Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Janez says:

   25. oktobra, 2019 at 21:03

   Papež Frančišek: Naš notranji boj med dobrim in zlim

   Zavedati se notranjega boja med dobrim in hudim
   »Današnje berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 7,18-25) govori o Pavlovem neprestanem notranjem boju med željo, da bi delal dobro, in nezmožnostjo, da bi jo uresničil. Gre za dejansko in pravo vojno, ki se odvija v nas.

   Notranji boj vseh nas
   Nekdo bi se lahko vprašal, ali Pavel s tem, ko dela hudo, ki ga noče, ni morda v peklu, ali ni poraženec. Pa vendar je svetnik, kajti tudi svetniki čutijo v sebi to vojno. To je pravilo za vse, ta vojna vsakega dne. To je boj med dobrim in hudim. A ne med abstraktnim dobrim in abstraktnim hudim, temveč med dobrim, ki nam ga navdihuje Sveti Duh, naj ga delamo, in hudim, h kateremu nas navdihuje hudobni duh. To je boj. Je boj vseh nas. Če bi kdo med nami rekel: ‘Ampak jaz tega ne čutim, sem blažen, živim mirno, v miru, ne čutim tega …’, bi mu odgovoril: ‘Ti nisi blažen, ti si anesteziran, ne razumeš, kaj se dogaja.’

   Hodimo po cesti življenja, ne da bi gledali
   V tem vsakodnevnem boju danes zmagamo v eni bitki, jutri pa bo druga in pojutrišnjem spet druga, vse do konca. Spomnimo se na mučence, ki so se morali boriti vse do konca, da bi ohranili vero. Isto je pri svetnikih. Za Malo Terezijo Deteta Jezusa je bila najtežja bitka končni trenutek, na smrtni postelji, kajti čutila je, da jo je hudi duh hotel odtrgati od Gospoda. Obstajajo izredni trenutki boja, a prav tako običajni trenutki vsakega dne. V današnjem evangeljskem odlomku iz Lukovega evangelija (Lk 12,54-59) Jezus množicam in istočasno vsem nam pravi: ‘Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa?’ Mi kristjani smo velikokrat prezaposleni z mnogimi stvarmi, tudi dobrimi. Kaj pa se dogaja znotraj tebe? Kdo te k temu navdihuje? Kakšna je tvoja duhovna tendenca za to? Kdo te vodi, da to počneš? Običajno je naše življenje kakor življenjska cesta. Hodimo po cesti življenja in medtem ko hodimo po njej, gledamo samo tiste stvari, ki nas zanimajo, ostalih pa ne pogledamo.

   Zavedati se, kaj se dogaja v meni
   Boj se vedno odvija med milostjo in grehom, med Gospodom, ki nas hoče rešiti in potegniti ven iz neke skušnjave, ter hudim duhom, ki nas vedno ruši, da bi nas premagal. Povabim vas, naj se vsak med nami vpraša: Ali sem človek ceste, ki odide in pride, ne da bi se zavedal, kaj se dogaja? In: Ali naše odločitve prihajajo od Gospoda ali pa nam jih narekuje naš egoizem in prihajajo od hudiča? Pomembno je vedeti, kaj se dogaja v nas. Pomembno je živeti nekoliko ‘znotraj sebe’ in ne dopustiti, da naša duša postane neka cesta, kjer vsi hodijo. In kako to storimo? Preden končaš dan, vzemi si dve ali tri minute: ‘Kaj se je danes pomembnega zgodilo v meni? Ah, ja, tam sem malo čutil sovraštvo, tam sem obrekoval, naredil sem dobro delo … Kdo ti je pomagal delati te stvari, tako dobre kot slabe?’ Zastavimo si ta vprašanja, da bomo vedeli, kaj se dogaja v nas. Včasih s to klepetavo dušo, ki jo vsi imamo, vemo, kaj se dogaja v četrti, kaj se dogaja v sosedovi hiši, a ne vemo, kaj se dogaja znotraj nas.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, petek 25.10.2019)

   Le v Bogu je rešitev Psalm 62 (61)
   Le k Bogu teži moja duša, da se pomiri,
   od njega je moja rešitev.
   3 Le on je moja skala in moja rešitev,
   moja trdnjava: ne bom veliko omahoval.
   4 Doklej se boste zaganjali v človeka,
   ga morili, vi vsi,
   kakor nagnjeno steno,
   kakor zid, ki se maje?
   5 Da, posvetujejo se, da ga pahnejo z njegove višine,
   laž jim je v veselje.
   Z usti blagoslavljajo,
   v svoji notranjosti pa preklinjajo. Sela.
   6 Le pri Bogu se umiri, moja duša,
   kajti od njega je moje upanje.
   7 Le on je moja skala in moja rešitev,
   moja trdnjava: ne bom omahoval.
   8 Pri Bogu sta moje rešenje in moja slava,
   moja močna skala, moje zavetje je v Bogu.
2. Janez says:

   25. oktobra, 2019 at 20:51

   Papež Frančišek: Povzpni se na goro in spusti se k služenju bližnjim

   Ali želiš potešiti Jezusov nemir? Pojdi vsem naproti z ljubeznijo!
   »Iz beril bi rad izluščil tri besede: samostalnik, glagol in pridevnik. Samostalnik je gora. O njej govori Izaija, ko prerokuje o Gori hiše Gospodove, nad griči, h kateri bodo hiteli vsi narodi (prim. Iz 2,2). Gora se ponovno pojavi v evangeliju, saj Jezus, po svojem vstajenju, učencem pokaže kot kraj srečanja goro v Galileji, prav v tisti Galileji, v kateri živi veliko različnih ljudstev, »Galileja ljudstev« (prim. Mt 4,15). Skratka, zdi se, da je gora kraj, kjer se Bog rad dogovarja za srečanje s celotnim človeštvom. Gre za kraj srečanja z nami, kakor kaže Sveto pismo od Sinaja do Karmela vse do Jezusa, ki je razglasil blagre na gori, se spremenil na gori Tabor, dal življenje na Kalvariji in šel v nebo z Oljske gore. Gora, kraj pomembnih srečanj med Bogom in človekom, je tudi kraj, kjer je Jezus preživel ure in ure v molitvi (prim. Mr 6,46), da bi združil zemljo z nebesi, nas, svoje brate, z Očetom.

   Poslanstvo se začenja na gori
   Kaj nam pove gora? Da smo poklicani približati se Bogu in drugim: Bogu, Najvišjemu, v tišini, v molitvi, tako da se distanciramo od opravljanja in obrekovanja, ki zastrupljata. Pa tudi drugim, ki se z gore vidijo z druge perspektive, z Božje, ki kliče vsa ljudstva: z višave se vidi druge kot celoto in se odkrije, da je le celota tista, ki dá harmonijo lepote. Gora nas spominja, da se bratov in sester ne sme izbirati, ampak objeti, s pogledom in predvsem z življenjem. Gora povezuje Boga in brate v edini objem, objem molitve. Gora nas vodi v višave, daleč od mnogih materialnih stvari, ki minejo; vabi nas, da bi ponovno odkrili to, kar je bistveno, kar ostane: Boga in brate. Poslanstvo se začenja na gori: tam se odkrije to, kar je pomembno. V središču tega misijonskega meseca se vprašajmo: kaj je zame pomembno v življenju? Kateri so vrhovi, kamor ciljam?

   Pridite, povzpnimo se na Gospodovo goro
   Samostalnik gora spremlja glagol povzpeti se. Izaija nas spodbuja: Pridite, povzpnimo se na Gospodovo goro (prim. 2,3). Nismo rojeni zato, da bi bili na zemlji, da bi se zadovoljili s plitvimi stvarmi, rojeni smo, da bi dosegli višave, da bi srečali Boga in brate. Vendar pa se je za to potrebno povzpeti: potrebno je pustiti horizontalno razsežnost življenja, se boriti proti gravitacijski sili egoizma, uresničiti izhod iz lastnega jaza. Zato je vzpon zahteven, vendar pa je edini način za to, da bi vse videli bolje, tako kot kadar se gre v hribe in samo na vrhu uzremo najlepši razgled in razumemo, da ga ne bi mogli osvojiti drugače kot preko tiste poti, ki se je vedno vzpenjala.

   Da bi lahko oznanjevali, se je potrebno odpovedati
   In tako kot se na goro ne more dobro hoditi, če je človek obtežen s stvarmi, se je potrebno tudi v življenju razbremeniti tistega, kar ne služi. To je tudi skrivnost poslanstva: zato da bi lahko odšli, je potrebno pustiti; da bi lahko oznanjevali, se je potrebno odpovedati. Verodostojnega oznanila ne sestavljajo lepe besede, ampak dobro življenje: življenje služenja, ki se zna odpovedati mnogim materialnim stvarem, ki pomanjšujejo srce, nas delajo za ravnodušne in zapirajo same vase; življenje, ki se oddalji od nekoristnosti, ki napolnjujejo srce, in najde čas za Boga ter za druge. Lahko se vprašamo: Kako je z mojim vzponom? Ali se znam odpovedati težki in nekoristni prtljagi posvetnosti, da bi se povzpel na Gospodovo goro? Moja pot se vzpenja, ali je povzpetništvo?

   Poslanstvo je, povzpeti se na goro in moliti za vse…
   Če gora spominja na to, kar je pomembno – Bog in bratje –, in glagol povzpeti se na to, kako tja priti, danes še tretja beseda odmeva najglasneje. To je beseda vsi, ki prevladuje v berilih: »vsi narodi« je dejal Izaija (2,2); »vsi narodi«, smo ponavljali v psalmu; Bog želi, »da bi se vsi ljudje rešili«, piše Pavel (1Tim 2,4); »pojdite in naredite vse narode za moje učence«, naroča Jezus v evangeliju (Mt 28,19). Gospod je vztrajen pri ponavljanju tega vsi. Ve, da smo mi trmasti pri ponavljanju »moj« in »naš«: moje stvari, naši ljudje, naša skupnost … in On se ne naveliča ponavljati: »vsi«. Vsi, saj nihče ni izključen iz njegovega srca, iz njegovega zveličanja; vsi, da bi šlo naše srce onkraj človeških carin, preko partikularizmov, ki temeljijo na egoizmih, ki Bogu niso všeč. Vsi, saj je vsakdo dragocen zaklad in smisel življenja je ta zaklad podariti drugim. To je poslanstvo: povzpeti se na goro in moliti za vse, ter se spustiti z gore, da bi postali dar vsem.

   Pojdi, ne izpusti priložnosti, da bi pričeval!
   Povzpeti se in se spustiti: kristjan je torej vedno v gibanju, v izhodu. Pojdite je pravzaprav Jezusov velelnik v evangeliju. Vsak dan srečujemo mnogo ljudi, vendar pa – se lahko vprašamo – ali gremo naproti osebam, ki jih srečamo? Ali vzamemo Jezusovo povabilo za svoje ali gremo po svoje? Vsi pričakujejo stvari od drugih, kristjan gre drugim naproti. Jezusova priča ni nikoli upnik priznanja drugih, ampak dolguje ljubezen tistim, ki ne poznajo Gospoda. Jezusova priča gre naproti vsem, ne samo svojim, v svoji skupinici. Jezus tudi tebi pravi: »Pojdi, ne izpusti priložnosti, da bi pričeval!« Brat, sestra, Gospod od tebe pričakuje tisto pričevanje, ki ga nihče ne more podariti namesto tebe. »Nebo hoče, da bi ti lahko razbral, katera je tista beseda, katero je tisto Jezusovo sporočilo, ki ga želi Bog s tvojim življenjem reči svetu, […] tako tvoje dragoceno poslanstvo ne bo izgubljeno« (Apostolska spodbuda Veselite in radujte se, 24).

   Cerkev oznanja učinkovito le, če živi kot učenka
   Kakšna navodila nam Gospod daje, da bi šli naproti vsem? Eno samo, zelo preprosto: naredite učence. Vendar pa, pozor: njegove učence, ne naše. Cerkev oznanja učinkovito le, če živi kot učenka. In učenec vsak dan sledi Učitelju ter z drugimi deli veselje dejstva, da je učenec. Ne z osvajanjem, s prisilo, prozelitizmom, ampak s pričevanjem, tako da se postavimo na isto raven, učenci z učenci, ter z ljubeznijo podarimo tisto ljubezen, ki smo jo prejeli. To je poslanstvo: podariti čist višinski zrak tistim, ki živijo potopljeni v onesnaženost sveta; prinašati na zemljo tisti mir, ki nas napolnjuje z veseljem vsakič, ko srečamo Jezusa na gori, v molitvi; pokazati z življenjem in celo z besedami, da Bog ljubi vse in se nikoli nikogar ne naveliča.

   Ali želiš potešiti Jezusov nemir? Pojdi vsem naproti z ljubeznijo!
   Vsakdo izmed nas ima, vsakdo izmed nas »je poslanstvo na tej zemlji« (prim. Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 273). Tukaj smo, da bi pričevali, blagoslavljali, tolažili, ponovno dvigovali, prinašali Jezusovo lepoto. Pogum! On od tebe veliko pričakuje! Gospoda navdaja neke vrste nemir zaradi tistih, ki še ne vedo, da so ljubljeni Očetovi otroci, bratje, za katere je dal življenje in Svetega Duha. Ali želiš potešiti Jezusov nemir? Pojdi vsem naproti z ljubeznijo, saj je tvoje življenje dragoceno poslanstvo: ni breme, ki ga je potrebno prenašati, ampak dar, ki ga je potrebno podariti. Pogum, brez strahu: pojdimo naproti vsem!«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v baziliki sv. Petra na misijonsko nedeljo, 20.10.2019)
3. Miro says:

   25. oktobra, 2019 at 19:45

   ALI SEM POZOREN NA MNOGA BOŽJA ZNAMENJA IN SE PO NJIH ODLOČAM ZA TO, K ČEMUR ME KLIČEJO?

   BOŽJA BESEDA: »Kadar vidite, da se na zahodu dviga oblak, takoj pravite: ›Dež prihaja,‹ in tako se zgodi. Kadar pa piha jug, pravite: ›Vročina bo,‹ in je res. Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa?« (Luka 12,54-56).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Luka+12%2C54-56&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Predstavljam si ljudi, ki gledajo v nebo in napovedujejo vreme. Jezus jih krega, ker znajo opazovati pojave v naravi, ne vidijo pa Božjega razodevanja. Bolj bom pozoren na mnoga Gospodova znamenja in se po njih odločal za to, k čemur me kličejo. Gospod, hvala, ker mi govoriš, ker si mi blizu in me rešuješ iz klešč zla. Naj se za nič na svetu ne oddaljim od tebe (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Vsa iskanja, hrepenenja, stiske, vprašanja …, tudi na tej spletni strani, z vero in zaupanjem potapljajmo v studenec kristalno čiste, večne Božje besede. Gospod govori tebi in meni: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle« (Mt 24,35). Naj Usmiljeni Jezus obilno blagoslovi vse, ki poslušajo Njegov glas in hodijo za njim, ki je Pot, Resnica in Življenje!

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca!
4. Hvala says:

   25. oktobra, 2019 at 0:15

   Razločevanje duhov je izrednega pomena. Menihi so se zavedali, da razločevanje duhov ni lahko. KAR VZNEMIRJA, PRIHAJA OD HUDEGA DUHA. Znati prepoznati zlobnost takoj, ko se pojavi, posebej še v primerih, ko se satan preobleče v angela luči (2 Kor 11,14, ).
   Vsi previdni asketi so se po pravici bali, da bi postali žrtve prevar in življenjepisi svetnikov to potrjujejo. Vedeli so , da je zadnji kriterij sad, čeprav pride na koncu. To omenja tudi Ignacij:”Pozorni moramo biti na razvoj misli, če so začetek, sredina in konec povsem dobri in merijo na nekaj čisto dobrega, je to znamenje dobrega angela. Toda ČE SE RAZVOJ MISLI, KI SE ZBUJAJO, SPREVRŽE V NEKAJ SLABEGA ALI KAR RAZTRESA DUHA ALI KAR JE MANJ DOBRO OD TISTEGA, KAR JE DUŠA PREJ SKLENILA STORITI(..) JE TO JASNO ZNAMENJE , DA PRIHAJAJO TE MISLI OD HUDEGA DUHA, SOVRAŽNIKA NAŠEGA NAPREDKA IN VEČNEGA ZVELIČANJA ” (Dv 333).

   Avtorji učijo , kako misli, ki prihajajo “od zunaj”, razlikovati od tistih, ki prihajajo “od znotraj”. Tiste od zunaj, izredno številne, imajo vse zunanji vzrok: predmet, ki smo ga videli, pripoved, ki smo jo slišali, odlomek knjige, ki smo jo brali, ali vpliv koga , s katerim smo govorili , ki nam je “navdihnil”neko misel, podobo. Te misli so drugačne od tistih, ki prihajajo iz naše notranjosti.

   Pretanjenost teh misli prepriča očete, DA SE SAM SVETI DUH , KI PREBIVA V NAŠIH SRCIH IN DA ČUTITI SVOJ GLAS V “NOTRANJEM GRADU” NAŠEGA JAZA”, POJAVLJA KOT RAZSVETLJENJE POLNO LUČI. KER DUH PREBIVA V SRCU, SE TI NAVDIHI ČUTIJO TAM, POSLUŠATI NAVDIHE JE TO, KAR NA VZHODU IMENUJEJO MOLITEV SRCA.
   IZAK SIRSKI, KI O TEM VELIKO GOVORI, JO OPIŠE Z METAFORO: SRCE JE PODOBNO VODNJAKU. ČE JE VODA ČISTA, NEBO ODSEVA V NJEJ. PODOBNO V ČISTEM SRCU ODSEVAJO BOŽJE MISLI.
   KDOR JIH ZNA POSLUŠATI, NE POTREBUJE VEČ DRUGEGA POUKA.

   IGNACIJ OPIŠE ISTO STVARNOST Z MALO BESEDAMI, A ZADENE V ŽIVO:
   “SAMO BOG NAŠ GOSPOD, LAHKO DA DUŠI TOLAŽBO BREZ PREDHODNEGA VZROKA. ZA STVARNIKA JE NAMREČ ZNAČILNO, DA VSTOPA V DUŠO IN IZ NJE, JO VZGIBA IN VSO PRITEGNE V LJUBEZEN SVOJEGA BOŽJEGA VELIČASTVA. PRAVIM BREZ VZROKA, KAR POMENI: NE DA BI PREJ KARKOLI ČUTILA ALI SPOZNALA IN TAKO SAMA PRIŠLA DO TE TOLAŽBE Z DELOVANJEM SVOJEGA RAZUMA IN VOLJE (DV 330).

   A VSI MISTIKI SO SE BALI PREVARE, KI PRIHAJA V MOČNIH TRENUTKIH BOŽJIH NAVDIHOV, KO SE BOŽJI GLAS ZAČNE MEŠATI S ČLOVEŠKIM RAZMIŠLJANJEM IN PREDVSEM S ČUTNIMI PREDSTAVAMI. DA BI OKUŠALI PRAVO MOLITEV SRCA, SO ZATO AVTORJI , KI SO SLEDILI EVAGRIJU, KOT POGOJ POSTAVLJALI NE SAMO POPOLNO ZUNANJO TIŠINO, TEMVEČ PREDVSEM NOTRANJO:ODSOTNOST DOMIŠLJIJSKIH PREDSTAV IN ČLOVEŠKIH POJMOV.

   JE MOŽNO TAKŠNO PSIHOLOŠKO STANJE? ONI V TO VERJAMEJO IN V DOLOČENIH TRENUTKIH TUDI IGNACIJ. TODA TAKOJ DODA OPOMBO:
   “KADAR JE TOLAŽBA BREZ VZROKA, ČEPRAV V NJEJ NI PREVARE, KER PRIHAJA SAMO OD BOGA, NAŠEGA GOSPODA, KOT JE BILO REČENO, MORA VENDAR DUHOVNI ČLOVEK, KOMUR BOG DAJE TAKO TOLAŽBO, ZELO BUDNO IN POZORNO GLEDATI IN RAZLOČEVATI PRAVI ČAS TE DEJANSKE TOLAŽBE IN NASLEDNJEGA, KO OSTANE DUŠA ŠE TOPLA , OBDARJENA Z MILOSTJO IN UTRINKI MINULE TOLAŽBE.
   ZAKAJ ČLOVEK POGOSTO V SVOJIH NAGNJENJIH IN ZAMISLIH TER SODBAH, POD VPLIVOM DOBREGA ALI HUDOBNEGA ANGELA, V TEM DRUGEM ČASU OBLIKUJE SKLEPE IN MNENJA, KI NISO NEPOSREDNO OD BOGA, NAŠEGA GOSPODA; ZATO JIH JE TREBA ZELO DOBRO RAZLOČEVATI, PREDEN JIM POPOLNOMA ZAUPAMO IN JIH DEJANSKO URESNIČIMO”. (Dv 336). -prepis razločevanje duhov v naših skupnostih 16. september 1998 -24 redovniški dan .

   Božje usmiljenje vir čudežev in skrivnosti, vate zaupamo.
5. Janez says:

   24. oktobra, 2019 at 23:10

   MOJA VISOKA PESEM HVALEŽNOSTI ZA VSE, KI JO POJEM TEBI OČE

   Ti Bog in moj Gospod, ki Te ljubi moja duša, povej mi, kje se nahajaš, kje prebivaš, kje Ljubiš in Odrešuješ ter kje nesebilno deliš Dobroto na Zemljo pravičnim in krivičnim brez razlik ? Glej, grem po sledeh Tvojega Evangelija, po sledeh Tvoje nesebične dobrote, čudežev, odpuščanja in ljubezni, ki jo je Tvoja daritev zarisala med nebom in zemljo. Grem po poti Tvojih Božjih zapovedi in postav za nas Božje Otroke. Praviš mi, da sem kakor lilija med robidami, kakor pšenica, ki si jo posejal na pola, da bi obrodila in bi jo poželi jeseni, ko ozreli, da bi imeli kruh, kakor grozdi na vinski trti, da bi obrodil za trgatev in vino. Ti si kakor jablana med gozdnim drevjem, si Dobrotni in Ljubeči Brat, ki je vedno z Nami in ob Nas, ko služimo in ljubimo. Z užitkom posedam v Tvoji senci in Tvoj sad je sladak mojim ustom. Tvoje znamenje nad menoj je ljubezen. Varuješ me in ves me objemaš. Vedno si z menoj in ob meni. Tiho me gledaš in govoriš, saj si vedno z Nami in ob Nas. Tvoj Mir je umiril moje nemirno Srce Gospod. Tvoji nauki so me potolažili in me razsvetlili, tvoja Beseda me je potešila in podučila. na meni je da jo bom vedno izpolnjeval. Tvoja Volja naj se zgodi in ne moja. Naše besede pridejo in preminejo, Tvoje Besede pa so večne. Besede večnega življenja imaš. Pomagaj nam prosim, da bomo več molili in delali dobra dela, v tvojo Čast in Slavo Bog. Hvala Ti Bog ta vse. Odpusti nam naše grehe. Razsvetli nas in vodi nas Gospod, da ne zaidemo, ampak da bomo šli po Poti k Tebi in vedno Spolnjevali Tvojo Voljo.

   Prirejena molitev Skupnosti krščanskega življenja. Že objavljeno. Želim, da vas molitev razveseli in se vas dotakne. Janez
6. Miro says:

   24. oktobra, 2019 at 16:41

   GOSPOD JEZUS ŽELI, DA BI SE V NAS IN MED NAMI RAZPLAMTEL OGENJ SVETEGA DUHA!

   BOŽJA BESEDA: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni. Mislite, da sem prišel prinašat mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči« (Lk 12,49-53).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C49-53&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Ogenj je preroško znamenje sodbe, ki očiščuje in použije, kar mora zgoreti. Z darom Svetega Duha prinaša Jezus dokončno sodbo nad svetom in ločitev med ljudmi. V vsej svobodi se bom predal Gospodu z vero, ki ne bo mlačna, počasna in nezaupljiva. Gospod, daj mi poguma, da se bom ves odločil zate in ostal zvest tudi v največjih preizkušnjah (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Slavimo Gospoda Jezusa in se mu zahvaljujmo za vse, kar vsak trenutek prejemamo od Njega. Slava tebi, Jezus, Ti si pot, resnica in življenje. Hvala za tvojo Besedo, s katero nam milostno razodevaš Očeta in Njegov odrešenjski načrt. Naj se po tvoji Besedi v naših srcih razplamti ogenj Svetega Duha, da nas bo tako “uvedel v vso resnico” (Jn 16,13) ter bomo ljubili Boga in bližnjega.

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   • Janez says:

     24. oktobra, 2019 at 17:56

     Miro dragi brat v kristusu, prosim vas iz srca, napišite še vi kakšno spodbudno misel naši Kristini. BVB. Janez
     • Miro says:

       25. oktobra, 2019 at 21:00

       Bistveno je naslednje: Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate! (glej tudi druge vzklike Božjemu usmiljenju). Napotimo se k temu veličastnemu Izviru vseh milosti – s kar največjo posodo zaupanja v srcu in prav tu (ne pri drugih varljivih “studencih”) zajemajmo Živo vodo zase in za naše bližnje!

       http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

       Karkoli drugega bi napisal, bi bilo bistveno manj od tega, kar nam Usmiljeni Jezus sporoča po sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja. Za to veliko poslanstvo za svet, za vse človeštvo, je v svojem življenju prestala izjemno hudo trpljenje. Pa vendar ji je Gospod razodel, da je bilo vse njeno trpljenje le delček Njegovega prebridkega trpljenja, darovanega za naše odrešenje. Iz tega torej izhaja, da je bilo vse Gospodovo trpljenje za časa za njegovega zemeljskega življenja, še zlasti na križu, nepredstavljivo veliko, nepojmljivo hudo …

       Naj Usmiljeni Jezus obilno blagoslovi vse obiskovalce te spletne strani in prosilce milosti v raznih stiskah, posebej gospo Kristino in njene domače – po Njegovem prebridkem trpljenju na križu!
       • Janez says:

         25. oktobra, 2019 at 21:27

         Hvala Gospodu Bogu, da je uslišal vse izrečene prošnje in molitve za gospo Kristino. Spodaj je njen lep in umirjen odgovor, kjer vu+idimo, da Bog usliši naše prošnje. Vse se je razrešilo po Božji Volji in Milosti. Kakor je rekel pokojni nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, odgovorni smo drug za drugega in kristjani si moramo pomagati med seboj. Kako malo je potrebno, pa se uresniči Jezusova beseda Mt 18,19-20: ” Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Janez
7. KRISTINA says:

   24. oktobra, 2019 at 9:51

   Bodite pozorni na te pasti. Nanje nas opozarja tudi Jezus
   Jezus nas je večkrat opozoril, naj se varujemo pretirane pobožnosti: “Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ‘Gospod, Gospod,’ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.” Rekel je celo, da bodo nekateri zelo pobožni ljudje zavrženi: tisti, ki “prerokujejo”, “izganjajo demone” in “delajo veliko mogočnih del” v njegovem imenu.

   V Lukovem evangeliju Jezus namiguje celo na to, da so v zagati tudi tisti, ki redno obiskujejo sveto mašo. Pravi, da mu bodo nekateri rekli: “Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil.” On pa jim bo odgovoril: “Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!”

   Kako torej veste, kdaj ste preveč pobožni? Brez težav. Pobožnjakarski ste, …

   Ko pobožnost ovira vaše stanovske dolžnosti, ki bi morale biti na prvem mestu
   Tega me je naučil duhovnik C. M. Buckley, ki je živel v istem nadstropju študentskega doma kot jaz. Navade nas študentov je tako dobro razumel, da je maševal šele ob pol enajstih dopoldne. Prav tako je dobro razumel naše slabosti, saj nam je rekel: “Nočem vas videti pri maši, če nimate narejenih vseh nalog.”

   Vaša dolžnost je, da greste k nedeljski maši, ni pa vaša dolžnost, da greste k delavniški maši. Bog bo bolj zadovoljen, če boste izpolnjevali svoje obveznosti, kot če jih ne, pa greste namesto tega k maši ali adoraciji.

   Če ste na fakulteti, potem je študij na prvem mestu. Če ste starši, potem je na prvem mestu družina.

   Ko ste pobožni zaradi lastne slave, ne pa zaradi Božje

   Janez Krstnik je imel veliko učencev, a na koncu se je umaknil, rekoč: “On mora rasti, jaz pa se manjšati.”

   Sveti Benedikt Laboure je čutil enako. Ta francoski svetnik in brezdomec je ure in ure kleče molil. Kadar pa je zaslišal, da kdo prihaja v kapelo, se je hitro usedel. Ni želel, da bi ljudje mislili, da je pobožen – bal se je namreč, da bi začel moliti samo zato, da bi zgledal goreč, ne pa zaradi Boga samega.

   Všeč mi je misel, ki jo je izrekel sveti Josemaria Escrivá: “Ne želite si, da bi bili kot pozlačen petelin na vrhu hiše – ne glede na to, kako močno se sveti in kako visoko je, prav nič ne doda k trdnosti zgradbe. Raje bodite kot star kamnit blok, ki je skrit v temeljih, pod zemljo, kjer vas nihče ne more videti: zaradi vas se hiša ne bo podrla.”

   Ko več molite v javnosti kot na samem
   “Kadar pa ti moliš,” pravi Jezus, “pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.”

   Zlahka se zgodi, da je to edina oblika molitve, ki je nikoli ne uporabljamo. Molimo pred in po jedi, ob posebnih priložnostih in pri maši – nekako pa nam ne uspe priti do osebne molitve. A to se mora spremeniti.

   Vsi smo videli, kako je sveti Janez Pavel II. javno molil. Monsinjor Slawomir Oder, ki je sodeloval pri njegovi kanonizaciji, pa je odkril še precej več. Na primer to, da je papež večino časa spal v svoji sobi na tleh, posteljo pa je razmetal, da je zgledalo, kot da je spal v njej. To je storil samo za Boga, tako da ni nihče drug o tem nič vedel. Takšno bi moralo biti naše duhovno življenje.

   Ko ne veste, zakaj ste pobožni
   Katoličani pred tabernakljem pokleknemo, ker je v njem navzoč Jezus Kristus, Gospod in kralj. Večinoma to pomeni, da pokleknemo, preden sedemo v klop v cerkvi. Mnogi pa danes pokleknejo tudi takrat, ko v središču cerkve ni tabernaklja in zato ni razloga za poklekanje.

   Bodite pozorni, da ne boste pobožni brez razloga: če ni pravega namena, takšna dejanja postanejo prazna ali celo vraževerna.

   Preberite še: Kralj, ki se je spustil s konja, da bi pokleknil pred Sveto Rešnje telo

   Kar zaradi pobožnosti izgorevate
   Ronald Knox v svoji knjigi Entuziazem opisuje zgodovino različnih krivoverstev in opaža, da se ponavlja isti vzorec: skupina ljudi odkrije nekaj, kar naj bi bilo izraz čistejšega in popolnejšega krščanstva. Ti ljudje od svojih učencev zahtevajo več, kot zahteva Cerkev. Takšne skupine hitro rastejo, potem pa tudi hitro izginejo, saj se ljudje naveličajo discipline.

   John Ghaly opisuje, kako se je to zgodilo prijatelju, ki je mislil, da si “slab katoličan”, če ne greš vsak dan k adoraciji in maši, če ne moliš jutranjic in večernic ter rožnega venca. “Ko pa sem delal vse te stvari, sem bil nesrečen in prišel sem skoraj tako daleč, da sem hotel že z vsem prenehati. Nisem našel ne miru ne sreče.”

   Všeč mi je misel nekega teologa: “Pazite se vsakogar, ki nekaj, kar je priporočljivo, naredi za obvezno ali pa nekaj, kar Cerkev dovoli, naredi za nedovoljeno.”

   Takrat veste, da ste pretirano pobožni.

   Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

   Tale prispevek sem prebrala na dan, ko se se znašla pritisnjena v kot, ko zaradi družine in obveznosti, predvsem pa ker v družini drugače razmišljajo in mislijo, da sem versko fanatična nisem šla na srečanje skupnosti za 4 dni sem dobila sporočilo odgovornega da nam Bog pošilja razne malike in jih na nas največ preži doma, kaj hitro nam neka domača na videz nedolžna zadeva postane malik in potem je Bog v drugem planu ali pa še kasnejšem planu. Jaz osebno si zelo želim na to srečanje in vi mi povejte ali naj se zato ločim od moža naj vse zapustim, da lahko grem na srečanja po več dni ali naj še naprej molim in se vsakodnevno pogovarjam z Bogom in hodim k maši in gojim dobrohotne odnose z ljudmi s katerimi živim in molim za njih.
   • Janez says:

     24. oktobra, 2019 at 16:11

     KADAR SE LJUDJE LJUBIJI SE OSREČUJEJO
     Kadar se Ljudje Ljubijo se vzajemno osrečujejo,
     prihajajo eden k drugemu, si medsebojno pomagajo ter so srečni.
     Njihova srca so polna Miru, Dobrote in Ljubezni in zato Radostna.
     Veliko se pogovarjajo in se veselijo novega dne ter se med seboj razumejo.
     Odpuščajo in pozabijo na krivice in žalitve s strani drugih ter prosijo Boga, da jim odpusti vse grehe.
     Dovolj je že prijazen nasmeh, mir, ubranost, dobra volja, človečnost, skrb za druge in radost.
     Ko je tako, je Božje kraljestvo vedno med Nami vsemi in Njegov Blagoslov,
     ker živimo in delamo ter ljubimo kot nas je učil Jezus.
     In kjer sta zbrana dva ali trije v Njegovem Imenu, je On sredi med Nami.
     On je naše Vse, naša radost, upanje in sreča, ki se sveti in raduje v Njegovi Očetovski Ljubezni.
     On je naše upanje za Odrešitev, On je naše vse.
     Amen.
     Že objavljeno na prosim za molitev. Janez

     Molitev k Njemu
     Brez Boga sem le krik samotnega in tavajočega v puščavi, osamljen in brez Smisla Življenja.
     Prosim naj me Modrost in Usmiljenje Božje spremljajta in vodita skozi moje Življenje.
     Moč in Milost Božja prosim krepita me na Poti Življenja k Tebi.
     Dobrotljivost Božja prosim podari mi Tvojo Dobroto, da bom strpen in dober tudi sam.
     Sveti Duh prosim poživi me z vero v Jezusa in odpri me za razumevanje Božje Besede ter Evangelija.
     Ljubezen Božja prosim objemi me in umiri moje srce, da počiva v Tebi.
     Volja Božja prosim utrdi me in vodi me kot Ti želiš in veš.
     Svetost Božja, prosim posveti me.
     Prizanesljivost Božja prosim tolaži me, da bom na strani rešitev težav drugih
     in da bom kot usmiljeni Samarijan rad pomagal drugim in delal dobra dela v Tvojo Čast Gospod.
     Prevzvišenost Božja prosim v težkih trenutkih preizkušenj,
     bolezni in raznih težav dvigaj me in ohrabri me, da bom vztrajal naprej.
     Če me bodo drugi ustavljali z ovirami in mi nagajali, kaj potem, Ti si z Menoj.
     V sebi čutim Ognjeno Moč, Poslanstvo in Tvoj Blagoslov, česa bi se bal?
     Neskončnost Božja prosim napolni me s Svetim Duhom,
     da bom vztrajno nosil med ljudi upanje in radost odrešenja vedno s Seboj.
     Svetloba Božja prosim razsvetli me, da bom tudi jaz bil in nosil Luč Sveta med ljudi.
     Usmiljenost Božja prosim odpusti moje grehe in reši me iz raznih preizkušenj,
     da se utrdim v veri in jo izpričujem s svojim Življenjem.
     Ljubezniva milina Božja prosim prežemi me.
     Lepota Božja prosim očisti me.
     Mir Božji prosim napolni me s Tišino in Upanjem, da se umirim v Tebi.
     Sveta Trojica en sam Bog, prosim blagoslovi me:
     v Življenju, v Smrti, v času bivanja na Zemlji in v Večnosti pri Tebi,
     da Te bom z vsemi Ljudmi Dobre Volje Tukaj in z rajnimi,
     ki so zaspali v upanje na Vstajenje in so tam Onkraj Slavil in Častil na Vekomaj.

     Že objavljeno na prosim za molitev. Vir: Prirejeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

     Gospa Kristina vztrajajte v dobroti in odpuščajte in ne vračajte hudobije in nestrpnosti v enaki meri nazaj; recite kot Mati terezija pa kaj potem! Vse naredite kot nam zapoveduje Bog in kakor je Njegova Volja in zapovedi. Vsakdo pa bo ob uri osorej odgovarjal za svoje življenje. Prepiranje pomeni odsotnost Božje Ljubezni in Njegove Milosti. Križe in težave ter vse preizkušnje moramo kristjani nositi voljno in strpno moliti ter verjeti, da bo vse to minilo. Tako kot Odrešenik, ki je vse za nas pretrpel in je delal dobro vsem ljudem brez razlik. Molite in prosite Boga in Mater Marijo, da vam da moči in potrpljenja, da boste vztrajali v Dobroti in Strpni Ljubezni in vzdržali vse izrečene besede in hudobne misli. Vse to izgine v zrak, vaše krščansko življenje, pa naj bo vzorno krčansko služenje bližnjim in molitev ter prošnja za vse tiste, ki vam nasprotujejo in nagajajo ter nespametno govorijo. Če bi poznali Božjo besedo se ne bi tako obnašali do vas Kristina! Bodite tihi misjonar Jezusove Ljubezn z zgledom! Jezus je namreč tudi rekel naj molimo za svoje nasprotnike in sovražnike?! V tem se razlikujemo od agnostikov, ki vsega tega ne vedo niti ne poznajo. Bolje je molitev in upanje na spremembe kot pa vračanje hudobije .Bolje je da smo na strani Dobrote in Odpuščanja kot hudobije in da skušamo umiriti napetosti ne pa povečevati eskalacije in povode za kreganje. Bog je Ljubezen in kjer ni Boga ni Ljubezni in Strpnosti. Molite za moža in svoje domače ter dajte za sveto mašo v Cerkvi za vse, ki niso prijazni do vas. Molite in prosite Boga in Marijo, da se bo Božja Milost dotaknila njihovih src in jih odprla dobroti in Odrešenju Jezusa Kristusa.

