Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   5. oktobra, 2019 at 10:25

   1) Papež Frančišek: Homilija: Božja Beseda nam daje veselje. Veselje je moja moč
   Božja beseda nam daje veselje. Veselje je moja moč
   »Spodbujeni smo, da odpremo srce za srečanje z Božjo besedo, ki nas naredi radostne. Pozorno poslušajmo Božjo besedo in ne dopustimo, da bi na eno uho prišla notri, na drugo pa šla ven. Današnje berilo je iz Nehemijeve knjige (glej Neh 8,1-4.5-6.7-12). Gre za zgodbo o srečanju Božjega ljudstva z Božjo besedo. To je zgodba o obnavljanju.

   Dan za srečanje z Gospodom
   Povezana je s širšim okvirjem, v katerem se odvija pripoved, in sicer z obnovo templja in vrnitvijo iz izgnanstva. Nehemija, namestnik, govori z duhovnikom in pismoukom Ezdro, da bi »ustoličil« Božjo besedo. Vse ljudstvo se je zbralo na trgu pred Vodnimi vrati. In duhovnik Ezdra je bral. »Odprl je knjigo pred očmi vsega ljudstva, ker je stal višje kakor vse ljudstvo; ko jo je odprl, je vse ljudstvo vstalo.« Leviti so razlagali postavo. Lepa stva! Mi smo navajeni imeti to knjigo, kar je Božja beseda, ampak smo, rekel bi, slabo navajeni, medtem ko je ljudstvo pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede, in zato, ko je videlo knjigo, je vstalo. Pomislite samo, da se stoletja kaj takega ni dogajalo. To je srečanje ljudstva z njegovim Bogom, srečanje ljudstva z Božjo Besedo.
   »Nehemija, ki je bil namestnik, Ezdra, duhovnik in pismouk, ter leviti, ki so učili ljudstvo, so rekli vsemu ljudstvu: ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’ Za nas je to nedelja. Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom, dan srečanja moje družine z Gospodom. Dan mojega srečanja z Gospodom. Je dan srečanja. ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’

   Kaj se zgodi v srcu, ko slišim Božjo besedo?
   Zato so Nehemija, Ezdra in leviti pozivali ljudstvo, naj ne žaluje in ne joče. Berilo danes namreč govori o tem, kako je vse ljudstvo jokalo, medtem ko je poslušalo Božjo besedo. Jokalo je zaradi ganjenosti, jokalo iz veselja.
   Ko mi slišimo Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh, Božja beseda pa pride na eno uho notri, na drugo pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj jaz storim za pripravo, da bi Beseda prispela v srce? In ko Beseda pride v srce, sta v njem jok veselja in praznovanje. Ne razume se praznovanja nedelje brez Božje besede, ne razume se. Potem jim je Nehemija dejal: ‘Pojdite in praznujte.’ In jim da lepe napotke za praznovanje. ‘Jejte tolste jedi in pijte sladke pijače in pošljite deleže tem, ki nimajo nič’, torej revnim. Revni so vedno ministranti na krščanskih praznovanjih, reveži! ‘Zakaj ta dan je svet našemu Gospodu. Ne bodite žalostni! Zakaj veselje v Gospodu je vaša moč.’.

   Božja beseda daje veselje. To je naša moč
   V žalosti torej ni naše moči: Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. Eden od psalmov pravi, da je v trenutku osvoboditve Babilona, judovsko ljudstvo mislilo, da sanja: ni moglo verjeti. Isto doživetje se zgodi, ko srečamo Gospoda v njegovi Besedi, ko mislimo: ‘Pa saj to so sanje.’ In: ‘Ne morem verjeti vsej tej lepoti.’Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo in se ne bi bali veselja, da se ne bi bali praznovati od veselja. To je veselje, ki izvira ravno iz tega srečanja z Božjo besedo.«
   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.10.2019)

   Povzetek sporočila papeža Frančiška: Kako poslušam Božjo besedo? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. ‘Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo.

