Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Vesna says:

   25. septembra, 2019 at 21:20

   Jezus prosim te za obstoječo službo.Stoj mi ob strani Blagoslovi me in moje sodelavce še posebej šefa.Prosim te za pozitiven promet,da bi službo obdržala.
   .
2. Miro says:

   25. septembra, 2019 at 17:23

   ZAKAJ HODIMO K SVETI MAŠI?

   Odgovor na to vprašanje nam z globokimi, pristnimi pričevanjskimi besedami podaja ravno sedanji papež Frančišek. Bogu hvala za tega izjemnega pričevalca vere, upanja in ljubezni, pa tudi zvestega pričevalca za sveto Evharistijo, kar so bili pred njim tudi mnogi njegovi predhodniki.

   O tem, kako papež Frančišek razmišlja o sveti Evharistiji smo na tem mestu že pisali. Tokrat lahko premišljujemo o njegovi misli, zakaj hodimo k sveti maši, kako postati evharistični moški in ženske, o sadovih svete maše, itn.

   »Ko se maša zaključi, se začne prizadevanje za krščansko pričevanje,« je dejal sveti oče med katehezo. Kristjani namreč ne gredo k maši, da bi opravili tedensko nalogo, potem pa nanjo pozabili. K maši gredo, da bi bili soudeleženi pri Gospodovem trpljenju in vstajenju in zatem še bolj živeli kakor kristjani – da bi si prizadevali za krščansko pričevanje. Cerkev zapustimo, da bi »šli v miru« in ponesli Božji blagoslov v vsakdanje dejavnosti, v svoje domove, v delovna okolja, med skrbi zemeljskega mesta, da bi »slavili Gospoda s svojim življenjem«. Vsakokrat ko grem od maše, moram oditi boljši, kot sem bil, preden sem šel k maši, imeti več življenja, več moči, več volje za krščansko pričevanje, je dejal papež. Po evharistiji, Gospod Jezus vstopi v nas, v naše srce in v naše meso, da bi lahko »v življenju izrazili v veri prejeti zakrament«.

   https://www.trnovo.info/duhovni-pristan/duhovna-misel/196-papez-pri-katehezi-udeleziti-se-mase-da-bi-krscansko-pricevali-vir-radio-vatikan

   Božjemu usmiljenju priporočimo vse obiskovalce te spletne strani in nasploh vse ljudi, ki se v tem trenutku nahajajo v kakršni koli stiski, da bi odkrili odrešenjski studenec svete Evharistije ter iz njega črpali moč za molitev in delo v moči Svetega Duha! Naj nam Gospod Jezus, ki se na oltarju daruje za naše odrešenje, podari moč za živo vero, trdno upanje in gorečo ljubezen!

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
3. Janez says:

   25. septembra, 2019 at 14:25

   KAJ JE MOLITEV? (Medmrežje župnija rogaska)
   Kaj je molitev? Molitev je prošnja in povzdigovanje našega človeškega duha k Bogu ali prošnja k Bogu za dobrine, ki ustrezajo njegovi Volji. Molitev je vedno dar Boga, ki prihaja, da bi srečal človeka. Krščanska molitev je oseben in živ odnos božjih otrok s svojim neskončno dobrim Očetom, z njegovim Sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom, ki prebiva v njihovih srcih.

   RAZODETJE O MOLITVI
   Zakaj obstaja poklicanost vseh k molitvi? Zato, ker Bog s stvarjenjem pokliče vsako bitje iz niča v bivanje in ker človek tudi po svojem padcu v greh ostaja sposoben spoznati svojega Stvarnika in ohranja hrepenenje po tistem, ki ga je poklical v bivanje. Vsa verstva – in na poseben način celotna odrešenjska zgodovina – pričujejo o tem človekovem hrepenenju po Bogu. Najprej pa Bog neutrudljivo priteguje vsakega človeka k skrivnostnemu srečanju z njim v molitvi.

   RAZODETJE O MOLITVI V STARI ZAVEZI
   V čem je Abraham zgled molitve? Abraham je zgled molitve zato, ker hodi v božji navzočnosti, posluša Boga in ga uboga. Njegova molitev je boj vere, ker tudi v trenutkih preizkušnje ohranja svojo vero v božjo zvestobo. Še več, potem ko je Abraham sprejel Gospoda v svojem šotoru in mu je ta zaupal svoj sklep, si upa prositi za grešnike z drznim zaupanjem.

