Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   21. septembra, 2019 at 11:02

   Storite eno samo stvar in našli boste trajen mir: Izvršujte Božjo Voljo

   Sv. Alfonz Liguori je verjel, da je uspešno duhovno življenje odvisno od ene same stvari
   V današnjem svetu mnogi ljudje iščejo nekakšno “skrivno formulo”, s pomočjo katere bi našli duševni mir. Obstajajo številne teorije ali duhovnosti, ki trdijo, da poznajo rešitev, toda sv. Alfonz Liguori je odkril nekaj, kar nas lahko privede do trajnega miru, pa mnogi med nami na to pozabljamo. Nekoč je zapisal: “Bolj ko svojo voljo združujemo z Božjo, bolj bomo ljubili Boga.”

   Pojasnilo za boljše razumevanje: Neki Gospodar ima dva služabnika. Eden izmed njiju ves dan trdo dela – ampak na lastno pest; drugi pa dela manj, vendar počne to, kar mu je s strani Gospodarja naročeno. Drugi bo seveda v gospodarjevih očeh bolj poslušen, prvi pa ne, ker ga ne posluša. Če to upoštevamo, se vprašajmo: zakaj bi počeli stvari Bogu v slavo, če to zanj ne bo sprejemljivo? Bog si ne želi naših žrtev, je prerok Samuel povedal kralju Savlu, želi pa si, da spoštujemo njegovo voljo. Človek, ki izpolnjuje svojo voljo, neodvisno od Boga, je na nek način malikovalec, saj Boga ne potrebuje in misli, da lahko vse stori z lastnimi močmi. Namesto da bi častil Božjo voljo, se Bogu zahvaljeval in izpolnjeval Gospodovo Voljo, v določenem smislu časti svojo človeško Voljo. Boga pa najbolje častimo, če v vsem izpolnjujemo Božjo voljo tako, kot nam to naroča Jezus, naš Odrešenik.

   Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji
   Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. To od nas zahteva trdno zaupanje v Boga, prepričanje, da nam Bog želi le dobro, želi si, da bi bili srečni. Pogosto je težko zaupati, da Bog vse najbolje ve, toda resnica je, da izpolnjevanje Božje volje vedno spremlja Božji Mir in spokojnost Božje Dobrote in Modrosti v naši duši. Po tem zaman hrepenimo, ko izvajamo svojo voljo, in ko v iskanju materialnih dobrin in zemeljskih radosti zaman iščemo svoj mir.

   Sv. Liguori je poznal zgodbo o menihu, ki ga je opat spraševal, ali so mu številne tragedije, kot je bil nedavni rop samostana, odvzele pogum.

   “Nasprotno, za vrnitev se lahko zahvalim Bogu, kot je moja navada v takšnih primerih, v celoti prepričan, da Bog vse stvari počne ali pa dopušča, da se zgodijo, v svojo slavo in v naš večji blagor; zahvaljujem se mu, da sem vedno miren, ne glede na to, kaj se zgodi.” Ob takšni usklajenosti z Božjo voljo se opat ni več čudil, zakaj je prav prek meniha Bog storil toliko čudežev.

   Če si z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.

   Medmrežje Aleteia: Storite eno samo stvar in načli boste mir.

   Preprosti nasveti matere Angelice o tem, kako slišati Božji klic

   Razločevanje Božje volje je lahko zahteven proces. Ni preprosto prepoznati, k čemu nas Bog kliče, in pogosto imamo premalo zaupanja za sprejemanje trdnih odločitev. Dobra novica pa je ta, da so se mnogi, ki so pred nami hodili pot vere, podobno spraševali v zvezi z Božjo voljo. Zapustili so nam bogate besede modrosti, ki nam na naši poti lahko pomagajo in nas opogumljajo.

   Molimo k Bogu in se šele v moči Njegove posvečujoče Milosti in navdiha odločajmo
   Mati Angelica je bila znana po svoji praktični modrosti in razločevanje Božje volje je bilo področje, ki ga je zelo dobro poznala. V zbirki svojih misli Knjižica življenjskih naukov in vsakdanje duhovnosti matere Angelice piše, kako pogosto so jo prosili za nasvet v zvezi z razločevanjem.

   Mati Angelica pravi: »Ljudje me pogosto vprašajo: Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.” Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, dragi človek, želim, da zame narediš tole majhno stvarco. Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.« Imamo pa tudi Biblijo in Božje zapovedi, kjer nam Bog gavori, kaj je prav in kaj ni prav, ko se odločamo.

   Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente.

   Bog tudi iz napačnih odločitev naredi nekaj dobrega
   Poleg te modrosti pa mati Angelica navede še nekaj dodatnih meril za razločevanje Božje volje.

   Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija? Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve? Ali bo to Bogu v slavo in čast? Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju? Ali bom kaj dobrega s tem naredil ?
   Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji, potem je v skladu z Božjimi načrti. Potem bomo izvrševali Božjo Voljo.

   Medmrežje Aleteia: Praktični nasveti da bi spoznali kaj je božja volja.
   • Janez says:

     21. septembra, 2019 at 11:24

     Zaradi težav z objavo linkov posebej dodajam povezave do medmrežje Aleteia (iz Grščine je to Pravičnost)

     https://si.aleteia.org/2019/09/15/molitev-ki-vam-bo-v-pomoc-da-ljudi-ne-boste-sodili-na-prvi-pogled/

     https://si.aleteia.org/2019/09/03/storite-eno-samo-stvar-in-nasli-boste-trajen-mir/

     https://si.aleteia.org/2019/03/01/prakticni-nasveti-da-bi-spoznali-kaj-je-bozja-volja/
2. Miro says:

   20. septembra, 2019 at 21:21

   EVHARISTIJA VSEBUJE NJEGA, KI DAJE VSE!

   Vsaka molitev je prošnja za kruh in evharistija je kruh. Naše življenje zahteva eno samo stvar: zemeljsko
   in nebeško hrano. Evharistija vsebuje Njega, ki daje vse, »živi kruh, ki je prišel iz nebes« (Jn 4,41).
   (Antonin Dalmace Sertillanges)

   Nenehno slavimo našega Odrešenika: Slava tebi, Jezus! Ti si Kruh življenja, Ti si naš Odrešenik. Hvala Ti
   za sveto evharistijo, hvala Ti za ta veličastni izvir vseh milosti, podarjenih za naše večno življenje v Bogu!

   Prosimo Svetega Duha, naj se po Njegovem delovanju po širnem svetu in v domovini razkadijo goste megle
   nevere, razočaranja, obupa, sovraštva … Naj po Njegovi obilni milosti nad vsakim prebivalcem Zemlje zasije
   sonce Božjega usmiljenja!

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
3. Klara says:

   20. septembra, 2019 at 18:47

   Prosim vse svete, še posebej svetega Lovrenca in sv. Frančiška, sv. Mati za priprošnje pri Bogu, da stopijo na stran otrok s posebnimi potrebami in njihovim staršem, da jim bosta ob strani pravi vzgojiteljici. Naj bodo moja in služba moje hčere prostor ponižnosti in uslužnosti do skupnosti, ne pa medosebnih obračunavanj.
4. Jasna says:

   20. septembra, 2019 at 17:51

   Vsemogočni Milostni Bog, Presveta Devica Marija, Sveti Jožef pomagajte da bi bilo vse dobro, da bi se hči srečno vrnila domov in bi se javila, da bi bilo z očetom vse vredu. Tudi partner prosim, naj bo dober do mene in drugih in. Varujte mojo družino.
   Hvala
5. KRISTINA says:

   20. septembra, 2019 at 16:28

   Prosim za molitev za našega prijatelja, ki v bolnišnici leži in se zdravi za rakom , kolikor je še to mogoče in za njegovo mamo, staro gospo, kmečko žensko, ki ji je bilo življenje velik križ, ampak ga nosi , kljub temu, da tudi sama že težko hodi saj je stara in bolna, te nikoli ne pusti praznega ne v duši ne v materialnem smislu, saj ti zmeraj mora nekaj dati, naj bo to jabolko, krompir, orehi… Ta bolehna ženička, nekoč trdna kmečka ženska , počasi izgublja sina,.. Do sedaj ste v hiški živela dva, ki sta zgradila močno vez, Mati Marija ti veš kaj vse to pomeni. Ogrni to ženičko s svojim plaščem, trdno jo stisni in jo ne pusti iz svojega objema. Stoj ji ob strani v teh preizkušnjah in ji bodi trdna opora.
   Prosim pa te tudi za našega sobrata iz skupnosti, ki ga je danes možganska kap, da tudi njega objameš in ga tolažiš v urah preizkušnje.
   Srce Marijino usmili se
   Srce Jezusovo usmili se
   • Miro says:

     20. septembra, 2019 at 21:24

     Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
6. Hvala says:

   20. septembra, 2019 at 10:54

   Človek naj ima odprte oči za stisko človeka, tako kot je imel usmiljeni Samarijan imel odprte oči za ranjenca na cesti. Ta usmiljeni Samarijan je Jezus. Jezus ne pusti človeka samega v stiski, ki je v bilo kateri stiski, to je duhovni, duševni, telesni itd…Jezus tudi ne dela razlik pri pomoči kot to delamo mi ljudje. Velikokrat rečemo :temu bom pomagal, onemu ne bom, ker po naši presoji človeški ne zasluži pomoči, ker je po naši človeški presoji sam kriv, da je v takem stanju, ali da se mu slabo godi.

   Kdo si ti človek, da tako sodiš in presojaš! Samo Bog vidi v srce človeka in nobeden drug, zato mi ljudje delamo narobe, pač po človeško, ker si prilastimo pravico odločanja, ki je Božja. Ali mogoče Jezus vsak dan s prstom kaže na naše grehe in govori, da nam ne bo pomagal, ker smo sami krivi?. Jezus vsak dan posreduje, moli za nas, tako, kot je molil za Petra takrat, tako dela posredniško molitev vedno za nas.
   Ali je mogoče Oče nagnal izgubljenega sina, ki je zapravil vse premoženje z nepravilnim svojim početjem?
   Ne , lepo sočutno ga je sprejel in mu dal nazaj dostojno življenje, pa ne samo hrano, kajti v dostojno življenje spada vse prej drugo kot samo telesna hrana.
   Zato prosimo Gospoda, da nam da milost, da bomo usmiljeni tako, kot je usmiljen naš nebeški Oče do nas vseh.

   Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.
7. Janez says:

   20. septembra, 2019 at 10:21

   Papež Frančišek: Potrebno je imeti noge na zemlji in srce z hrepenenjem/nostalgijo po nebesih (Lk 12,32-48)

   Budni služabnik (Mt 24,45–51)
   35 »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, 36 vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. 37 Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. 38 In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! 39 Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. 40 Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« 41 Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?« 42 Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času?

   V evangeljskem odlomku (prim. Lk 12,32-48) Jezus kliče svoje učence k nenehni budnosti. Zakaj? Da bi v svojem življenju zaznali Božji mimohod, saj Bog med življenjem prihaja nenehno mimo. (Jezus) nakaže načine, kako dobro živeti to budnost: ‘Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane’ (v. 35). Predvsem ‘vaša ledja naj bodo opasana’, je podoba, ki prikliče držo romarja, pripravljenega podati se na pot. Gre za to, da ne poženemo korenin v udobnosti in pomirjajočem bivanju, ampak se s preprostostjo odprti in zaupanjem v Božji mimohod v našem življenju, prepustimo Božji volji, ki nas vodi do naslednjega cilja. Gospod vedno hodi z nami in večkrat nas spremlja z roko v roki, da nas vodi in da ne zgrešimo na tej tako težki poti. Kdor se zaupa Bogu dejansko dobro ve, da življenje vere ni nekaj statičnega, temveč dinamičnega. Življenje vere je namreč nenehna hoja z vedno novimi etapami, ki nam jih Gospod kaže iz dneva v dan, kajti On je Gospod presenečenj, Gospod novosti, tistih resničnih novosti. In zatem, prvo so bila ‘ledja opasana’, od nas zahteva, naj imamo prižgane svetilke, da bomo lahko razsvetlili nočno temo. Povabljeni smo, da živimo pristno in zrelo vero, ki je sposobna razsvetliti številne noči življenja. Mi vemo, vsi smo imeli dneve, ko so bile duhovne noči. Svetilka vere pa zahteva, da se jo nenehno polni s srečanjem srca s srcem Jezusa v molitvi in v poslušanju njegove Besede. Ponovim stvar, ki sem vam jo rekel že večkrat. S seboj nosite majhen evangelij, v žepu, v torbici, da ga berete. To je srečanje z Jezusom, z Jezusovo besedo. Ta svetilka srečanja z Jezusom v molitvi in po njegovi besedi, pa nam je zaupana v dobro vseh. Nihče se torej ne more umakniti v intimno gotovost lastnega zveličanja, ne da bi se zanimal za druge. Prava fantazija je verjeti, da nekdo to lahko, da bo lahko razsvetlil svojo notranjost. Fantazija je to. Resnična vera odpira srce k bližnjemu in spodbuja k konkretnemu občestvu z brati in sestrami, še posebej s tistimi, ki živijo v stiski. Jezus, da bi nam razložil to držo, pove priliko o služabnikih, ki čakajo na gospodarjevo vrnitev, ko se bo vrnil s svatbe (prim. vv. 36-40) in tako predstavi še drugi vidik čuječnosti, to je, da smo pripravljeni na zadnje in dokončno srečanje z Gospodom. Vsak od nas se bo srečal, bo prišel do tistega dneva srečanja. Vsakdo od nas ima svoj datum tega dokončnega srečanja. Gospod pravi: ‘Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel čuječe! In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor tistim!’ (vv. 37-38). S temi besedami nas Gospod spomni, da je življenje hoja proti večnosti. Zato smo poklicani pomnožiti vse talente, ne da bi pri tem pozabili, da ‘nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje’ (Heb 13,14). S takšnega zornega kota postane vsak trenutek dragocen, zato je potrebno živeti in delovati na tej zemlji tako, da imamo nostalgijo po nebesih. Noge na zemlji, da hodimo po zemlji, delamo na zemlji, delamo dobro na zemlji in srce z nostalgijo po nebesih.

   Mi ne moremo povsem razumeti, v čem je to največje veselje, vsekakor pa nam ga da Jezus zaslutiti s primero gospodarja, ki najde ob svoji vrnitvi služabnike budne. Jezus pravi: ‘Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel’ (v. 37). Večno veselje v raju se bo izražalo takole: situacija se bo obrnila. Ne bomo več služabniki, torej, da bi mi stregli Bogu, ampak Bog sam nam bo stregel. To sedaj počne Jezus. Jezus namreč moli za nas. Jezus nas gleda in prosi Očeta za nas. Jezus nam sedaj streže, je naš strežnik. In to bo dokončno veselje, saj nas misel na končno srečanje z Očetom, bogatim z usmiljenjem, napolnjuje z upanjem ter nas spodbuja k nenehnemu prizadevanju za posvečevanje in za izgradnjo bolj pravičnega in bratskega sveta.

   Devica Marija naj s svojo materinsko priprošnjo podpira to naše prizadevanje.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 11.8.2019.

   Duh veje kjer hoče. Kristjani moramo v Hoji za Kristusom izpolnjevati Božjo Voljo in postati podoben Jezusu. Jezus je pomagal in zdravil uboge in bolne brez razlik in nam dal zgled Ljubezni in Usmiljenja. Janez
8. Janez says:

   20. septembra, 2019 at 10:09

   Papež Frančišek: KAR PRIHAJA OD BOGA,TRAJA SKOZI ČAS (kateheza)

   »Toda v zboru je vstal farizej z imenom Gamáliel, učitelj postave, ki je med vsemi ljudmi užival velik ugled […]. Nato je spregovoril: ‘Možje Izraelci, dobro preudarite, kaj nameravate narediti s temi ljudmi! […] Zakaj če sta njihov načrt in njihovo početje od ljudi, bosta propadla; če pa izhajata od Boga, jih ne boste mogli uničiti, temveč se boste znašli v boju proti Bogu.’ Poslušali so njegov nasvet.« (Apd5, 34-35.38-39).

   Poslušnost vere in pogum
   »Peter in apostoli na prepoved judov, da ne smejo učiti v Kristusovem imenu, pogumno odgovorijo, da ne morejo biti poslušni nekomu, ki hoče ustaviti pot evangelija po svetu. Dvanajsteri s tem pokažejo, da imajo poslušnost vere, h kateri bodo hoteli pripeljati vse ljudi (glej Rim 1,5). Od binkošti dalje namreč niso več samo ljudje. Doživljajo tisto posebno sinergijo, ki jih decentralizira in zaradi katere pravijo ‘mi in Sveti Duh’ (Apd 5,32) ali ‘Sveti Duh in mi’ (Apd 5,28). So možje, ki niso osredotočeni nase. Okrepljeni s to zavezo se apostoli ne pustijo ustrahovati nikomur. Imeli so presunljiv pogum. Pomislimo, kako so prej bili strahopetni. Ko so Jezusa prijeli, so se vsi razbežali. A iz strahopetnežev so se spremenili v pogumneže zaradi Svetega Duha. Enako se zgodi tudi z nami. Če imamo v sebi Svetega Duha, bomo imeli pogum za naprej, pogum za zmago v bojih. Pri svoji hoji kot neustrašne priče Jezusa Vstalega se ne umikajo, kakor mučenci vseh časov, vključno z našimi. Mučenci dajo življenje, ne skrivajo, da so kristjani. Apostoli so ‘megafoni’ Svetega Duha, poslani od Vstalega, da urno in brez obotavljanja širijo besedo, ki rešuje.

   Gamáliel in umetnost razločevanja
   Ta odločnost pretrese judovski verski sistem, ki se čuti ogroženega in zato odgovori z nasiljem in s smrtnimi obsodbami. Preganjanje kristjanov je vedno isto: osebe, ki ne želijo krščanstva, se čutijo ogrožene, in tako prinesejo smrt kristjanom. A iz vélikega zbora se dviga drugačen glas farizeja, ki zajezi odziv ostalih. To je Gamáliel, previden mož, učitelj postave, ki je med vsemi ljudmi užival velik ugled. V njegovi šoli se je sveti Pavel poučil o ‘postavi očetov’ (glej Apd 22,3). Gamáliel začne govoriti in pokaže svojim bratom, kako uporabljati umetnost razločevanja v situacijah, ki presegajo običajne sheme. Našteje nekatere osebe, ki so se razglašale za mesijo, in tako pokaže, da je vsak človeški načrt lahko najprej dobro sprejet, zatem pa propade, medtem ko vse, kar prihaja od zgoraj in nosi Božji podpis, je namenjeno trajanju. Človeški načrti vedno propadejo. Trajajo določen čas, kakor mi. Pomislite na mnoge politične načrte, kako se spreminjajo z ene strani na drugo, v vseh državah. Pomislite na velike imperije, na diktature prejšnjega stoletja. Čutili so se izredno močni, da bi lahko vladali svetu. A potem je vse propadlo. Pomislite na današnje imperije. Propadli bodo, če Bog ni z njimi, kajti moč ljudi, ki jo imajo v sebi, ni trajna. Samo Božja moč traja. Pomislimo na zgodovino kristjanov, tudi na zgodovino Cerkve, z mnogimi grehi, z mnogimi škandali. In zakaj ni propadla? Ker je Bog tukaj. Mi smo grešniki in smo mnogokrat tudi v pohujšanje, a Bog je z nami. Bog najprej rešuje nas in potem njih. A rešuje vedno. Moč je ‘Bog z nami’.