   2)Papež Frančišek: Potrpežljivost ni sprijaznjenost, je dialog z lastnimi mejami
   Potrpežljivost ni sprijaznjenost ali poraženost
   »Gospoda prosimo za krepost potrpežljivosti, značilne za tistega, ki je na poti in nosi na lastnih ramenih težave in preizkušnje, kakor številni preganjani bratje kristjani na Bližnjem vzhodu. V odlomku iz Jakobovega pisma smo brali: ‘Saj veste, da preizkušenost vaše vere rojeva stanovitnost’ (Jak 1,3). Toda, kaj pomeni biti potrpežljivi v življenju in med preizkušnjami? Gotovo, to ni lahko razumeti, zato je dobro ločiti med krščansko potrpežljivostjo in sprijaznjenostjo ter držo poraženosti, saj gre za krepost tistega, ki je na poti in ne tistega, ki je pri miru in zaprt. In ko smo na poti, se zgodijo različne stvari, ki niso vedno dobre. To mi spregovori o potrpežljivosti kot kreposti na poti. Takšna je drža staršev, ko se rodi bolan ali prizadet otrok: ‘Bogu hvala, da je živ!’ Ti so potrpežljivi, saj vse življenje z ljubeznijo prenašajo takšnega otroka, vse do konca. Ni lahko leta in leta prenašati prizadetega ali bolnega otroka… Toda veselje, da imajo tega sina, jim da moč, da ga še naprej prenašajo. To je potrpežljivost, to ni sprijaznjenost, saj gre za krepost, ki se porodi med potjo.

   Nepotrpežljiv človek zavrača ali se ne meni za lastne meje
   Kaj se še lahko naučimo iz etimologije besede ‘potrpežljivost’. Pomen vsebuje v sebi tudi smisel za odgovornost, saj potrpežljivi ne zavrača bolečine, ampak jo prenaša in to z radostjo, z veseljem, popolnim veseljem, kot to pravi apostol. Potrpežljivost pomeni prenašati na sebi in ne preložiti, da bi drugi prenašal problem, prenašal težave. Jaz jo prenašam, saj je moja težava, je moj problem. Zaradi tega trpim? Seveda! Toda prenašam. Prenašam. Potrpežljivost pa je tudi modrost, da smo v dialogu s svojimi mejami. Toliko skrajnih meja je v življenju, toda nepotrpežljivež jih noče, se za njih ne meni, saj ni v dialogu s svojimi mejami. Ali gre za vsemogočno domišljavost ali za lenobo, tega ne vemo. Tega ne ve.

   Božja potrpežljivost spremlja in čaka
   Toda potrpežljivost o kateri govori sv. Jakob, ni nasvet za kristjane. Če gledamo zgodovino zveličanja, lahko opazimo potrpežljivost Boga, našega Očeta, ki je vodil ter prenašal svoje trdovratno ljudstvo in sicer vsakič, ko si je naredilo malika in prešlo z ene na drugo stran. Prav tako je potrpežljiv Oče z vsakim od nas, ko nas spremlja in čaka na ‘naš čas’. Bog je tudi poslal svojega Sina, da bi vstopil v potrpežljivost in sprejel svoje poslanstvo ter se z vso odločnostjo daroval v trpljenju. Pri tem mislim na naše preganjane brate na Bližjem vzhodu, ki so jih pregnali zato, ker so kristjani. In oni so ponosni, da so kristjani. Vstopili so v potrpežljivost, kakor je Gospod vstopil v potrpežljivost. S temi mislimi morda lahko danes molimo, molimo za naše ljudstvo: ‘Gospod, daj svojemu ljudstvu potrpežljivost za prenašanje preizkušenj.’ Molimo pa tudi zase. Tolikokrat smo nepotrpežljivi, ko kaj ne gre, že kričimo. Umiri se malo, pomisli na potrpežljivost Boga Očeta, vstopi v potrpežljivost kot Jezus. Lepa krepost je ta potrpežljivost. Prosimo zanjo Gospoda.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 12.2.2018)
2. Cvetka says:

