vsem Madagaskarju. Gradijo šole, ambulante, porodnišnice, pogozdujejo zaradi sečnje opustošene pokrajine, učijo sonaravnega kmetijstva in poskušajo ljudi na podeželju prepričati, naj ne iščejo boljšega življenja v mestih, kjer lahko hitro postanejo smetiščarji in zgodba se ponovi. Da bi izboljšali podhranjenost, so celo začeli gojiti alge spiruline in jih predelovati. Pedru Opeki pomaga 517 zaposlenih iz različnih plemen. Od zdravnikov, socialnih delavcev, učiteljev, inženirjev, tehnikov, prav tako slovenski misionarji in drugi prostovoljci.

    https://katoliska-cerkev.si/kdo-je-pedro-opeka in drugi viri iz medmrežja.

    Lahko smo kot Slovenci in katoličani ponosni na rojaka in lazarista misionarja Pedra Opeko in se iz njegove dobrote na Madagaskarju marsikaj naučimo. To je primer Vere, ki proizvaja Dobroto in Usmiljenje ubogim. Janez

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja