Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Marko says:

   23. septembra, 2019 at 20:34

   Gospod daj da tudi moja žena spozna kaj so prave vrednote v življenju.Osvobodi jo jeze in sovraštva.Nakloni ji milost notranjega ozdravljenja in jo napolni s svetim duhom.Izrocam jo Jezusovemu presvetemu in Marijinemu brezmadežnemu srcu ter tvojemu brezmejne mi usmiljenju.
2. Janez says:

   23. septembra, 2019 at 18:55

   Molitev k Bogu za nov način življenja (Joyce Meyer)

   Bog me ljubi in ima dober načrt za moje življenje.
   Naklonjen mi je, kamorkoli grem.
   Česarkoli se dotaknem, mi uspe.
   Bog odpre prava vrata zame in zapre napačna.
   Hodim v modrosti.
   Napolnjen sem z mirom.
   Vesel sem in upam v Odrešitev ter Verujem v Jezusa.
   Hodim z ljubeznijo.
   Nekaj lepega se mi bo danes zgodilo.
   Vsi moji otroci ljubijo Boga in mu služijo.
   Moja zakonska zveza je vedno boljša.
   Moji odnosi z drugimi ljudmi so vedno boljši.
   Blagoslavljam ljudi, kamorkoli grem.
   Z veseljem izvršujem Božjo Voljo in pomagam ubogim.
   Joyce Meyer Nov način življenja (Exodus Maribor).

   „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
   na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
   Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
   in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).
   Joyce Meyer Zakaj Bog zakaj? (Exodus Maribor).

   Bog je uporabil Božjo besedo iz Pregovorov 3,7, da nam je pokazal resnico: „Ne imej sam sebe za modrega« Gospod prosim pokaži mi, da nisem niti polovico tako moder in pameten, kakor sem mislil, da sem. Zrel vernik je tisti, ki lahko zaupa Bogu, tudi ko v okoliščinah življenja ne vidi smisla za odločitve po človeški pameti. Bog nam vedno ne odgovarja na naša vprašanja, ker nas preizkuša v zaupanju. Vendar pa se moramo zavedati, da je naš človeški razum v velikem nasprotju z Božjim načrtom. Dokler se naš razum ne obnovi in se ne nauči misliti duhovno, po Božje je le naraven in je del človeške pameti in mesa. Pismo Rimljanom govori v osmem poglavju o Božjem in človeškem duhu. Pismo Galačanom pravi, da meso nasprotuje Duhu, Duh pa nasprotuje mesu in sta v nenehnem nasprotju (prim. Gal 5,17). Zapomnimo si, da nam iskanje razlag kot zakaj, Bog, zakaj prinaša zmedo. Ne pravim, da o tej stvari ne bi smeli misliti. Vendar je razlika, če le tako dolgo premišljujemo, da si pridobimo neko razumevanje, ali pa tako težko poizkušamo nekaj razvozlavati, da postanemo popolnoma zmedeni. Ko ste zmedeni, naj bo to za vas opozorilo, da nečesa ne delate prav. Zmeda ni od Boga. Prvo pismo Korinčanom 14,33 pravi, da Bog ni Bog zmešnjave, ampak Bog miru. Dopustite, da je mir kakor razsodnik v vašem življenju (prim. Kol 3,15). Mir naj razsoja, kaj bomo vključili in kaj ovrgli. Nered je popolno nasprotje miru. Nered pomeni, da so vse stvari pomešane, umazane, tako da je lahko zamenjati eno stvar za drugo. Mir pomeni red, resno notranje zadovoljstvo. Če oseba nima miru, nima tudi veselja. Jezus pravi, da tat prihaja samo zato, da krade, kolje in pokončuje. On, Jezus, pa je prišel, da bi imeli življenje in se ga veselili (prim. 10,10). Jezus uči v petnajstem poglavju Janezovega evangelija o življenju in bivanju, ki se nanaša na vstop v Božji počitek. V vrsticah ena do deset govori o življenju in bivanju. Jezus namreč pravi: „To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno“ (Jn 15,11). V tem Jezus zagotovo izreka željo, naj se veselimo življenja. Zagotovo pa bo nered preprečil ta cilj, da bi se lahko uresničil.

   Bog ve, kaj potrebujemo, njegov Duh pa je v nas – mar mu torej ne bi morali dovoliti, da izlije svoje neizrekljive vzdihe za nas? Jezus je rekel Očetu: »Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš« (Janez 10,42). Če dovolimo Njegovemu Duhu, da moli in posreduje za nas, bomo tudi mi vedno uslišani. Zakaj? Poslušajmo še enkrat Sv. Pavla, ki je obvladal to skrivnost. »On pa, ki preiskuje srca, ve, kaj je misel Duha, ker po Božji volji prosi za svete« (Rimljanom 8,27). Preprosto rečeno, Božji Duh moli samo v skladu z Božjo voljo. Božja volj pa je, da bi bil vsak človek odrešen in da bi mi postali popolni in srečni. Sveti Duh zato posreduje za vse, kar je potrebno za našo izpopolnitev in srečo. Zakaj smo potem obremenjeni s skrbmi tega sveta? Zakaj se potem utrujamo na mnogih poteh, ne da bi kdaj rekli: »Počival bom v Njegovem Božjem miru!«? Bog nas namreč vabi, da preložimo vse svoje skrbi nanj, »saj on skrbi za vse nas« (1. Petrovo pismo 5,7). Greh prevlada nad dušo, ki ni dovolj močna in stanovitna v veri in molitvi. Če bi svoje tavajoče brate, namesto da jih zaposlujemo z brezkončnim razlaganjem in dokazovanjem, raje učili, kako preprosto ter iskreno verovati in vztrajno moliti, bi jih vodili v čudoviti objem Božjih rok.

   Povzetek iz knjige Zakaj Bog zakaj Joyce Meyer:
   • Rešite se ujetosti z nenehnim ugotavljanjem vzrokov.
   • Učite se odvisnosti od Boga, ki je vreden zaupanja.
   • Ne skrbite za včeraj ali jutri.
   • Osvobodite svoj um posvetnega načina in se učite razmišljati na duhovni način.