   5. oktobra, 2019 at 10:10

   Pozdravljeni!
   Po izgubi mojega moža in staršev imam zelo hude težave s spanjem.To traja že kar nekaj časa in me je zelo izčrpalo.. Lepo prosim za molitev, da bi se to stanje vsaj nekoliko umirilo.Jaz pa bom tudi molila za vse, ki jih pestijo različne stiske.
   • Janez says:

     5. oktobra, 2019 at 23:55

     Gospod Bog prosim pomagaj Cvetki, da bo sprejela življenje tako kot je in ji podari mir v srcu in spokojnost v duši. Sprejmi jo k sebi v svoje varstvo in olajšaj prosim vse njene bolečine zaradi izgube moža in staršev ter jo potolaži jo, da so njeni svojci pri Tebi Gospod Bog. Prosim pomagaj ji, da bo imela mirno življenje in spokojno spanje in da se bodo rane ob izgubi moža in staršev zacelile. Prosim pomagaj ji, da bo s tvojo pomočjo živela v miru in tvoji milosti naprej, ki si naš Odrešenik in naš Bog.

     Molitev k Bogu Odrešeniku za Pomoč žalostnim in trpečim na Zemlji
     ≫Pridi, otrok, ti, ki me poslušaš ali bereš in si žalosten in si nekam zašel in nekaj iščeš.
     V tem pričevanju sem ti in ti bom ponovno znova dal svojo Ljubezen in Ti Pomagal.
     Ne govori Otrok, da si daleč zašel, da sem Jaz zate predaleč,
     da bi te lahko ljubil in ti pomagal,
     ker so prav v tem trenutku moje Oči na tebi in te gledajo s posebno nežnostjo
     in ljubeznijo, ki je ne boš mogel nikoli popolnoma razumeti.
     Če bi se moral vrniti k tebi samo zaradi tebe, da bi te odrešil, bi
     brez najmanjšega oklevanja prišel in samo zaradi tebe
     znova pretrpel vse bolečine in se daroval zate, za tvoje odrešenje!
     Tudi dobro pastir gre in poišče izgubljeno ovco in jo reši.
     Ali mi verjameš, da nihče nima večje ljubezni kot tisti,
     ki da svoje življenje za svoje prijatelje?
     To ti govorim, da bi lahko našel mir v mojem Presvetem
     Srcu, resnično življenje in ljubezen v meni in bi se odpočil
     v meni, svojem Bogu. Otrok moj, vem, da si šibek, toda
     tvoja šibkost, žalost, da si nekam zašel, da me iščeš, privlači mojo Vsemogočnost.
     Ali razumeš, kaj ti govorim? Pravim ti, mir s teboj!
     Jaz sem tisti, ki ga moli in prosi za pomoč in pomagal ti bom.
     Jaz sem Jezus Tvoj Brat in Odrešenik, Žrtev Ljubezni, ki ti govori.
     Jaz sem tisti, ki ti daje to pričevanje Ljubezni, da te spomnim na svojo Ljubezen.
     Vpij k meni in dovoli mi da pridem k Tebi, vpij me vase kot goba vodo
     in dovoli, da te prevzamem.
     Začuti, kako moje Srce koprni po izročitvi in darovanju ljubezni tebi, ki me potrebuješ!
     Ne upiraj se mi. Pridi k meni tak, kot si, pij iz mojega Srca
     in še bolj boš žejen čiste vode iz mojega Vodnjaka, ki poteši žejo srca in odžeja žalostnega.
     Oh, tako veliko vas je zablodilo od Resnice in se opotekate sem ter ta ter nekaj iščete, čeprav Jaz čakam na Vas, da bi vam pomagal in vas rešil iz vseh težav in vam pomagala na Pravo Pot k Meni.
     Jaz Jezus Kristus Odrešenik Sveta sem Pot, Resnica in Življenje. Kdor vame veruje bo odrešen.
     Iskreno in goreče molite k meni in me prosite za pomoč in pomagal vam bom.
     Resnica je LJUBEZEN. Jaz sem Resnica. Bodite priče za Resnico.
     Sprejmite Svetega Duha Resnice in Svetega Duha Milosti.
     Prosite za Milost da pridem v vas in delujem zdravilno v vas in vam pomagam,
     saj sem naredil ljudem veliko čudežev.
     Vse ki ste žalostni in trpite zaradi česarkoli vas blagoslavljam in
     puščam dih svoje Ljubezni na vaših čelih in v vaših srcih.
     Bodite eno pod mojim Svetim Imenom in vedite, da sem Jaz tisti, ki mu ni nič nemogoče.
     Verjemite vame, da sem jaz vaš Odrešenik in obrisal bom vaše solze in vas potolažil≪