   Če je Božje, bo ostalo pove Gamaliel
   Gamáliel torej pove, da je vsak človeški načrt lahko najprej dobro sprejet, zatem pa propade. Zaključi, da če so Jezusovi apostoli verjeli sleparju, bodo izginili v nič. Če pa sledijo nekomu, ki prihaja od Boga, je bolje, da se jim ne nasprotuje. In posvari, da se ne bi znašli v boju proti Bogu (glej Apd 5,39). Uči nas tega razločevanja. To so mirne in daljnosežne besede, ki omogočajo videti krščanski dogodek v novi luči. Ponujajo kriterije, ki poznajo evangelij, kajti vabijo, naj prepoznamo drevo po njegovih sadovih (glej Mt 7,16). Dotaknejo se srca in dosežejo željeno: ostali člani vélikega zbora upoštevajo njegov nasvet in odstopijo od smrtne obsodbe, da bi torej ubili apostole. Prosimo Svetega Duha, naj deluje v nas, da bi kot posamezniki in kot skupnost lahko osvojili navado razločevanja. Prosimo ga, da bi znali vedno videti edinost zgodovine zveličanja preko znamenj Božje navzočnosti v tem našem času in na obrazih, ki so ob nas; da bi se naučili, da so čas in človeški obrazi glasniki živega Boga.«

   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 18.9.2019)

   Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega. Georges Bernanos
   Bodi ti sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Gandhi

   Lepota je življenje, kadar življenje odstre kopreno s svojega svetega obličja.
   Toda vi ste to življenje in vi ste ta koprena.
   Lepota je večnost, ki sama sebe gleda v ogledalu.
   Toda vi ste ta večnost in vi ste to ogledalo.
   Kahlil Gibran, Prerok
9. Janez says:

   20. septembra, 2019 at 9:44

   SOČUTJE (papež Frančišek)

   Papež Frančišek je povedal: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti
   »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. V današnjem odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).

   Naš Bog je Bog sočutja
   Evangelist ne pravi, da je Jezus imel sočutje, ampak da ‘ga je zajelo veliko sočutje’. Kakor da bi rekel, da je bil ‘žrtev sočutja’. Tam je bilo veliko ljudi, ki so spremljali tisto ženo, a Jezus je videl njeno realnost: ostala bo sama, vse do konca svojega življenja, je vdova, ki je izgubila svojega edinega sina. Ravno sočutje je tisto, ki nam daje temeljito razumeti realnost. Sočutje ti pokaže realnosti takšne, kakršne so. Sočutje je kakor leča srca: pomaga nam razumeti resnične dimenzije. Sočutje je tudi jezik Boga. Sveto pismo se ne začne s prikazovanjem Jezusa. Bog je rekel Mojzesu ‘Videl sem stisko svojega ljudstva’ (glej 2 Mz 3,7). To je sočutje Boga, ki Mojzesa pošlje, da reši ljudstvo. Naš Bog je Bog sočutja. In sočutje je – lahko bi rekli – šibkost Boga, a tudi njegova moč. Je tisto najboljše, kar nam daje. Kajti sočutje ga je spodbudilo, da nam je poslal Sina. Sočutje je jezik Boga.

   Ali običajno gledam na drugo stran?
   Sočutje ni čustvo obžalovanja, ki ga doživimo, ko na primer vidimo na cesti poginiti psa. ‘Ubožček’, in nam je nekoliko žal. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. Kot drugi primer je evangeljski dogodek pomnožitve kruha. Jezus pravi učencem, naj nahranijo množico, medtem ko jo oni hočejo odsloviti. Bili so previdni. A če upoštevamo Jezusov odgovor ‘Vi jim dajte jesti’, lahko verjamemo, da se je v srcu razjezil. Njegovo povabilo je, naj poskrbijo za ljudi, ne pa da razmišljajo, kako bi lahko šli v vasi in si kupili kruha. Gospodu so se zasmilili, kajti videl je tiste ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja. Na eni strani imamo torej sočutje, Jezusovo gesto, na drugi pa egoistično držo učencev, ki iščejo rešitev, a brez popuščanja, ne želijo si umazati rok. In če je Božji jezik sočutje, je človeški jezik pogosto brezbrižnost. Poskrbeti samo do tukaj in ne misliti naprej. Brezbrižnost. Eden od našim fotografov z L’Osservatoreja Romana je naredil fotografijo, ki se imenuje Brezbrižnost. O tem sem že govoril. Neke zimske noči pred prestižno restavracijo gospa, ki živi na ulici, steguje roko drugi gospe, ki toplo oblečena pride iz restavracije, in ta gospa gleda na drugo stran. To je brezbrižnost. Pojdite si pogledat to fotografijo: to je brezbrižnost. Naša brezbrižnost. Koliko krat gledamo na drugo stran. In tako zapremo vrata sočutju. Lahko naredimo izpraševanje vesti: Ali jaz običajno gledam na drugo stran? Ali pa pustim Svetemu Duhu, da me povede po poti sočutja? Kar je krepost Boga.