   Kako je Mojzes molil?
   Mojzesova molitev je zgled kontemplativne (premišljevalne) molitve. Bog, ki pokliče Mojzesa iz gorečega grma, se pogosto in na dolgo pomenkuje z njim “iz obličja v obličje, kakor človek govori s svojim prijateljem” (2 Mz 33,11). Iz te zaupljivosti z Bogom Mojzes črpa moč, da neodjenljivo prosi za ljudstvo. Ta molitev je tako predpodoba priprošnje edinega srednika Jezusa Kristusa. Kakšen odnos do molitve imata tempelj in kralj v stari zavezi? V senci božjega šotora, skrinje zaveze in kasneje templja se razcveteva molitev božjega ljudstva pod vodstvom pastirjev. Med njimi je David kralj “po božjem srcu”, pastir, ki moli za svoje ljudstvo. Njegova molitev je zgled za molitev ljudstva, ker je zvesto oklepanje božje obljube in ljubeče zaupanje v tistega, ki je edini Kralj in Gospod.

   Kakšno vlogo ima molitev v poslanstvu prerokov? Preroki črpajo iz molitve luč in moč, da pozivajo ljudstvo k veri in spreobrnjenju srca. Živijo v veliki zaupnosti z Bogom in s priprošnjo posredujejo za brate, katerim oznanjajo, kar so pri Gospodu videli in slišali. Elija je oče prerokov, se pravi tistih, ki iščejo božje obličje. Na gori Karmel doseže vrnitev ljudstva k veri, ker poseže Bog, katerega je klical z besedami:”Usliši me, Gospod, usliši me!” (1 Kr 18,37).

   Kakšen pomen imajo psalmi v molitvi? Psalmi so vrhunec molitve v stari zavezi. Božja beseda postane v psalmih človekova beseda. Ta molitev ima osebno in skupnostno razsežnost, ki ju ni mogoče ločiti med seboj. Je navdihnjena od Svetega Duha in opeva velika božja dela v stvarstvu in v zgodovini odrešenja. Kristus je molil psalme in jih dovršil. Zato so bistvena in trajna prvina molitve Cerkve. Primerni so za ljudi vseh slojev in časov.

   JEZUS V POLNOSTI RAZODENE IN UDEJANI MOLITEV
   Od koga se je Jezus naučil moliti? Jezus se je po svojem človeškem srcu naučil moliti od svoje Matere Marije in od judovskega izročila. A njegova molitev je prikipevala še iz drugega skritega izvira: Jezus je namreč tisti Večni Božji Sin, ki v svoji Sveti človeški naravi izreka svojemu Očetu popolno sinovsko molitev in pokornost.

    
   Kdaj je Jezus molil?
   Evangelij kaže Jezusa pogosto v molitvi. Vidimo ga, kako se umakne v samoto, tudi ponoči. Moli pred odločilnimi dejanji svojega poslanstva in poslanstva apostolov. Vse njegovo življenje je molitev, ker je v stalnem občestvu ljubezni z Očetom.

   Kako je Jezus molil v svojem trpljenju?
   Jezusova molitev med njegovim smrtnim bojem na Oljski gori in njegove zadnje besede na križu razodevajo globino njegove sinovske molitve: Jezus izpolni Očetov načrt ljubezni in prevzame nase vse stiske človeštva, vse prošnje in priprošnje v zgodovini odrešenja. Prinese jih Očetu, ki jih sprejme in usliši, onkraj slehernega upanja s tem, da ga obudi od mrtvih.

   Kako nas Jezus uči moliti?
   Jezus nas uči moliti ne le z molitvijo očenaš, ampak tudi s svojo lastno molitvijo. Na ta način nam kaže poleg vsebine tudi pogoje, ki so potrebni za pravo molitev: čisto srce, ki išče božje kraljestvo in odpušča sovražnikom; srčno in otroško zaupanje, ki gre prek tega, kar občutimo in razumemo; čuječnost, ki obvaruje učenca pred skušnjavo.

   Zakaj je naša molitev učinkovita? Naša molitev je učinkovita, ker se v veri združuje z Jezusovo molitvijo. V njem postane krščanska molitev ljubezensko občestvo z Očetom. Tako moremo svoje prošnje prinašati Bogu in biti uslišani: “Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno” (Jn 16,24).