   V Janezovem evangeliju 8,31–32 beremo: „Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.“

   Molimo naslednjo molitev, in če ste zares iskreni,boste doživeli novo življenje v Kristusu

   Bog Oče, verujem v Jezusa Kristusa, Tvojega sina,ki je Odrešil svet.
   Verujem, da je zame umrl na križu in je s sabo odnesel vse moje grehe in me Odrešil.
   Namesto mene je stopil v pekel in je zmagal nad smrtjo ter grobom.
   Verujem, da je Jezus zmagovito vstal od mrtvih in sedaj sedi na desni strani Boga Očeta.
   Jezus, potrebujem te. Odpusti prosim moje grehe,odreši me, pridi in začni živeti v meni.
   Prosim podari mi svoj Mir in Ljubezen.
   Prosim Jezus, naj Sveti Duh vodi moje življenje.
   Želim, da bi se ponovno rodil in na novo zaživel v Tebi Jezus.
   Prosim pridi in ostani pri meni in v meni in mi pomagaj k preobrazbi, da bom podoben Tebi.
   Prosim pomagaj mi, da bom vselej izpolnjeval Božjo Voljo.

   Joyce Meyer Zakaj Bog zakaj? (Exodus Maribor).

   Opomba avtorice Joyce Meyer: Jezus je stopil na naše mesto in nas s smrtjo na križu in vstajenjem odrešil. Mi bi sicer zaradi grehov ne bili oproščeni, če bi Jezus ne stopil na naše mesto. Pekel je tam, kjer ni Boga in Njegove Milostne Ljubezni.
   • Miro says:

     24. septembra, 2019 at 16:54

     In kje vse te milosti najti v polnosti, se jim odpreti, jih sprejeti in iz njih polno živeti? V sveti Evharistiji in v življenju po njej; predvsem z vero, upanjem in ljubeznijo v njeni moči! Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
     • Janez says:

       25. septembra, 2019 at 11:49

       Gospod pomnoži nam vero. Prosim pridi k nam in nam podari Božji Mir. Prosim pomagaj nam, da bomo živeli po Tvojih postavah in izpolnjevali Tvojo Voljo Gospod. In bili dobri ljudje in dobri kristjani! Čeprav te kot Tvoji Otroci iščemo po različnih Poteh, ki nam Ljudem na Zemlji včasih govoriš v različnih Govoricah, Verah in Jezikih, nam prosim pomagaj, da gremo po pravi Poti k Tebi, da prideš k nam in ostaneš pri nas in v nas. Tvoja Ljubezen do nas Tvojih Otrok in Tvoja Milost Gospod Bog naj nam pomaga, da nikoli ne zaidemo, ampak da ostanemo pri Tebi, ki si naše Vse. Le v Tebi počije moje nemirno Srce, ki nam podarjaš Mir. V Tebi premoremo vse, ki nam daješ Moč, Milost in Ljubezen. Janez

       Ljubite drug drugega
       Nisem prosila drugega kot eno milost za vas – da bi lahko razumeli Jezusove besede: »Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil.« Mi lahko poveste, kako vas je ljubil? Vprašajte se in potem poglejte, če ljubite svoje brate in sestre na Zemlji tako, kot On vas ljubi? Vedno bolj razumem [da], če ni in dokler ni te ljubezni med nami, se lahko ubijemo od dela in dobrih del, pa bo še vedo samo delo, ne ljubezen ubogim. Delo brez ljubezni je suženjstvo. Za toliko stvari se moramo zahvaliti Bogu. Ne moremo zares ljubiti in služiti ubogim, če nimamo te Božje ljubezni v naših srcih. To bomo dosegli le, če se bomo izpraznili sebičnosti in neiskrenosti. Ta ljubezen se mora pričeti doma. Prosite Jezusa, naj vam da Svoje srce, da boste z njim ljubili vse uboge in pomoči potrebne ljudi.
       Sveta Mati Terezija

       ‘Neverni’ Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni (odlomek Papež Frančišek)
       Jezus nam pokaže za zgled Samarijana, ravno tistega, ki ni imel vere! Tudi mi lahko pomislimo na toliko nam poznanih ljudi, morda nevernih gnostikov, ki delajo dobro. Jezus je izbral za zgled nekoga, ki ni bil mož vere, medtem ko sta dva verna Juda nadaljeval svojo pot in nista pomagala ubogemu. In ta človek, ki s tem, da ljubi brata kot samega sebe, ljubi Boga iz vsega svojega srca in z vso svojo močjo, torej Boga, ki ga ni poznal ter s tem istočasno izrazi pravo religioznost ter resnično človeškost. Biti sposobni imeti usmiljenje, to je ključ, to je naš ključ. Če ti pred neko osebo, ki je v stiski nimaš usmiljenja, če se tvoje srce ne zgane, pomeni, da nekaj ni v redu. Pazi se! Pazimo se! Ne pustimo se zapeljati neobčutljivi sebičnosti. Sposobnost imeti usmiljenje, je postala preizkusni kamen kristjana, še več Jezusovega nauka. Jezus sam je Očetovo usmiljenje do nas. Če greš po poti in vidiš na tleh brezdomca in greš mimo, ne da ga pogledaš ali pa si morda misliš: ‘To je posledica vina. Pijan je!’, se vprašaj, ne, če je ta človek pijan, ampak se vprašaj, če morda ni tvoje srce otrdelo, če ni tvoje srce postalo led. Ta zaključek kaže, da je usmiljenje do človeškega življenja, ki je v stiski, resnično obličje ljubezni. S tem postanemo resnični Jezusovi učenci in razodevamo Očetovo obličje: ‘Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen’ (Lk 6,36). Bog naš Oče je usmiljen, ker ima sposobnost tega usmiljenja, da se približa naši bolečini, našemu grehu, našim razvadam, naši bedi.

       Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 14.7.2019
3. Miro says:

   23. septembra, 2019 at 18:10

   IZJEMNA LJUBEZEN SV. PATRA PIJA DO GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, KI SE DARUJE ZA NAŠE ODREŠENJE!

   »Glejte Jezusa, ne mene,« je veleval svojim prijateljem, ki so se obračali k njemu, ko je molil. In če je odhajal iz spovednice, ko se je pri katerem od stranskih oltarjev darovala sveta maša, pripoveduje p. Marcellino Iasenzaniro, je ljudi, ki so se postavili v špalir, ko je šel mimo, in se ga poskušali dotakniti ali ga prosili za blagoslov, opozarjal z odločnimi besedami: »Daruje se sveta maša. Jezusu v najsvetejšem zakramentu obračate hrbet« (odlomek iz knjige Na nebeškem pragu – Pater Pij iz Pietrelcine, Saverio Gaeta).

   http://svetniki.org/sveti-pij-iz-pietrelcine-redovnik-spovednik-mistik

   Priporočimo se sv. patru Piju, naj nam pri Bogu izprosi veliko milost, da bomo odkrili sveto evharistijo, izvir neizmernega Božjega usmiljenja; v molitvah ga prosimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za najbolj trpeče sestre in brate, tako doma kot po svetu!

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
   Sv. pater Pij, prosi za nas!
4. Dragan says:

   23. septembra, 2019 at 16:28

   Prosim za molitev, da bi se s sodelavci v službi bolje razumel. Odnosi so zelo zaostreni, včasih prav nemogoči. Prav tako prosim, da bi se bolje razumel s starši v družini in da bi se med seboj začeli pogovarjati, se razumeti in imeti radi drug drugega.

   Prosim za Vaše molitve. Tudi sam Vaše namene izročam Materi Mariji in njenemu sinu Jezusu v priprošnjo.

   O, kri in voda, ki izviraš iz presvetega srca Jezusovega – vate zaupam!
   sv. pater Pij – prosi za nas!
5. Janez says:

   22. septembra, 2019 at 21:25

   Če bom izpolnjeval zapovedi, me bo Bog imel rad. Resno? Zakaj ima spoved pogosto negativen prizvok? Preverimo, ali tudi mi živimo v kakšni zmoti o spovedi (Povzetek Aleteia)

   Spoved ne pomeni pripraviti seznama grehov, jih izpovedati duhovniku in nobenega namerno ne izpustiti.
   Spoved pomeni prositi Boga, da me očisti in razsvetli; da mi odvzame žalost, težo ali dvom; da me osvobodi greha.
   Spoved ni ponižanje samega sebe. Spoved je priložnost, da spet najdem svoje dostojanstvo, ki mi ga znova povrne Bog.
   Spoved ni popravljanje stvari iz preteklosti. Spoved je osvoboditev od preteklosti in moč za prihodnost, kajti šele ko ubesedim, da mi je žal, lahko grem naprej.
   Spoved ni samo za majhne otroke ali starostnike. Je tudi za odrasle.
   Spoved je primerna za vsakogar, saj imam v vsakem življenjskem obdobju prelomne točke ali kotičke, kamor moram povabiti Boga, da me razsvetli in osvobodi greha in skrbi.
   K spovedi ne grem zato, ker mi ni uspelo biti popolna, idealna ali brezgrešna oseba.
   K spovedi grem zato, da ostanem v odnosu z Bogom in s padci rastem, ker mi zakrament spovedi daje posebne milosti. S pokoro po spovedi ne odslužim za svoje grehe in ne dosežem odpuščanja.
   Pokora je usmerjena k boljšemu ravnanju v prihodnosti ali pa nas vodi k poglobitvi. Odpuščanje pa je dar, saj si ga z nobeno pokoro ne morem prislužiti.

   Sedem glavnih grehov – kateri so?
   V Novi zavezi Jezus obrne starozavezno sodniško logiko v nauk ljubezni in odpuščanja. Logika daj-dam preprosto ne ustreza v celoti človeški realnosti. Ljudje imamo bolj osebne, notranje motive za svoja dejanja
   Grški menih in teolog Evagrij Pontski je v četrtem stoletju napisal seznam osmih slabosti oziroma skušnjav, ki vodijo v zlo. Seznam je služil lažjemu prepoznavanju slabosti, kar je olajšalo boj z njimi. V šestem stoletju je papež Gregor Veliki na podlagi tega oblikoval seznam sedmih glavnih grehov, ki ga še danes uči katekizem: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost, lenoba.

   Jeza ̶ ampak jeza je običajno čustvo!
   Tudi Jezus se je jezil. Jeza se začne s čustvi odpora zoper to, kar se kaže kot ovira na naši poti. Če se razjezimo na greh, na hudobne misli, je to upravičena jeza. Taka jeza vodi k dobremu, k porazu zla in v prid bližnjega. Seveda mora biti jeza nadzorovana. Jeza postane škodljiva, ko se iz nje rodi sovraštvo in želja po maščevanju.

   Napuh
   Prepoznan je za najhujšega od vseh grehov. Pri napuhu mislimo, da smo boljši od drugih. Pod napuh uvrščamo tudi stanje nečimrnosti, ki je lažja oblika. Pri nečimrnosti dopustimo, da nas drugi hvalijo zaradi “praznih stvari”, na primer lepega glasu ali intelektualnih sposobnosti.

   Lakomnost
   Lakomen je tisti, ki ob zaslužku izgubi zanimanje za druge vrednote. Išče samo tiste dejavnosti, iz katerih izhajajo koristi. Lakomnež zaupa svojemu denarju in verjame, da bo z njim vse dosegel. Čuti se zavarovanega in ne potrebuje nikogar, niti Boga.

   Nevoščljivost
   Izhaja iz čustva žalosti. Mišljena je žalost zaradi dobrega, ki ga uživa drugi človek. Sv. Janez Zlatousti pravi, da je zavistnež slabši od skopuha – če se skopuh zadovolji s tem, kar ima, si zavistnež prizadeva, vse dokler drugi ne bodo imeli ničesar. Če pa nas napade žalost zaradi življenja ali na primer tega, da smo sami, pa je v ozadju tega vedno pomanjkanje vere v Božjo previdnost.

   Lenoba
   Širše je mišljena kot duhovna lenoba. Prvotni grški izraz akedía zajema splošno stanje odpora, utrujenosti, nezanimanja, mlačnosti. Menihi so jo imenovali tudi opoldanski demon, tisti, ki napade sredi dneva, ko mineta gorečnost in želja po delu. Biti len ne pomeni, da ničesar ne storimo, ampak da naredimo samo tisto, kar se nam ljubi.

   Požrešnost
   Sv. Janez Kasijan piše, da nam požrešnost ponavadi predlaga, da bi jedli pred določenim časom, nagiba nas k temu, da bi jedli preveč in da jedi ne iščemo glede na njihovo pravo koristnost, ampak samo zato, da bi zadovoljili sladkosnednost. Na splošno požrešnost pomeni, da ne vidimo več objektivnega dobrega, ampak subjektivni užitek, povezan s stvarmi.

   Objavljeno na Medmrežju Aleteia (Pravičnost iz grščine).
   • Janez says:

     22. septembra, 2019 at 21:34

     Molitev k Svetemu Duhu
     »Dragi Oče, potrebujem Te.
     Priznam, da sem vodil moje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe.
     Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame.
     Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto v mojem življenju.
     Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil,
     da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil,
     če bom vprašal in prosil v veri.
     To molim zdaj v imenu Jezusa.
     Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem,
     da vodiš moje življenje in me napolnjuješ s Svetim Duhom.«

     Steven L. Pogue : Skrivnost kristjanov
6. Janez says:

   22. septembra, 2019 at 21:21

   JEZUS GRE SKOZI ŽIVLJENJE (Zdenka Serajnik)
   Jezus gre živ med nami.
   Tudi danes, tako kakor je še šel včeraj
   in bo šel jutri.
   Srečujemo ga.
   Z radostnim zavzetjem.
   S prezirom.
   S sovraštvom.
   Srečuje nas,
   da bi ga videli,
   da bi mu verjeli,
   da bi ga vzljubili.
   Tako zelo rad bi bil z nami,
   ker vidi vse naše življenje.
   Smili se mu naša človeška revščina,
   ne more gledati naše praznine
   in naših neuspelih poskusov,
   da bi bili sami vladarji
   vseh src in vesoljstva.
   Dobro vidi
   tudi naše iskanje in povpraševanje,
   da bi mu videli v obraz,
   začutili utrip njegovega srca
   ob svojem srcu.
   PROPTER NOS HOMINES
   HOMO FACTUS EST

   Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

   VIDIM TE MATI MARIJA (Zdenka Serajnik)
   Vidim te, Mati Marija.
   Vidim zapuščeno, prezirano.
   Vidim v nepopisni duševni stiski, ko si izgubljala in izgubila to,
   kar si imela najraje, čemur je služila vsa tvoja skrb in ljubezen,
   veljalo vse tvoje življenje.
   Čisto praznih rok, a z veliko rano v srcu.
   občutek, kakor da so ti iztrgali še srce in je ostala v tebi samo bolečina.
   Kam je izzvenel tvoj vzhičeni Magnificat?
   Kje je njegova neomajna trdnost? Nikomur ne moreš potožiti. Kdo bi te tudi razumel?
   Edini Janez je ostal s tabo, pa še ta bolj čuti izgubo Učenika Jezusa na Golgoti,
   kakor tvojo žensko in materinsko žalost.
   Magdalena? Stiska se k tebi, pa bolj išče lastne tolažbe, kakor da bi
   tolažila tebe. Uboga žena! Kje in kakšen je zdaj njen Ljubljeni?! Vojaki in farizeji in množica?
   Mar je vojakom, če je eno življenje manj, in to še življenje ”Čudaka”, ”Upornika”!
   Farizeji zmago slavijo: ”Končno smo rešeni neprijetnega Preroka!”
   Množica morda čuti izgubo, pa ne tvoje, ampak svojo: ”Kdo nam bo odslej
   ozdravljal bolnike in množil kruh? Sicer pa: če sam sebe ni mogel rešiti,
   je verjetno njegova čudodelna moč pošla in bomo morali čakati drugega, pravega preroka.”
   Vse to bereš v očeh, ki polzijo po tebi in te obsojajo.
   Dež, ki zazebe v mozeg.
   Mati Obsojenega, Umorjenega Jezusa. Brez pomoči, čisto sama.
   Najhuje pa je, da nisi mogla Sinu Jezusu olajšati trpljenja, da je nasprotno
   še sam trpel, ko je videl tvojo bol.
   Trenutek, ko mu je bila tvoja neomajna ljubezen in zvestoba
   bolj verjetno v breme, kakor v tolažbo. Le kako moreš zdržati?
   V tem, kar je bilo v tebi: neizmerna usmiljenju in sočutju!
   Usmiljenje pa je vonj ljubezni, ki ozdravlja najgloblje rane
   in prepodi celo smrt.
   Napolnjuje te usmiljenje do Sina Jezusa. Toliko večje, kolikor manj mu
   moreš z dejanji pomagati.
   Prevzema te usmiljenje s tistimi, ki so Sinu Jezusu povzročili toliko
   krivic in gorja, saj niso vedeli, kaj delajo.
   Vidiš usodno praznino njihovih duš, ki jih je zamorilo sovraštvo,
   omrtvil napuh in sebičnost napravila jalove.
   Tvoje sočutje se zliva v eno s Sinovim usmiljenjem in z njegovo
   željo in voljo, da odreši tiste, ki so odrešenja najbolj potrebni.
   Sinova ljubezen živi kljub njegovemu prebodenemu srcu.
   Živi tudi v tebi in ti daje moč.
   Zato si tako silna, zato te tudi največja izguba ne omaje.
   Škoda, da ista ljubezen ne živi v materah, ki more telesca lastnih
   otrok. Pa tudi v tistih materah, ki more lastni zarod tudi duhovno,
   ko mu ne govorijo o božji ljubezni, temveč se celo trudijo, da
   bi mu še drugi ne spregovorili o njej.
   Vidim te, Mati.
   Tvoja ljubezen se še vedno bori, da bi premagala smrt.

   Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.
   • Janez says:

     23. septembra, 2019 at 19:46

     SERAJNIK, Zdenka Književnost, literatura

     Rojena: 4. avgust 1911, Prihova (Občina Oplotnica)
     Umrla: 22. februar 2003, Slovenske Konjice

     Kraj delovanja: Slovenske Konjice, Ptuj

     Zdenka Serajnik, pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica je bila rojena v družini Lovrenca in Božene Serajnik, ki sta bila oba učitelja na osnovni šoli Prihova. Po končani osnovni šoli se je preselila v Ljubljano, kjer je zaključila gimnazijo in na filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega jezika z nemščino in zgodovino južnoslovanske književnosti. Leta 1942 se je v Slovenskih Konjicah zaposlila kot pomožna knjigovodkinja, kjer je ostala vse do leta 1945. Po osamosvojitvi se je zaposlila na konjiški osnovni šoli kot učiteljica slovenskega jezika, kjer je ostala vse do upokojitve.
     Bogat arhiv obsega na stotine strani obsežnega in pestrega literarnega dela tako s posvetno kot z religiozno tematiko. Zdenka Serajnik je bila ena od prvih prevajalk Alme M. Karlin in tudi Bogoslužnega molitvenika iz latinščine v slovenski jezik. Nekaj pesmi je tudi uglasbenih in jih še danes uporabljajo pri bogoslužju.

     http://www.celjskozasavski.si/osebe/serajnik-zdenka/28/
7. Janez says:

   22. septembra, 2019 at 13:32

   1) Papež Frančišek: In kdo je moj bližnji?’
   Neverni Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega
   Evangelij o ‘dobrem Samarijanu’ (prim. Lk 10,25-37) kaže na zgled spolnjevanja zapovedi, ko neverni in v Izraelu zaničevani Samarijan pomaga ranjenemu človeku, kjer dva druga, ki sta poznača Božje postave nista pomagala. Potem ko je učitelj postave v Evangeliju vprašal Gospoda, kaj je potrebno, da prejme v delež večno življenje, ga je Jezus napotil poiskati odgovor v Svetem pismu, ki pravi: ‘Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, z vso svojo dušo, z vso svojo močjo in z vsem svojim mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe’ (v. 27). Bile pa so različne razlage glede tega, koga je potrebno imeti za ‘bližnjega’. Dejansko je ta človek nadalje vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ (v. 29). Na tej točki mu je Jezus odgovoril s priliko, to lepo priliko. Vse vas vabim, da vzamete današnji evangelij: Luka, Lukov evangelij 10 poglavje, od 25 do 37 vrstice. Je ena najlepših evangeljskih prilik. Ta prilika je postala vzorec za krščansko življenje. Postala je zgled, kako mora kristjan delovati. Po zaslugi evangelista Luka imamo ta zaklad.