     Gospod Bog ve kaj je Resnica in Ljubezen ter je Pravičen in Usmiljen do Božjega Ljudstva, saj je naš Oče in mi Njegovi Otroci. On nas bo odrešil in potolažil. Janez

     Dopolnjena molitev iz Molitvenika Življenje v Bogu
   • Sara says:

     6. oktobra, 2019 at 20:42

     Gospa Cvetka

     Naj vas Gospod blagoslovi, vam podari mir in upanje….
3. Miro says:

   5. oktobra, 2019 at 8:36

   IZ VSAKEGA SRCA NAJ SE RAZLEGA ČAST BOŽJEMU USMILJENJU!

   Besede življenja, ki jih je na začetku svojega Dnevnika zapisala sv. Favstina Kowalska,
   preden je bila naslikana podoba Usmiljenega Jezusa:

   O neskončna Ljubezen, naročaš mi naslikati tvojo sveto podobo,
   odkrivaš nam nepojmljivi izvir usmiljenja.
   Blagoslovljen, kdor se približa tvojima pramenoma žarkov;
   črna duša se v sneg spremeni.

   O dobri Jezus, tu si postavil prestol svojega usmiljenja,
   da bi pomagal grešnemu človeku in ga razveselil.
   Iz odprtega Srca priteka kot iz čistega izvira tolažba duši in potrtemu srcu.

   Pred to podobo naj iz človeške duše nikoli ne preneha vreti čast in slava.
   Iz vsakega srca naj se razlega čast Božjemu usmiljenju;
   zdaj in vekomaj ter ob vsakem času.

   O moj Bog,
   prihodnost me navdaja z nemirom,
   toda čemu se poglabljati vanjo?
   Zame je dragocen samo ta trenutek,
   moje srce prihodnosti morda ne okusi.

   Pretekli čas ni v moji moči,
   da kaj spremenim, popravim, dodam.
   Tega ni zmogel noben modrec ne prerok;
   kar je preteklost skrila vase, naj pripada Bogu.

   Sedanji trenutek, le ti mi pripadaš v celoti,
   želim te uporabiti z vso svojo močjo.
   Čeprav sem majhna in slabotna,
   mi naklanjaš milost svoje vsemogočnosti.

   Z zaupanjem v tvoje usmiljenje
   grem skozi življenje kot majhen otrok.
   Vsak dan ti prinašam v dar svoje srce,
   vneto v ljubezni za rast tvoje slave.
   (Dnevnik sv. Favstine, št. 1-2)

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Sv. Favstina Kolwalska, prosi za nas!

   http://svetniki.org/sveta-marija-favstina-redovnica-in-mistikinja
4. Miro says:

   4. oktobra, 2019 at 18:52

   ALI NISEM MORDA TUDI SAM MED TISTIMI, KI SO SE V SRCU ZAPRLI PRED GOSPODOVIM DAROM ODREŠENJA?

   BOŽJA BESEDA: »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila, sedeč v raševini in pepelu. Toda Tiru in Sidónu bo ob sodbi laže kakor vama. In ti, Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? do podzemlja se boš pogreznil. Kdor posluša vas, posluša mene, kdor pa zavrača vas, zavrača mene. In kdor zavrača mene, zavrača tistega, ki me je poslal« (Luka 10,13-16).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus očita krajem v Galileji, da so slišali njegovo oznanilo, pa se niso spreobrnili. Zato jim prinaša še eno možnost. Z Jezusom razmišljam o dramah v srcih ljudi, ki so se zaprli pred njegovim darom odrešenja. Trudil se bom, da bo moje srce odprto za nenehno spreobračanje. Gospod, hvala za vse čudeže, s katerimi mi razkrivaš svojo ljubezen in me rešuješ (odlomek iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Molimo: Slava tebi, Jezus! Hvala Ti, ker mi vsak dan podarjaš božjo besedo in vedno znova tudi možnost za spreobrnjenje v srcu. Jezus, samo Ti veš, kolikokrat si me doslej po padcih ponovno sprejel in mi milostno odpustil vse, s čimer sem grešil zoper Tebe, sebe in bližnjega. Kako naj začnem znova po poti spreobrnjenja in odrešenja? Gospod učiš me: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti« (2 Kor 12,9). Jezus, ponižno Te prosim, pomagaj mi, da bom Tvojo milost z zaupanjem zajemal pri sveti spovedi – viru Božjega usmiljenja; naj vsak dan hodim po poti spreobračanja in novega življenja v moči Svetega Duha!

   Božjemu usmiljenju priporočimo vse obiskovalce te spletne strani in prosilce milosti, da bi bili vsi deležni radosti novega življenja v moči Svetega Duha!

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
5. jasna says:

   4. oktobra, 2019 at 10:57

   Vsemogočni milostni Bog, Presveta Devica Marija, Sveti Jožef, varujte mojo družino, naj bo vse dobro.
   Samo da bi hči srečno prispela na cilj in se tudi srečno vrnila. Naj bo partner vredu, da bi bili lepi dnevi, ki prihajajo.

   Lp, Jasna
6. Miro says:

   3. oktobra, 2019 at 19:29

   USMILJENI JEZUS NAM GOVORI O SVETI SPOVEDI, KI JE IZVIR BOŽJEGA USMILJENJA – IZ TEGA VIRA LAHKO MILOSTI ZAJEMAMO SAMO S POSODO ZAUPANJA!

   Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sveti Favstini Kowalski in po njej tudi nam: »Hči, ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru mojega usmiljenja, na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil obilje milosti. Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem. Tu se beda duše srečuje z Božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega vira usmiljenja lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, odlomek št. 1602).

   Pred sveto spovedjo so potrebni predhodni koraki, o čemer si lahko preberemo navodila o pripravi na spoved. Predvsem je nujno temeljito osebno izpraševanje vesti ter priznanje in obžalovanje grehov, s katerimi smo žalili neskončno usmiljenega Boga, skratka globoko osebno kesanje. Bogu hvala, če to zmoremo po Božji milosti! Pa vendar: Je to dovolj? Ne, ni dovolj! Prisluhnimo besedam življenja, ki nam jih govori Usmiljeni Jezus! Pa tudi sveti oče Frančišek nas opozarja, da sami sebi ne moremo odpuščati grehov, za to moramo prositi pri spovedi. Če to dopustimo, pri tem začutimo mir, ki nam ga lahko podeli samo Jezus. »Odpuščanje ni sad naših prizadevanj, ampak je poklon, dar Svetega Duha,« pravi sveti oče.

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
7. Mirjam says:

   3. oktobra, 2019 at 17:09

   Priporočam se v molitvi h sv. Atonu Padovanskemu, da bi se našlo izgubljeno. Hvala.
8. Janez says:

   3. oktobra, 2019 at 11:16

   Papež Frančišek: Bog odpušča pod pogojem, da tudi mi odpustimo
   Bog je velik. Žal sem jaz grešil
   »Odlomek iz Knjige preroka Daniela (glej Dan 3,25.34-43) nam pripoveduje o Azariju, ki je bil vržen v ogenj, ker ni hotel zatajiti Gospoda. A Azarija se ne pritožuje pred Bogom zaradi prejete kazni, ne graja ga in se ne sklicuje na njegovo zvestobo. Nadaljuje z izpovedovanjem Božje veličine in gre do izvora zla ter pravi: ‘Ti si nas vedno rešil, a žal smo grešili.’ Azarija obtoži sebe in svoje ljudstvo. Obtožba nas samih je prvi korak k odpuščanju: Obtožiti sami sebe je del krščanske modrosti. Ne obtožiti drugih. Sami sebe. Jaz sem grešil. In ko pristopimo k zakramentu pokore, imejmo v mislih tole: ‘Veliki Bog nam je dal mnogo stvari. A žal sem jaz grešil, jaz sem užalil Gospoda in prosim odrešenja.’

   Gospodu je všeč skrušeno srce
   Neka gospa je pri spovedi na dolgo govorila o grehih tašče, da bi na ta način opravičila samo sebe, dokler ji duhovnik ni rekel, da je dovolj in naj sedaj prizna še svoje grehe. To je Gospodu všeč, kajti Gospod sprejme skrušeno srce, kajti – kakor pri Azariju – ‘ni razočaranja za tiste, ki zaupajo vate’. Skrušeno srce, ki Gospodu pove resnico: ‘To sem storil, Gospod. Grešil sem zoper tebe.’ Gospod mu zapre usta, kakor oče svojemu izgubljenemu sinu, ne pusti mu govoriti. Njegova ljubezen ga prekrije. Vse odpusti.

   Bog odpušča pod pogojem, da odpustimo
   Naj nas ne bo sram povedati svojih grehov, kajti Gospod nas opravičuje, ne samo enkrat, ampak vselej. A obstaja pogoj. Božje odpuščanje pride v nas z vso močjo pod pogojem, da mi odpustimo drugim. In to ni lahko. Zamera si namreč naredi gnezdo v našem srcu in tako vedno ostaja grenkoba. Velikokrat nosimo s sabo seznam stvari, ki so nam bile storjene: ‘Ta mi je naredil to, storil mi je tisto, storil mi je tole …’
   Ne pustimo se vkleniti hudemu duhu sovraštva
   Ne pustimo se vkleniti hudemu duhu sovraštva, kajti sovraštvo zasužnjuje. To sta dve stvari, ki nam bosta pomagali razumeti pot odpuščanja: ‘Ti si velik Gospod, a žal sem grešil’ in ‘Ja, odpuščam ti, sedemdesetkrat sedemkrat, pod pogojem, da ti odpustiš drugim’.

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 6.3.2018).

   Smo odpustili drugim in šele potem prosili našega Boga za odpuščanje? Spravljeni z Bogom in s Seboj zaživimo v Miru Božjem. Janez
   • Miro says:

     3. oktobra, 2019 at 19:34

     Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
9. Janez says:

   3. oktobra, 2019 at 10:37

   Papež med homilijo: Jezusov mir je kot mir v globini morja

   Jezusov mir je kot mir v globini morja
   »Kako lahko gredo skupaj stiske in preganjanja, ki jih je doživel sv. Pavel, kakor pripoveduje današnji odlomek iz Apostolskih del in mir, ki ga Jezus pušča svojim učencem s poslovilnimi besedami med zadnjo večerjo: ‘Mir vam zapustim, svoj mir vam dam’, kakor jih prinaša današnji odlomek iz Janezovega evangelija?