   Kako je molila Devica Marija? Za Marijino molitev je značilna njena vera in velikodušna predanost vsega njenega bitja Bogu. Marija je tudi nova Eva, “mati živih”: Jezusa, svojega Sina, prosi za potrebe ljudi.
   Ali je v evangeliju kakšna Marijina molitev? Poleg Marijine priprošnje v Kani Galilejski nam evangelij izroča magnifikat (Lk 1,46-55), slavospev Božje Matere in slavospev Cerkve. Magnifikat je slavospev zahvale, ki privre iz srca ubogih, ker je njihovo upanje okronano z izpolnitvijo božjih obljub.

   MOLITEV V ČASU CERKVE
   Kako je molila prva krščanska skupnost v Jeruzalemu? Na začetku Apostolskih del je zapisano o vernikih v prvi skupnosti v Jeruzalemu, ki jih je Sveti Duh vzgajal v molitvenem življenju: “Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah” (Apd 2,42).

   Kako Sveti Duh posega v molitev Cerkve? Sveti Duh, učitelj notranje krščanske molitve, vzgaja Cerkev v molitvenem življenju in ji daje vedno globlje prodirati v premišljevanje in občestvo z brezdanjo Kristusovo skrivnostjo. Oblike molitve, ki so izražene v apostolskih, kanoničnih spisih, ostajajo odločilne za krščansko molitev.

   Katere so bistvene oblike krščanske molitve? Bistvene molitve Cerkve so slavljenje in češčenje, prošnja in priprošnja, zahvaljevanje in hvaljenje. Evharistija vsebuje in izraža vse te oblike molitve.

   Kaj je slavljenje? Slavljenje je človekov odgovor na božje darove: slavimo Vsemogočnega, ki nas prvi blagoslavlja in napolnjuje s svojimi darovi ter nam da Milost Miru.

   Kako je mogoče opisati češčenje? V češčenju se človek prikloni in gre ponižno na kolena na tla pred svojim trikrat svetim Stvarnikom, pred katerim priznava, da je od njega ustvarjen.
    
   Katere so različne oblike prosilne molitve? Obstaja prošnja za odpuščanje in tudi ponižna, zaupna prošnja za vse naše duhovne in gmotne potrebe. A naše prvo hrepenenje naj bo prihod božjega kraljestva.

   V čem je priprošnja? Priprošnja obstaja v prošnji za druge. Upodobi nas po Jezusovi molitvi in nas zedini z njim, ki posreduje pri Očetu za vse ljudi, posebej za grešnike. Moliti moramo tudi za sovražnike.

   Kdaj se Bogu zahvaljujemo? Cerkev se Bogu nenehno zahvaljuje, zlasti z obhajanjem evharistije, pri kateri jo Kristus pridruži svojemu zahvaljevanju Očetu. Vsak dogodek postane za kristjana razlog za zahvaljevanje.

   Kaj je hvalna molitev? Hvaljenje je oblika molitve, ki najbolj neposredno priznava, da je Bog Bog. Je docela nesebična: opeva Boga zaradi njega samega in mu daje slavo, ker je dober in usmiljen.

   Kakšen je pomen izročila glede molitve? V Cerkvi Sveti Duh uči božje otroke moliti po živem izročilu. Molitev namreč ni le samodejni izliv notranjega vzgiba. Vključuje tudi premišljevanje, preučevanje in prodiranje v duhovne stvarnosti, katere izkustveno dojemamo.

   PRI IZVIRIH MOLITVE
   Kateri so izviri krščanske molitve? Izviri molitve so: božja beseda, ki nam podarja “vzvišeno spoznanje Kristusa” (Flp 3,8); bogoslužje Cerkve, ki oznanja, posedanja in priobčuje odrešenjsko skrivnost; božje kreposti; vsakdanje razmere, ker moremo v njih srečati Boga. “Ljubim te, Gospod, in prosim te le za eno milost: da bi te večno ljubil. Moj Bog, če moj jezik ne more vsak trenutek govoriti, da te ljubim, hočem, da bi moje srce to ponavljalo ob vsakem mojem dihu” (sveti Janez Marija Vianney).

   POT MOLITVE
   Ali je v Cerkvi več poti molitve? V Cerkvi so različne poti molitve, povezane z raznimi zgodovinskimi, družbenimi in kulturnimi miselnimi zvezami. Cerkvenemu občestvu pripada naloga, da presoja, koliko so te poti zveste izročilu apostolske vere. Stvar pastirjev in katehetov pa je, da razlagajo njihov smisel, ki je zmeraj usmerjen na Jezusa Kristusa.

   Katera je pot naše molitve? Pot naše molitve je Kristus. Naša molitev se usmerja na Boga, našega Očeta. Do njega pa imamo dostop samo tedaj, če – vsaj vključno – molimo v Jezusovem imenu. Njegova človeška narava je namreč edina pot, po kateri nas Sveti Duh uči moliti k našemu Očetu. Zato se bogoslužne molitve končajo z obrazcem: “Po našem Gospodu, Jezusu Kristusu”.

   Kakšna je vloga Svetega Duha v molitvi? Ker je Sveti Duh notranji učitelj krščanske molitve in mi “niti ne vemo, kaj je treba prositi” (Rim 8,26), nas Cerkev spodbuja, da ga v vsaki priložnosti kličemo in prosimo: “Pridi, Sveti Duh!

   V kakšnem pogledu je krščanska molitev marijanska? Zaradi njenega edinstvenega sodelovanja z delovanjem Svetega Duha Cerkev rada moli k Mariji in z Marijo, popolno molivko, da z njo poveličuje in kliče Gospoda. Marija nam namreč “kaže pot”: svojega Sina, edinega Srednika.

   Kako Cerkev moli k Mariji?
   Predvsem z molitvijo zdravamarija, s katero Cerkev prosi Devico za priprošnjo. Druge marijanske molitve so: rožni venec, hvalnica akáthistos in paráklisis, kakor tudi hvalnice in pesmi različnih krščanskih izročil.

    
   VODITELJI IN VZORNIKI ZA MOLITEV
   Na kakšen način so svetniki voditelji za molitev? Svetniki so naši vzorniki v molitvi. Prosimo jih tudi, naj pri sveti Trojici posredujejo za nas in za ves svet. Njihova priprošnja je najvišje služenje božjemu načrtu. V občestvu svetnikov so se v vsej zgodovini Cerkve razvijale različne duhovnosti, ki učijo moliti in živeti iz molitve.

   Kdo more vzgajati za molitev? Krščanska družina je prvi kraj vzgoje za molitev. Vsakdanja družinska molitev je posebej priporočena, ker je prvo pričevanje molitve Cerkve. Kateheza, molitvene skupine in “duhovno vodstvo” so šola in pomoč za molitev.

   Kateri kraji so ugodni za molitev? Moliti je mogoče povsod, a izbira primernega kraja za molitev ni brez pomena. Cerkev je pravi kraj za bogoslužno molitev in češčenje svetega Rešnjega telesa. Tudi drugi kraji so pomoč za molitev, recimo “molitveni kotiček” v hiši; samostan, romarsko svetišče.

   Kateri časi so za molitev najbolj ustrezni? Vsak trenutek je ustrezen za molitev. A Cerkev predlaga vernikom molitvene ritme, ki naj nahranjajo stalno molitev: jutranjo in večerno molitev; molitev pred jedjo in po jedi; molitveno bogoslužje; nedeljsko božjo službo; rožni venec; praznike liturgičnega leta.

   “Na Boga se je treba spomniti bolj pogosto, kakor pa dihamo” (sveti Gregor Nacianški). Katere so izrazne oblike molitvenega življenja?
   Krščansko izročilo je ohranilo tri načine, kako izražati in živeti molitev: ustno molitev, premišljevanje in notranjo molitev (sveto zrenje vase/duhovna poglobitev ali kontemplacija). Njihova skupna poteza je poglobljena zbranost duha in našega srca.

   Kaj označuje ustno molitev? Ustna molitev pridružuje telo notranji molitvi srca. Tudi najbolj notranja molitev nikakor ne more shajati brez ustne molitve. Vedno in v vsakem primeru mora izhajati iz osebne vere. Z očenašom nas je Jezus naučil najpopolnejše oblike molitve.

   Kaj je premišljevanje? Premišljevanje je molitveni premislek, ki izhaja predvsem iz božje besede v Svetem pismu. Premišljevanje spravi v dejavnost mišljenje, domišljijo, čustva in hrepenenja, tako da poglobimo svojo vero, spreobrnemo svoje srce in okrepimo svojo voljo hoditi za Kristusom. Je predstopnja do ljubečega zedinjenja z Gospodom.

   Kaj je notranja molitev? Notranja molitev ali kontemplacija (sveto zrenje) je preprost pogled k Bogu v molku in ljubezni. Je božji dar, trenutek čiste vere, v katerem molivec išče Kristusa, se izroča ljubeči Očetovi volji in se zbere po nagibu Duha. Sveta Terezija Avilska opisuje premišljevalno molitev kot prisrčno prijateljsko pomenkovanje, “ko se pogosto od srca do srca pogovarjamo s tistim Bogom, za katerega vemo, da nas ljubi”.

   MOLITVENI BOJ
   Zakaj je molitev boj? Molitev je dar milosti, a vedno predpostavlja odločen odgovor z naše strani. Kajti kdor moli, se bojuje zoper samega sebe, zoper okolje in zlasti zoper hudobnega kušnjavca, ki stori vse, da bi človeka odvrnil od molitve. Molitveni boj je neločljiv od napredovanja v duhovnem življenju. Molimo tako, kakor živimo, ker živimo tako, kakor molimo. Sama molitev vernika brez Pravičnega življenja in brez spolnjevanja Božjih postav in Evangelija pa ne zadošča. Vera brez dobrih del je namreč mrtva. Ora et labora ali moli in delaj!
    
   Ali obstajajo ugovori zoper molitev? Obstaja napačno pojmovanje molitve. Vrhu tega mnogi mislijo, da nimajo časa za molitev ali da je nekoristno moliti. Tisti, ki molijo, pa utegnejo postati malodušni spričo težav ali dozdevnih neuspehov. Če naj premagamo te težave, potrebujemo ponižnost, zaupanje in vztrajnost.

   Katere so težave pri molitvi? Raztresenost je pogostna težava pri naši molitvi. Odvrača pozornost od Boga in nam more odkriti tisto, na kar smo navezani. Tedaj se mora naše srce spet ponižno vrniti h Gospodu. Molitev ogroža tudi suhota. Kdor premaga suhoto, se more v veri oklepati Gospoda tudi brez občutene tolažbe. Naveličanost (acedia) je oblika duhovne lenobe, ki nastane zaradi popuščanja v čuječnosti in zaradi malomarnosti srca.

   Kako moremo okrepiti svoje sinovsko zaupanje? Sinovsko (otroško) zaupanje je postavljeno na preizkušnjo, kadar mislimo, da nismo uslišani. Tedaj se moramo vprašati, če je Bog za nas Oče, čigar voljo skušamo spolnjevati, ali pa sredstvo, da bi dosegli to, kar sami hočemo. Kadar je naša molitev združena z Jezusovo molitvijo, vemo, da nam nakloni veliko več kakor samo ta ali oni dar: prejmemo Svetega Duha, ki preoblikuje naše srce.

   Ali je mogoče moliti vsak trenutek? Moliti je vedno mogoče. Kristjanov čas je čas vstalega Kristusa, ki “ostane z nami vse dni” (Mt 28,20). Zato sta molitev in krščansko življenje neločljiva. “Celo na tržnici ali v samotnem sprehajališču je mogoče moliti pogosto in goreče. Mogoče je to sedé v vaši prodajalnici, bodisi da ravno kupujete ali prodajate, ali celo medtem ko kuhate” (sveti Janez Zlatousti).

   http://www.zupnija-rogaska.net/molitev.htm

   Verniki se moramo izobraževati ter moliti in brati Biblijo. zato je prav, da si razširimo duhovno obzorje in versko vedenje. Janez

   Celotno Jezusovo življenje je odgovor na Očetovo voljo. Hrani ga popolna zvestoba in ponižnost Očetu. Ko molimo, se učimo spolnjevati Očetovo voljo, ne pa da izsiljujemo, da naj Bog izpolni našo človeško voljo. V Jezusovem življenju popolne pokorščine in zvestobe ter ponižnosti Očetu najdemo njegovega Duha. Prišel je, da bi nas povezal z Očetom. Vse, kar dela, služi temu namenu. S smrtjo in vstajenjem od smrti nas je odrešil na križu. K Bogu lahko pridemo le preko Jezusa. Tudi mi moramo spolnjevati Božjo Voljo in živeti kot Odrešenik Jezus.

   Matej 7,12-12 Zlato pravilo 12 »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki.«

   Matej 7, 21-26
   Lažni preroki (Lk 13,25–27)
   21 »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. 22 Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?«. 23 In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹«

   Hiša na skali (Lk 6,47–49)
   24 »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. 25 Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. 26 Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku.
4. T.T. says:

   25. septembra, 2019 at 13:43

   Prosim molite za moje zdravlje in moje noge. Molite ,da ozdravim od multiplaskleroze in molite za moje noge ,da hodim normalno,da mi niso težke PROSIM MOLITE ZAME.OČE ,JEZUS MARIJA POMAGAJTE MI
5. Janez says:

   25. septembra, 2019 at 12:56

   Sveti oče med jutranjo homilijo: Posnemajmo Božje usmiljenje
   Posnemajmo Božje usmiljenje »V današnjem evangeliju reče Jezus svojim učencem: ‘Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste sojeni: ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in boste oproščeni; dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo’ (Lk 6,36-38).

   Med mostom in reko je Božje usmiljenje
   Božje usmiljenje je zmožno odpustiti najslabša dejanja. Božje usmiljenje je tako veliko, tako zelo veliko. Tega ne pozabimo. Koliko ljudi pravi: ‘Storil sem zelo grozne stvari. Kupil sem si mesto v peklu, ne morem iti več nazaj.’ Ali si pomislil na Božje usmiljenje? Spomnimo se tiste zgodbe o ubogi vdovi, ki se je šla spovedat k Arškemu župniku. Njen mož je naredil samomor. Z mosta se je vrgel v reko. Jokala je in govorila: ‘Sem grešnica. Ubogi moj mož. V peklu je. Ubil se je in samomor je smrtni greh. V peklu je.’ In Arški župnik ji je rekel: ‘Počasi, gospa, kajti med mostom in reko je Božje usmiljenje.’ Na koncu je Božje usmiljenje.

   Nehati soditi druge
   Da bi stopili v brazdo usmiljenja, nam Jezus daje tri praktične nasvete. Predvsem ‘Ne sodite’. Gre za grdo navado, katere se je treba vzdržati, predvsem v tem postnem času. Je navada, ki se vplete v naše življenje, ne da bi se tega zavedali. Vedno. Tudi ko začnemo pogovor: ‘Si videl tistega, kaj je storil?’ Sodba nad drugim. Pomislimo, koliko krat na dan sodimo. Lepo prosim! Vedno ko se začne nek pogovor, pride do komentarja o drugem: ‘Glej, imela je plastično operacijo in zdaj je grša kot prej…’
   Na drugem mestu je pomembno, da drugih ne obsojamo, čeprav je zelo težko. Ampak naša dejanja so merilo, kako bo Bog delal z nami.

   Materialna in duhovna miloščina
   Naučimo se modrosti velikodušnosti, ki je glavna pot, da se odpovemo obrekovanju, s katerim neprestanega sodimo in obsojamo druge, s tem pa postane težko odpuščati. Gospod nas uči: ‘Dajte in vam bo dano.’ Bodite velikodušni v dajanju. Ne bodite kakor ‘zaprti žepi’. Bodite velikodušni pri dajanju revnim, tistim, ki so v stiski. Dajajte mnoge stvari: dajajte nasvete, dajajte nasmehe ljudem. Vedno dajajte, dajajte. ‘Dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.’ Kajti Gospod bo radodaren. Mi damo eno in On nam bo dal sto krat več od vsega tistega, kar smo mi dali. To je drža, ki nas varuje, da ne sodimo, ne obsojamo in odpuščamo. Pomembnost miloščine. In ne samo materialne miloščine, ampak tudi duhovne miloščine. Izgubljati čas z drugim, ki to potrebuje, obiskati bolnika, nasmehniti se.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 18.3.2019)
6. Janez says:

   25. septembra, 2019 at 11:19

   September je Čas žetve in setve in zrelega premisleka o Veri v Boga (Zdenka Serajnik)

   Vinogradi in sadovnjaki so jeseni spet oživeli. Sladki grozdi in sočna jabolka kličejo po pridnih rokah nabiralcev, da jih naberejo in spravijo v kašče za vse zimske zaloge. V duhovnem življenju zveni še glasneje klic po zajemanju iz preteklosti. Šolsko leto se je začelo z malim Šmarnom in z godom papeža Gregorja Velikega, polnega modrosti in cerkvenega učitelja za vse čase. So tudi učenci naših dni poklicali na pomoč Svetega Duha? So se ozrli k božji Materi na praznik njenega rojstva na mali Šmarn? So se ji priporočili na god Njenega Imena? Se jim srce še ozre po Povišanju svetega Križa, ki so ga našli okoli leta 300 in ga začeli častiti? Začutimo ob pogledu nanj ljubezen, ki jo je Križani za vse čase izkazal vsem ljudem? Veliko bogastva bi naše duše zapravile, če tega ne b i storile. Kadar pa doživimo to ali ono bolečino, nam stopi pred oči Žalostna Mati božja, v bogoslužju kar dan za povišanjem Svetega Križa. In zavemo se, da sta Sin in ona doživela vso bol in vse trpljenje ravno zaradi naših grehov. Bomo še tako lahkomiselno zašli v žalitev Boga?! Da ne bi. K pokori in poboljšanju nas kliče tudi kvatrni teden: tretji v septembru, obhajamo jo že stoletja, pa tako potreben! Ravno ti dnevi pa tudi žele, da se zamislimo v nujnost novih duhovniških poklicev: oktobra se začne novo šolsko leto bogoslovja. Bog sam čaka svojih glasnikov, svojih blagovestnikov. Za nas. Za naše duše. »Hodi za menoj!« slišimo kot apostol in evangelist Matej Gospodov glas. Nismo sicer cestninarji, vendar govori Odrešenik tudi nam. Kakšen blagoslov pomeni in prinaša vsak delavec v Gospodovem vinogradu! Ne dela le za ta svet, ampak tudi za nebesa. Za božjo čast in za naše zveličanje. Sv. Vincencij Pavelski kot od Boga poslan sredi 17. stoletja v Franciji ustanovi red lazaristov, ki so se iskreno zavzeli za vzgojo duhovnikov, nič manj pa tudi za gmotno pomoč obubožanim in revnim slojem ljudi. In naš slovenski škof Slomšek? Njegovo zavzeto dušnopastirsko delo je prenovilo versko življenje ne le za svoj čas, ampak tudi za naš. Z zaupanjem se mu lahko priporočamo za svetniško pomoč. Ob koncu meseca pa v enem dnevu častimo tri nadangele: Naše prošnje v stiskah bo sv. Mihael posredoval Bogu v naši borbi z zlom. Sv. Rafael bo pomagal bolnikom in spremljal popotnike. Sv. Gabrijel glasnik Marijinega Oznanjenja in tudi še kje: posrednik božjih razodetij. Gospodove setve so neizčrpne! Le kako ne bi rojevale novih rasti? Dela je veliko, delavcev pamalo je rekel Gospod Jezus. Naj se pomnožijo delavci v Gospodovem vinogradu, da bo delo opravljeno. Hvaljen Bog po Odrešeniku Jezusu, Materi Mariji, vseh angelih in svetnikih! Gospod pomnoži nam vero. Prosim pridi k nam in nam podari Božji Mir. Prosim pomagaj nam, da bomo živeli po Tvojih postavah in izpolnjevali Tvojo Voljo Gospod. In bili dobri ljudje in dobri kristjani!

   Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

   „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
   na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
   Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
   in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).
   • Janez says:

     25. septembra, 2019 at 11:32

     Gorčično zrno in mogočno drevo (Zdenka Serajnik)
     Zaživele so ceste in steze, ki vodijo k šolam vseh vrst in stopenj, od vrtcev preko osnovnih in srednjih šol do najvišjih zavodov. Kot v naravi hodimo zbirat sadeže vseh vrst, da se bomo z njimi prebijali skozi življenje, tako si naš duh zbira nepregledno obsežnost in raznoterost znanja. Življenje se na vseh področjih razvija in težko, če ne nemogoče bi nam bilo krmariti skozi dnevno rastoče zahteve in pričakovanja nas samih in celotne družbe, če se ne bi pošteno in temeljito razgledali. Jasno, da ne bo šlo kar takole, mimo grede, ampak bo treba odprtih oči, pogumnega srca in poštenega dela rok. Zvestobe v malem, saj se tudi velike reči ne rodijo brez majhnih stvari. Pri tem nas ne moti, da večkrat ob malenkostih pomislimo: »Čemu je tega treba?! saj iz malega raste veliko. O tem se kmalu prepričamo. Še devetdesetletnih mojstrov ne bi imeli, če ne bi ostali zvesti v milijonih delovnih ur.
     Kje najdemo moči? V ljubezni, kije kal slehernega življenja. Ko začutimo, da je nek Vir izven nas in nad nami. Da nas uči primer Gospoda, ki so ga sodobniki gledali samo kot tesarjevega Sina. Da je Sin človekov pri oznanjevanju blagovesti bil tako zavzet, da ni imel časa, spregovoriti z Materjo, ki ga je iskala. Celo čas za molitev, ki ga ravno mehansko avtomatiziran človek na pragu tretjega tisočletja »nima« (= ga noče najti!), je Gospod našel in prečul v nočeh.

     In – mi? Začenjamo dan s poslušanjem dnevnih napovedi in poročil, ali z – jutranjo molitvijo? »Nov podarjaš, bog, nam dan – daj še svoj nam blagoslov, da ga, polni dobrih del, preživimo tebi v čast!« In se ob težavah preko dneva v duhu ozremo na Gospoda in njegovo Mater! ! Jezus, pomagaj! Mati Marija, pomagaj!« »Še nikoli ni bilo slišati, da bi nas bila Mati zapustila.« Tako je sveti Bernard izrekel stoletja doživeto dejstvo. In ali bomo zvečer našli »čas«, da bomo iz srca zmolili: »Hvala ti, Gospod, za vse, kar si nam naklonil v dar – usmiljen pa odpusti nam, kar storili nismo prav!« Gospod je vedno blizu. V Njem živimo, se gibljemo in smo! To so vedeli in tako so živeli in tako so Gospodovo blagovest izžarevali do danes in tudi naše dni osvetljujejo z njo kot večna luč pred tabernakljem in kot sonce z neba.

     Nova jesen pomeni konec dopustov in vrnitev na delo, prinaša novo šolsko in študijsko leto, novo kulturno sezono, obiranje sadja in pridelkov v kašče za ozimnico in ponovno setev. Kdo ne bi veselo in pogumno segel na delo po vseh področjih našega življenja?! Iz malega vedno zraste veliko. Iz gorčičnega zrna – mogočno drevo. Bogu hvala za vse kar smo prejeli!

     Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

     MOLITEV (Barbara Rajgelj Operando)
     Ljudem sem govoril o Tebi, Gospod. Niso želeli slišati Tvojega oznanila. Mislil sem, da zavračajo mene, na koncu pa sem se zavedel, da zavračajo Tebe. Pomislil sem, kako pogosto moraš biti zavrnjen Ti, ki si sama ljubezen. Takrat sem si zaželel le to, da bi Te mogel še bolj ljubiti. Obljubil sem si, da bom storil vse, kar je v moji moči, da Ti služim. Gledal sem Te in opazil, da daješ prav vsem, tudi tistim, ki Te zavračajo. Vem, da stvari ne morem storiti bolje, kot jih delaš Ti. Zato te poskušam v vsem posnemati. Ljubiti hočem vse, še posebno pa tiste, ki nočejo slišati zate. Če je to način, na katerega jim bom govoril o Tebi, ga hočem z vso silovitostjo živeti. Zdaj sem tu, pred Teboj, da napolnim svoje srce s Tvojo ljubeznijo. Nato bom to ljubezen ponesel v svet, da začuti lakoto in žejo po Tebi, ki si žarišče ljubezni. Želim, da se vsi ljudje vrnejo k Tebi. Amen. (Že objavljeno na Prosim za Molitev. Janez)
     • Janez says:

       25. septembra, 2019 at 12:43

       IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE
       Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji (Aleteia)

       Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božježelje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo napodlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi kNjemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom,tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in nenašo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. Izpolnjevanje Božje Volje pomeni Ljubezen, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih za druge Ljudi.

       “Če si nameč z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo,bomo odkrili mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti”.  Medmrežje Aleteia. Že objavljeno na Prosim za Molitev. Janez
7. Jasna says:

   25. septembra, 2019 at 10:13

   Prosim za molitev da bi bilo z menoj vse vredu in bi se nehale težave. Pomagaj Vsemogočni Milostni Bog, Presveta Devica Marija, Sveti Jožef
8. Helena says:

   25. septembra, 2019 at 5:31

   Jezus prosim te,daj da se rešijo moje težave.Da bi se vse prav, pa srečno obrnilo. Samo ti mi lahko pomagaš….
   Jezus ,vate zaupam!
9. Valerija says:

   24. septembra, 2019 at 17:20

   Prosim za mamo da bi njeni izvidi jutri bili dobri
10. Miro says:

    24. septembra, 2019 at 16:41

    TRI PRIČE ZA PRAVO LJUBEZEN DO BOGA!

    »Prava ljubezen do Boga mora tri priče imeti: živo vero, ki je priznanje Jezusovega nauka, trdno zaupanje v božje usmiljenje in ljubezen do bližnjega, kajti kar bližnjemu storimo, Bogu storimo« (blaženi Anton Martin Slomšek).

    http://svetniki.org/blazeni-anton-martin-slomsek-skof

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

Comments are closed.