   Sočutje vodi na pot pravičnosti
   Ob koncu bi izpostavil še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase. Nadaljujmo današnjo evharistijo z besedami: ‘Jezusa je zajelo veliko sočutje.’ Da bi imel sočutje tudi do vsakega od nas. To potrebujemo.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2019).

   Papež med jutranjo homilijo: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti.

   Človek je največji takrat, ko kleči.
   Najlepši takrat, ko moli.
   Najmočnejši, ko odpušča.
   In najbolj podoben Bogu, ko ljubi.

   .x.

   Razne druge duhovne in modre misli
   Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. Mati Tereza
   Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem, ne v naukih o njem. Anthony de Mello
   Kadar se tvoj strah dotakne bolečine drugega, postane pomilovanje. Kadar se tvoja ljubezen dotakne bolečine drugega, postane sočutje. Stephen Levine
   Ne vem, kakšne bodo vaše usode, nekaj pa le vem: zares srečni bodo le tisti med vami, ki bodo hoteli in znali odkriti, kako naj bodo koristni. Zdravnik v Afriki Albert Schweiter.
   Samo ljubezen lahko združi ljudi na tak način, da jih izpolni in naredi popolne, saj jih le ona lahko popelje in združi v tistem, kar je najgloblje v njih.
   Duhovnik Pierre Theilard de Chardin

   Janez
   • Janez says:

     20. septembra, 2019 at 9:56

     ADDENDUM
     Bratje in sestre pogumno, z Bogom noben greh nima zadnje besede
     Kako se premaga zlo? Da sprejmemo Božje odpuščanje, sprejmemo odpuščanje bratov. To se zgodi vsakič, ko se gremo spovedat Bogu. Tam prejmemo Očetovo ljubezen, ki premaga naš greh. Ni ga več, Bog ga je pozabil. Ko Bog odpusti, izgubi spomin, pozabi naše grehe, pozabi. Bog je zelo dober z nami. Ne kakor mi, ki se potem, ko rečemo: ‘Že v redu’, ob prvi priložnosti spomnimo pretrpele krivice z obrestmi vred. Ne, Bog izbriše zlo, nas znotraj napravi nove in tako v nas ponovno porodi veselje, ne žalost, ne temačnost v srcu, ne sumničavost. Bratje in sestre pogumno, pri Bogu noben greh nima zadnje besede.

     Marija, ki razvezuje vozle življenja, naj nas osvobodi domišljanja imeti se za pravične in naj nam da čutiti potrebo, da gremo h Gospodu, ki nas vedno čaka, da nas objame, da nam odpusti.«
     (Papež Frančišek: odlomek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 15.9.2019).

     Več ljubezni, strpnosti, svetlobe, več upanja, več dejavne dobrote za druge ljudi in pozabili bomo na svoje probleme in stiske, ki nas pestijo. Ne pa da se smilimo samim sebi nedejavni in pasivni. In glej čudežno doživetje, ko smo dobri, ko pomagamo drugim in živimo po Jezusovem Evangeliju, pomagamo sebi! Janez
10. Administrator says:

    20. septembra, 2019 at 7:08

    Međugorje, sporočilo Kraljice miru po vidcu Ivanu 17. septembra 2019:
    “Dragi otroci, na poseben način vas kličem, da bi molili po mojih namenih, tako da bi preko vaših molitev ustavili načrt, ki ga ima satan nad človeštvom, ki je vsak dan bolj oddaljeno od Boga. Namesto Boga postavlja na prvo mesto sebe in uničuje vse, kar je lepo in dobro v dušah vsakega od vas. Zato, otročiči, molite, postite se in izpolnjujte Božjo voljo, tako da se boste zavedali, kako zelo vas Bog ljubi. Hvala, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

Comments are closed.