   ‘Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali…’
   Življenje sredi preganjanj in stisk se zdi, da je življenje brez miru, a je živeto po zadnjem blagru: ‘Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili’. Jezusov mir gre skupaj s tem življenjem sredi preganjanja in stisk. To je mir, ki je zelo spodaj, zelo spodaj, zelo globoko ob vseh teh stvareh. Mir, ki ga ne more nihče vzeti. Mir, ki je dar. Kakor morje, ki je v globini mirno, čeprav so na površini valovi. Živeti mir z Jezusom, je imeti to izkušnjo v sebi, ki ostane tudi sredi preizkušenj, vseh težav, vseh stisk.

   Kristjan nosi na svojih ramenih življenje, ne da bi izgubil mir
   Samo tako se lahko razume, kako so živeli svojo zadnjo uro številni svetniki, ki niso izgubili miru, ampak so navzočim rekli, da gredo v mučeništvo kot povabljeni na svatbo. To je dar Jezusovega miru, tistega, ki ga ne moremo imeti preko človeških sredstev tako, da bi šli k zdravniku ali vzeli pomirjevalo. Nekaj drugačnega je, ker pride od Svetega Duha v nas in prinaša s seboj trdnost. Kakor jo ima človek, navajen trdo delati, ki je nepričakovano, ker ga je doletela bolezen, moral opustiti vse svoje projekte, a je kljub temu uspel ostati v miru. To je pravi kristjan.

   Prenašati
   Mir nas uči, ta Jezusov mir nas uči, da gremo v življenju naprej. Uči nas vse to prenašati. Prenašati. To je beseda, ki je mi ne razumemo dobro kaj pomeni, a je zelo krščanska beseda. Pomeni nositi na ramenih. Prenašati, pomeni nositi na ramenih življenje, težave, delo, vse, a da pri tem ne izgubimo miru. Še več, nositi na ramenih ter imeti pogum iti naprej. To se razume samo, ko je v nas Sveti Duh, ki nam daje Jezusov mir. Če pa živimo tako, da se pustimo zajeti vneti živčnosti in izgubimo mir, pa pomeni, da nekaj ni v redu.

   Mir kot božanski dar prinese nasmeh v srce
   Ko imamo v srcu od Jezusa obljubljeni dar in ne tistega, ki prihaja od sveta ali zaradi denarja na banki, se lahko soočimo tudi z najbolj krutimi težavami ter gremo naprej. To storimo s še eno sposobnostjo, ki ‘nasmeji srce’. Oseba, ki živi ta mir, nikoli ne izgubi smisla za humor. Zna se nasmehniti samemu sebi, drugim, svoji senci…, se zna nasmehniti vsemu. Ta smisel za humor je tako zelo blizu Božji milosti. Z Jezusovim mirom v vsakdanjem življenju, z Jezusovim mirom v stiskah in z vsaj malo tega smisla za humor, lahko zelo dobro ‘dihamo’. Naj nam Gospod da ta mir, ki prihaja od Svetega Duha, ta mir, ki je od njega in ki nam pomaga prenašati, nositi številne težave v življenju.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.5.2019)

   “Svoj Mir vam zapustim, svoj Mir vam dam” je rekel Jezus. Dajmo tudi mi svoj Mir drug drugemu in prosimo Jezusa za Mir v naši Duši. Janez
10. Janez says:

    3. oktobra, 2019 at 10:19

    Jutranja homilija papeža Frančiška: Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Je zastonj
    Razširimo srce. Za milost ni treba plačevati. Je zastonj. »Zastonjskost Boga naj spodbuja tudi našo držo zastonjskosti, bodisi pri pričevanju bodisi pri služenju. Razširimo svoje srce za milost. Milosti se ne kupuje. Kar smo prejeli gratis, dajmo gratis naprej drugim ljudem. Božjemu ljudstvu se služi – se ga ne poslužuje.