   Glavni junak Jezusove prilike je Samarijan
   Glavni junak te kratke pripovedi je nek Samarijan, ki je na poti srečal človeka, ki so ga oropali in pretepli razbojniki in je poskrbel zanj. Vemo, da so Judje zaničevali Samarijane in jih niso smatrali za del izvoljenega ljudstva. Zato ni naključje, da je Jezus izbral ravno Samarijana za pozitivno osebnost prilike. Na ta način hoče prerasti predsodek in pokazati, da je tudi tujec, nekdo ki ne pozna pravega Boga in ne obiskuje njegovega templja, sposoben ravnati po Njegovi volji, imeti torej sočutje do brata v potrebi in mu pomagati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.

   Postavljamo človeško pravilo pred Božjo zapoved?
   Po tej isti poti sta pred Samarijanom šla mimo duhovnik in levit, torej osebi posvečeni Božjemu čaščenju. Toda, ko sta videla na tleh siromaka, sta šla naprej, ne da bi se ustavila, najverjetneje, da ne bi postala ‘nečista’ zaradi njegove krvi. Človeško pravilo ‘postati nečist zaradi krvi’ povezano s čaščenjem sta postavila nasproti zapovedi Boga, ki hoče predvsem usmiljenje.

   ‘Neverni’ Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni
   Jezus torej predlaga za zgled Samarijana, ravno tistega, ki ni imel vere! Tudi mi lahko pomislimo na toliko nam poznanih ljudi, morda agnostikov, ki delajo dobro. Jezus je izbral za zgled nekoga, ki ni bil mož vere. In ta človek, ki s tem, da ljubi brata kot samega sebe, ljubi Boga iz vsega svojega srca in z vso svojo močjo, torej Boga, ki ga ni poznal ter s tem istočasno izrazi pravo religioznost ter resnično človeškost.

   Naš bližnji je tisti, do katerega smo imeli usmiljenje
   Potem ko je povedal to tako lepo priliko, se je Jezus ponovno obrnil na tistega učitelja postave, ki ga je vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ in mu rekel: ‘Kdo od teh treh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?’ (v. 36). Na ta način je napravil preobrat glede na vprašanje svojega sogovornika in tudi glede logike nas vseh. Daje nam razumeti, da nismo mi, ki na osnovi svojih meril določamo, kdo je naš bližnji in kdo ne, ampak je oseba, ki se je znašla v stiski, po kateri se mora spoznati, kdo je naš bližnji, torej tisti, do katerega smo imeli usmiljenje.

   Biti sposobni imeti usmiljenje, to je ključ, to je naš ključ. Če ti pred neko osebo, ki je v stiski nimaš usmiljenja, če se tvoje srce ne zgane, pomeni, da nekaj ni v redu. Pazi se! Pazimo se! Ne pustimo se zapeljati neobčutljivi sebičnosti. Sposobnost imeti usmiljenje, je postala preizkusni kamen kristjana, še več Jezusovega nauka. Jezus sam je Očetovo usmiljenje do nas. Če greš po poti in vidiš na tleh brezdomca in greš mimo, ne da ga pogledaš ali pa si morda misliš: ‘To je posledica vina. Pijan je!’, se vprašaj, ne, če je ta človek pijan, ampak se vprašaj, če morda ni tvoje srce otrdelo, če ni tvoje srce postalo led. Ta zaključek kaže, da je usmiljenje do človeškega življenja, ki je v stiski, resnično obličje ljubezni. S tem postanemo resnični Jezusovi učenci in razodevamo Očetovo obličje: ‘Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen’ (Lk 6,36). Bog naš Oče je usmiljen, ker ima sposobnost tega usmiljenja, da se približa naši bolečini, našemu grehu, našim razvadam, naši bedi.

   Prošnja k Devici Mariji
   Devica Marija naj nam pomaga razumeti ter predvsem vedno bolj živeti neločljivo povezanost, ki je med ljubeznijo do Boga, ki je Oče ter konkretno in velikodušno ljubeznijo do naših bratov in sester in nam da milost, da bi imeli usmiljenje ter v njem rastli.«

   (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 14.7.2019)

   2) Papež Frančišek: Bog je izkustvo ljubezni
   Da bo srce gorelo »Člani centrov in šol za novo evangelizacijo ste razpravljali o osrednji temi evangelizacije: kako prižgati željo po srečanju z Bogom, kljub znamenjem, ki zatemnjujejo njegovo navzočnost. Kot izhodišče premišljevanja bi ponudil prizor dveh učencev, ki gresta proti Emavsu. Tam je bil tudi Kristus, ki je hodil z njima, a zaradi pobitosti v srcu ga nista bila zmožna prepoznati (glej Lk 24,13-27). Tako je tudi za mnoge naše sodobnike: Bog jim je blizu, a jim ga ne uspe prepoznati. Skrivnost je torej v tem, da skupaj s svojimi negotovostmi začutimo čudovitost te navzočnosti. To je ista osuplost, ki je zajela učenca na poti v Emavs: ‘Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?’ Povzročiti, da bo srce gorelo, je naš izziv.

   Ko Cerkev skrbi le lasten uspeh
   Pogosto pa se dogaja, da je Cerkev za današnjega človeka ‘hladen spomin’, če ne pekoče razočaranje. Mnogi, predvsem na Zahodu, imajo občutek, da jih Cerkev ne razume in je daleč od njihovih potreb. Nekateri Cerkev obsojajo kot preveč šibko v odnosu do sveta, spet drugi jo vidijo kot preveč mogočno glede na veliko revščino na svetu. Rekel bi, da je prav biti zaskrbljen, predvsem pa skrbeti, ko se Cerkev zaznava kot posvetno, ki torej sledi načelom uspeha sveta in pozabi, da ne obstaja za oznanjevanje sebe, ampak Jezusa. Cerkev, ki jo skrbi za širjenje svojega dobrega imena, ki se s težavo odpove tistemu, kar ni bistveno, več ne doživlja gorečnosti pri vnašanju evangelija v današnji čas. Na koncu je bolj neka lepa muzejska najdba kot pa preprosta in radostna Očetova hiša.

   Ljubiti in biti ljubljeni
   Pa vendar je veliko otrok, ki jih Oče želi imeti doma. To so naši bratje in sestre, ki medtem ko uporabljajo mnoge tehnološke osvojitve, živijo vsrkani v vrtinec pobesnelosti. In medtem ko v sebi nosijo globoke rane in se trudijo najti stabilno službo, se znajdejo obdani z zunanjim blagostanjem, ki mrtviči znotraj in odvrača od pogumnih odločitev. Koliko ljudi ob nas živi v naglici, sužnji tistega, kar bi moralo služiti njim, da bi bili bolje, a pozabijo na okus po življenju: lepoto številčne in velikodušne družine, ki napolni noč in dan, a hrani srce; svetlobo, ki se najde v očeh otrok, ki je ne more dati noben smartphone; veselje ob preprostih stvareh; vedrino, ki jo prinaša molitev. Kar nas pogosto prosijo naši bratje in sestre, pa čeprav jim ne uspe zastaviti vprašanja, se ujema z najglobljimi potrebami: ljubiti in biti ljubljeni, biti sprejeti takšni, kot smo, najti mir v srcu in veselje, ki traja dlje od zabave.

   Bog pomeni izkustvo ljubezni
   Mi smo vse to izkusili v Jezusu in naše poslanstvo je naslednje: Srečati naše sodobnike, da bi jim dali spoznati njegovo ljubezen. Ne toliko, da bi jih poučevali, nikakor obsojali, ampak da bi postali njihovi tovariši na poti. […] Kako pomembno je čutiti se nagovorjeni z vprašanji moških in žensk današnjega časa!Brez domišljanja, da imamo takojšnje odgovore, in brez dajanja v naprej pripravljenih odgovorov, ampak z deljenjem besede življenja; ne da bi postali prozeliti, ampak da se pusti prostor ustvarjalni moči Svetega Duha, ki osvobaja srce od suženjstva in ga obnavlja. Posredovati Boga torej ne pomeni govoriti o Bogu in upravičevati njegov obstoj – tudi hudič vé, da Bog obstaja! Oznanjati Gospoda pomeni pričevati veselje, da ga poznamo, pomeni pomagati živeti lepoto srečanja z njim. Bog ni odgovor na neko intelektualno radovednost ali na zavzetost volje, ampak je izkustvo ljubezni, ki je poklicana postati zgodba ljubezni. Kajti – in to velja predvsem za nas – ko se enkrat sreča živega Boga, ga je treba naprej iskati. Skrivnost Boga se nikoli ne izčrpa, neizmeren je kakor njegova ljubezen.

   Bog je ljubezen
   ‘Bog je ljubezen’ (1 Jn 4,8). Uporabljen je glagol biti. Bog se namreč ne spreminja glede na naše obnašanje. Je brezpogojna ljubezen, ne spreminja se. Je ljubezen, ki se ne potroši. Kako lepo je tega zvestega Boga oznanjati bratom, ki živijo v mlačnosti, ker se je prvotno navdušenje ohladilo. Kako lepo je reči: ‘Jezus Kristus te ljubi, daroval je svoje življenje, da bi te odrešil, in zdaj vsak dan živi ob tebi’ (Evangelii gaudium, 164). Pomembna so ta srečanja, ki nam pomagajo rasti v veri: približati se tistemu, ki je v stiski, graditi mostove, oskrbeti trpečega, poskrbeti za revne, maziliti s potrpežljivostjo tistega, ki je ob tebi, tolažiti obupanega, blagoslavljati tistega, ki ti povzroča hudo … tako postanemo živa znamenja Ljubezni, ki jo oznanjamo.«

   (Papež Frančišek udeležencem mednarodnega srečanja akademskih centrov in šol za novo evangelizacijo, na temo ‘Je mogoče srečati Boga?’, Vatikan, 21.9.2019)

   3) Papež Frančišek: Ljudje naj molijo za politike in politiki naj molijo za ljudi
   Moliti za vse »V današnjem berilu iz Prvega pisma Timoteju (glej 1 Tim 2,1-8) apostol Pavel poziva k molitvi za vse ljudi, tudi za tiste, ki so na oblasti. Poziv je namenjen vsemu Božjemu ljudstvu in gre torej za univerzalno prošnjo. Moli se naj ‘brez jeze in brez prepirljivosti’. Opravljajo se naj ‘prošnje, molitve, priprošnje, zahvale za vse ljudi’, istočasno pa tudi ‘za kralje in vse oblastnike’, da bodo ‘živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu’.
   Pavel nekoliko izpostavlja okolje verne osebe: to je molitev. Tukaj gre za molitev priprošnje: ‘Naj vsi molijo za vse, da bi lahko živeli tiho in mirno življenje v dostojanstvu in posvečeno Bogu.’ Moliti, da bi to bilo mogoče. A imamo en namig, ob katerem bi se želel ustaviti: ‘Za vse ljudi.’ In potem doda: ‘Za kralje in vse, ki so na oblasti.’ Gre torej za molitev za vladarje, za politike, za osebe, ki so na odgovornih položajih, da bi lahko vodili politično institucijo, državo, provinco.

   Kdo med nami moli za politike?
   Politiki so pogosto deležni laskanja s strani svojih pristašev, a prav tako so deležni žalitev. Tudi duhovnike in škofe se žali. Nekateri si to tudi zaslužijo, To je žal postala že navada – ‘rožni venec žaljivk in kletvic, diskvalifikacij’. Pa vendar, kdor je na oblasti je odgovoren voditi državo. In mi, ali ga puščamo samega, ne da bi Boga prosili, naj ga blagoslovi? Za oblastnike se ne moli. Lahko bi se celo zdelo, da jih molitev žali. Takšen je naš odnos do oseb, ki so na oblasti. A sv. Pavel pojasni, zakaj moliti: Moliti za vsakega med njimi, da bodo ljudje lahko naprej živeli tiho, mirno in dostojanstveno. Spomnimo se, kako so Italijani pred kratim živeli ‘krizo vlade’. Kdo med nami je molil za oblastnike? Kdo med nami je molil za parlamentarce? Da bi se lahko dogovorili in naprej vodili domovino? Zdi se, da duh patriotizma ne pride do molitve. Pride do diskvalifikacij, sovraštva, prepirov. ‘Hočem torej – piše Pavel – da moški molijo na vsakem kraju in povzdignejo svete roke brez jeze in prepirljivosti.’ Treba je razpravljati in to je naloga parlamenta. Treba je razpravljati, a ne s poniževanjem drugega. Moramo moliti za drugega, za tistega, ki ima drugačno mnenje od našega.

   Tudi politiki morajo moliti za ljudstvo
   Oprl bi se še na današnji evangeljski odlomek iz Lukovega evangelija (glej Lk 7,1-10), s katerim je tudi odgovoril tistim, ki mislijo, da je nek politik preveč komunist ali pa je pokvarjen. O politiki ni treba razpravljati, treba je moliti. So tudi takšni, ki pravijo, da je politika umazana. A Pavel VI. je trdil, da je politika najvišja oblika dejavne ljubezni. Lahko je umazana, kakor je lahko umazan vsak poklic, vsak. Mi smo tisti, ki nekaj umažemo, stvar sama po sebi pa ni umazana. Mislim, da se mi moramo spreobrniti in moliti za politike vseh barv, vseh! Moliti za voditelje. To nas prosi Pavel. Ko sem poslušal Božjo besedo mi je prišlo na misel to zelo lepo dejstvo v evangeliju: oblastnik, ki moli za enega od svojih; ta stotnik, ki moli za enega od svojih. Tudi oblastniki morajo moliti za svoje ljudstvo, kakor je ta molil za svojega služabnika: ‘Moj služabnik je, jaz sem zanj odgovoren.’ Oblastniki so odgovorni za življenje države. Lepo je pomisliti, da če bo ljudstvo molilo za svoje vladarje, bodo vladarji prav tako zmožni moliti za ljudstvo, kakor je ta stotnik molil za svojega služabnika.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 16.9.2019)

   Omrežje Operando: Človek se ne spreobrne zaradi besed, ampak zaradi Ljubezni (Barbara Rajgelj)

   Če želiš, da bi se ljudje okoli tebe spreobrnili, potem jih ljubi in tako izpolnjuj Božjo Voljo. Več kot besede jim bo o Bogu povedala tvoja ljubezen. Morda poznaš bolečino ob tem, ko drugi ne želijo slišati in sprejeti veselega oznanila o Božji ljubezni. To je del tvoje poti, je bolečina, ki lahko postane rodovitna. To so lahko polja, kjer rasteta tvoja ponižnost in potrpežljivost. Je najboljši način, da rasteš v ljubezni. Da ljubiš, tudi če ne vidiš rezultatov. Če misliš, da se mora nekdo še posebno spreobrniti, potem ga ljubi s še večjo ljubeznijo. Če mu želiš povedati, kako veliko dostojanstvo ima kot Božji otrok, potem ga spoštuj. Če bi mu rad govoril o usmiljenem Bogu, bodi z njim usmiljen in prizanesljiv. Če bi ga rad spodbudil, da se vrne k Očetu, ki mu odpušča, potem mu odpuščaj najprej ti sam. Najtežje bo sprejel sporočilo o Bogu nekdo, ki v svoji okolici ni izkusil ljubezni. Če mu želiš približati Boga, potem ga ljubi. Bog je ljubezen. Prihajaj k Bogu, dopusti mu, da ti podari izkušnjo svoje ljubezni. Šele ko boš prežet z Njegovo lučjo, boš lahko svetil drugim. Takrat mnogokrat niti ne bo treba besed. Če boš v sebi nosil obilje Božjega miru, če boš dobrohoten in v srcu vesel kristjan, bodo ljudje sami prihajali k tebi. Želeli bodo priti k luči, ki bo žarela v tebi. Včasih bi radi drugim oznanjali, a si ne vzamemo časa za molitev, ampak ta čas namenjamo zgolj oznanjevanju, govorjenju o Bogu. Takrat so naše besede prazne in ne morejo nagovoriti. Posvečaj svoj čas temu, da napolniš svojo dušo pri izviru žive vode.

   MOLITEV
   Ljudem sem govoril o Tebi, Gospod. Niso želeli slišati Tvojega oznanila. Mislil sem, da zavračajo mene, na koncu pa sem se zavedel, da zavračajo Tebe. Pomislil sem, kako pogosto moraš biti zavrnjen Ti, ki si sama ljubezen. Takrat sem si zaželel le to, da bi Te mogel še bolj ljubiti. Obljubil sem si, da bom storil vse, kar je v moji moči, da Ti služim. Gledal sem Te in opazil, da daješ prav vsem, tudi tistim, ki Te zavračajo. Vem, da stvari ne morem storiti bolje, kot jih delaš Ti. Zato te poskušam v vsem posnemati. Ljubiti hočem vse, še posebno pa tiste, ki nočejo slišati zate. Če je to način, na katerega jim bom govoril o Tebi, ga hočem z vso silovitostjo živeti. Zdaj sem tu, pred Teboj, da napolnim svoje srce s Tvojo ljubeznijo. Nato bom to ljubezen ponesel v svet, da začuti lakoto in žejo po Tebi, ki si žarišče ljubezni. Želim, da se vsi ljudje vrnejo k Tebi.

   Avtor: BARBARA BAJŽELJ na Omrežju Operando
8. Miro says:

   21. septembra, 2019 at 15:28

   POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA IN JO Z JEZUSOVO POMOČJO TUDI URESNIČUJMO!

   Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?«On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike« (Mt 9,9-13).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+9%2C9-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Za razumevanje tistega dela pričujočega evangeljskega odlomka, ki se nanaša na hojo za Gospodom, je izjemno pomembno, kar nam Jezus govori na drugih mestih v Evangeliju. Omenimo predvsem Jezusove besede: »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec« (Lk 14,27). Na drugem mestu pa Jezus pravi: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja« (Jn 8,12). Božjo besedo najbolj popolno razlaga sama Božja beseda in bi lahko še in še citirali.

   Besede »Hodi za menoj!«pomenijo, naj se tisti, ki hoče biti Jezusov učenec, povsem naveže na Jezusa, ga vedno posluša in tudi v vsem spolnjuje Božjo voljo. Obenem mora biti pripravljen, da bo Jezusova usoda tudi njegova usoda. Kot v Hoji za Kristusom piše Tomaž Kempčan, nas Kristus z besedami »kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi« opominja, da posnemajmo Njegovo življenje in ravnanje, ako hočemo, da bomo v resnici razsvetljeni in da se bomo oprostili vsake slepote srca.

   Molimo z zaupanjem v moč žive Božje besede, da bi se naučili hoditi za Njim, ki je pot, resnica in življenje! Božjemu usmiljenju pa v molitvah izročimo tudi vse osebe in zadeve, omenjene v zapisih – Patricija, Dragan, Jasna, Kristina, Dušanka, Slavica, S, Andreja, Mina, Ana, Jana, Blanka, Tanja, Rebeka … Vseh imen seveda ne moremo navesti; bistveno je, da so vsa zapisana v Jezusovem Srcu.
   Zgodi se presveta Božja volja!

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Sv. Matej, prosi za nas!
9. Janez says:

   21. septembra, 2019 at 11:33

   JEZUS
   Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
   Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
   Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
   ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
   Navkljub vsem našim slabostim nas Bog ljubi in
   še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
   Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
   « Štiri besede, kk pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
   Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
   Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
   Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
   Nikoli ne ločuj med Jezusom v evharistiji in Jezusom v ubogih,
   ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj.

   Sveta Mati Terezija

   Ljubite drug drugega
   Nisem prosila drugega kot eno milost za vas – da bi lahko razumeli Jezusove besede: »Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil.« Mi lahko poveste, kako vas je ljubil? Vprašajte se in potem poglejte, če ljubite svoje brate in sestre na Zemlji tako, kot On vas ljubi? Vedno bolj razumem [da], če ni in dokler ni te ljubezni med nami, se lahko ubijemo od dela in dobrih del, pa bo še vedo samo delo, ne ljubezen ubogim. Delo brez ljubezni je suženjstvo. Za toliko stvari se moramo zahvaliti Bogu.

   Sveta Mati Terezija

   IZPRAZNITE SE SEBIČNOSTI IN NEISKRENOSTI

   Nekoč je oče iz Katmanduja, imel govor o Božji ljubezni do sveta in o tem, kakšna je Njegova veličina, da je poslal Svojega sina. Tako sem ga vprašala: »Jezus pravi, ‘Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil,’ in rekel je tudi, ‘kot je Oče ljubil Mene, jaz ljubim vas.’ Torej moramo mi, če želimo vedeti, kako ljubiti drug drugega, vedeti kako je Oče ljubil svojega Sina, zato te sprašujem: ‘Kako je Oče ljubil Sina?’« Pogledal me je in rekel: »Mati, tvoje vprašanje je zelo lepo in logično, vendar ti nanj ne morem odgovoriti.« Nosimo ogromno odgovornost – ljubiti, kot je Oče ljubil sina – in nič manj. Če nimamo te ljubezni, potem je to prevara, zavajanje. Ne moremo zares ljubiti in služiti ubogim, če nimamo te Božje ljubezni v naših srcih. To bomo dosegli le, če se bomo izpraznili sebičnosti in neiskrenosti. Ta ljubezen se mora pričeti doma. Prosite Jezusa, naj vam da Svoje srce, da boste z njim ljubili.

   Sveta Mati Terezija
10. Janez says:

    21. septembra, 2019 at 11:20

    JANEZ ZLATOUSTI OSEM MOLITVENIH PUŠČIC

    Gospod, razsvetli moje srce, ki ga je zatemnilo grešno poželenje.
    Gospod, pošlji mi na pomoč svojo milost, da bom lahko častil tvoje ime.
    Gospod Jezus Kristus, zapiši me v knjigo življenja, ki naj se po tvoji milosti vse dobro konča.
    Gospod, poškropi moje srce z roso svoje milosti.
    Gospod, naj bom hiter v dobrih mislih.
    Gospod, podeli mi solze in spomin na smrt, pa tudi kesanje.
    Gospod, vsadi vame korenino vsega dobrega: Božji strah v moje srce.
    Gospod, naj te ljubim z vso dušo in vsem razumom in naj vedno izpolnjujem tvojo voljo.

    Spodnjih osem “molitvenih puščic” pripisujejo sv. Janezu Zlatoustemu. Te molitve so kratke in pogoste misli, ki jih čez dan izrekamo Gospodu, kot neki opozorilni opomniki (reminders), da smo vedno in povsod v Božji navzočnosti in Boga prosimo usmiljenja. V dolgoletnem izročilu Cerkve so te kratke molitve – naši drobni pozdravi, ki jih čez dan izrekamo Gospodu – dobile različna poimenovanja. Med drugim jim rečemo tudi molitveni vzdihi ali molitvene puščice.

    MOLITEV, DA NE IZREKAMO PREHITRIH SODB O LJUDEH
    O Gospod, naj vem, kar bi moral vedeti,
    naj ljubim, kar bi moral ljubiti,
    naj hvalim to, kar te najbolj razveseljuje,
    cenim, kar je dragoceno v tvojih očeh,
    zavračam vse, kar te žali.
    Naj ljudi in stvari ne ocenjujem na prvi pogled,
    naj ne obsojam na podlagi govoric nevednih ljudi,
    temveč naj razločujem s pravično sodbo med vidnimi in duhovnimi stvarmi,
    predvsem pa naj vedno premislim, kaj bi bilo najbolj po volji Tebi.
    Amen.

    Ko opazimo ali srečamo osebo, pa naj bo to prijatelj, družinski član, nekdo, ki smo ga srečali na družbenih omrežjih, ali pa oseba, ki je sploh ne poznamo, si o njej zelo hitro ustvarimo mnenje. Nekako se nam zdi, da o njej poznamo vse podrobnosti, in kmalu pomislimo na tisto najslabše. In na teh nepopolnih podlagah sodimo ljudi vnaprej ali prejudiciramo. Ker imamo ljudje težave s prehitrim ocenjevanjem (prejudiciranjem) drugih oseb, se na Boga obrnemo z molitvijo Tomaža Kempčana. V molitvi, ki jo pripisujejo Tomažu Kempčanu, bomo lahko Boga prosili za pomoč, da bi se otresli razvade prehitrega obsojanja ljudi ali prejudiciranja po videzu. Gospod pa nam pravi ne sodite, da ne boste sojeni. Ker smo sami grešniki je prav, da najpreje pospravimo pred svojim pragom, ne pa da presojamo druge ljudi. Imamo pri sebi in na sebi dovolj dela, da bomo izvajali Božjo Voljo.

    Nemci pomenljivo pravijo: “Vsakdo v deželi naj počisti in očiti svojo hišo in svoj prag, pa bo cela država in celotno občestvo urejeno in očiščeno”. Die Deutschen sagen bedeutungsvoll: “Jeder im Land sollte sein Haus und seine Haustür reinigen und säubern, und das ganze Land und die gesamte Gemeinschaft werden sauber und ordentlich sein.”

    Ko vsakdo stori kar je prav po Božjih postavah in Božji Volji je vse prav in Bogu v Veselje. Wenn jeder tut, was in Gottes Verordnungen und in Gottes Willen richtig ist, ist alles richtig und dem Gott in Freude.

    Povzete molitve po Medmrežju Aleteia

Comments are closed.