    Krščansko življenje je služenje in ne posluževanje
    Današnji evangeljski odlomek (glej Mt 10,7-13) govori o poslanstvu apostolov in torej o poslanstvu vsakega kristjana. Kristjan ne more ostati nepremičen. Krščansko življenje pomeni hoditi po poti, vedno. Jezusove so besede: ‘Spotoma pa oznanjajte in govorite: ‘Nebeško kraljestvo se je približalo.’ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Ravno to je poslanstvo – pomeni življenje služenja. Krščansko življenje je služenje. Zelo žalostno je, ko najdemo kristjane, ki na začetku svojega spreobrnjenja ali ko ozavestijo, da so kristjani, služijo, so odprti za služenje, služijo Božjemu ljudstvu, a potem se začnejo posluževati Božjega ljudstva. To zelo boli, zelo boli Božje ljudstvo. Poklicanost je poklicanost k služenju, ne da se ‘poslužujemo nečesa’.

    Z Bogom se ne trguje
    Krščansko življenje je življenje zastonjskosti. V današnjem evangeliju Jezus poudari jedro odrešenja: ‘Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.’ Odrešenja ne moremo kupiti, ampak nam je dano zastonj. Bog nas rešuje zastonj, ne zaračunava nam. In kakor je Bog storil z nami, tako moramo tudi mi delati z drugimi. Ravno v tem je zastonjskost Boga. In to je ena najlepših stvari: Vedeti, da je Gospod poln darov, ki nam jih lahko da. A prosi za samo eno stvar: da se naše srce odpre. Ko mi pravimo ‘Oče naš’ in molimo, odpremo srce, da bi vanj prišla ta zastonjskost. Ni odnosa z Bogom izven zastonjskosti. Včasih, ko potrebujemo nekaj duhovnega ali neko milost, pravimo: ‘Sedaj se bom postil, delal bom pokoro, molil bom devetdnevnico …’ Kar je prav, a bodite pozorni: s tem ne ‘plačamo’ za milost, da bi ‘kupili’ milost; to je namenjeno razširitvi tvojega srca, da bi vanj prišla milost. Milost je zastonj. Vsi Božji darovi so zastonj. Problem je v srcu, ki se pomanjša, se zapre in ni sposobno prejeti zastonjske ljubezni. Z Bogom ni treba barantati, z Bogom se ne trguje.

    Razširiti srce za zastonjske milosti
    Zastonjskost je osrednja. In to je posebej pomembno za nas pastirje Cerkve, da ne bi prodajali milosti. Zelo namreč škoduje, ko naletimo na pastirje, ki trgujejo z Božjo milostjo. Gospodova milost je zastonj in ti jo moraš dati zastonj. V našem duhovnem življenju obstaja vedno ta nevarnost, da zdrsnemo na raven plačevanja. Vedno, tudi ko govorimo z Gospodom, kakor da bi mu hoteli dati neko podkupnino. A stvari ne potekajo na ta način, ne po tej poti. ‘Gospod, če ti storiš to, ti bom jaz dal to.’ Če naredim to obljubo, mi to razširi srce, da lahko prejmem tisto, kar je že zastonj za nas. Takšen odnos zastonjskosti z Bogom je to, kar nam bo pomagalo, da ga bomo imeli tudi v odnosu do drugih, tako pri krščanskem pričevanju kot krščanskem služenju, v pastoralnem življenju pastirjev Božjega ljudstva. Spotoma. Služite in dajajte ‘gratis’ to, kar ste ‘gratis’ prejeli. Naše življenje svetosti naj bo razširitev srca, da bodo Božja zastonjskost, Božje milosti, ki že so tam, ki so zastonj in nam jih On želi podariti, lahko prišle v naše srce. Tako bodi.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 11.6.2019)

    Kristjani služimo z odprtim srcem drugim bližnjim tako kot Jezus in sicer iz čiste Ljubezni. Janez

Comments are closed.