     Hvala Ti Gospod Bog, da boš uslišal vse moje in vse naše prošnje in prosim obenem blagoslovi mene in vse Ljudi dobre volje, da bomo hodili po Poti Odrešenja in se Zveličali. Usliši prosim sestro Kristino in ji pomagaj. BVB Kristina. Vse dobro. Janez
     • Janez says:

       24. oktobra, 2019 at 16:15

       Tako je Bog dober do mene in do vseh ljudi
       Tako je Bog dober do mene in do vseh ljudi na Zemlji.
       Spreobrnjenega človeka in grešnika sprejme k Sebi brez graje in pripomb ter vprašanj zakaj.
       Tako je Bog velik: nihče ne more doumeti Njegovega Veličastva in Veličine ter Milosti do nas.
       Tako je Bog Širokosrčen in Odpustljiv: Nikogar ne graja in ne sili k ničemur, le k Sebi ga vabi nazaj.
       Tako je Bog zvest: Nikogar ne pušča samega v težavah in problemih; ko človek uredi življenje in počisti domovanje svoje duše ter Očeta povabi k sebi, On pride k njemu.
       Tako je Bog zanesljiv in Ljubeč, saj čaka vse izgubljene Otroke, ki so zašli, da se vrnejo k Njemu.
       Takšen je Bog v Ljubezni do nas: odpusti nam in sprejme vse, ki se vrnejo k Njemu v Objem, kakor da ga niso z grehi in odhodom po čudnih poteh razočarali.
       Takšen je Bog v veselju do vseh, saj praznuje z vsakomer, ki pride k Njemu.
       Takšen je Bog v Dobroti: nihče tega ne more doumeti, saj Njegova Ljubezen presega naše predstave.
       In kar je prav za Človeške predstave in razumevanje ni nujno tudi prav v Božjih Očeh.
       Kdor se napoti k Bogu, bo moral skozi veliko preizkušenj, trpljenja in vzponov ter padcev;
       Česar ne razumemo, saj so skrivnostna Pota Gospodova.
       Vendar bo Bog vedno v Tvoji Bližini s Teboj;
       in poplačan boš z Odrešenjem in Veseljem pri Njem ob koncu Poti k Njemu, kot ga ni nikjer drugje.

       Prirejeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini 1995. Že objavljeno na prosim za molitev. NI vseh dni konec Kristina. Za dežjem vedno oride snce, za preizkušnjami in težavami pa pa nam Bog pošlje Odrešujoče in Lepe Trenutke. Vztrajajte v Dobroti kot Mati terezija v Kalkuti. Janez
   • Administrator says:

     24. oktobra, 2019 at 20:11

     Draga Kristina,
     Ostanite dobra mama in dobra žena. To je vaša prva poklicanost. Če se z možem oba strinjata in bo mož prevzel vaše dolžnosti v družini z veseljem, potem se odločite za to skupino. Če vas bo skupina duhovno obogatila in s tem boste postala bolj ljubezniva do moža in družine, potem je odločitev pravilna.

     Nepravilna odločitev, ki razbije družino zaradi egoizma osebe, čeprav človek misli da bo on sam pridobil je nepravilna.

     Vaša tiha molitev ljubezni do moža in družine je veliko več…..

     Bog vas obilno blagoslovi.
     • Hvala says:

       24. oktobra, 2019 at 21:32

       Spoštovana Kristina!

       Če ima človek osebni odnos z Jezusom, potem je to osebni odnos. Če imaš nekoga rad, želiš biti čimveč z njim, se pogovarjati, mu povedati skrbi itd. Jezus je živ v Cerkvi. Če ga ima človek rad, ga bo šel naprimer tudi 10x na dan, če ima čas pozdravit. Daritev svete maše je največja zahvala Gospodu. Na oltar prinesemo svoje darove-prošnje, probleme, skrbi in položimo tudi v kelih, kjer je Jezusova kri, živa za nas prelita. Vse to gre k Gospodu, saj tudi angeli nosijo molitve naše pred Božje obličje.

       Osebni odnos je to, da vsako najmanjšo zadevo izročimo Jezusu, da nam pomaga, Sveti Duh, nas bo vodil in prišepetaval. Ko grete nekaj nakupovat , naprimer obleko ali kaj drugega ga vprašajte, kam bi šla kupit in kaj bi bilo najbolj primerno za vas. To je osebni odnos. Ravno tako je potrebno se pogovoriti z Gospodom za vsako zadevo.

       Če na prvo mesto postavimo Boga, potem bo Bog poskrbel, da boš svojega bližnjega imel rad in bo vse harmonično in vse bo na pravem mestu.

       Jezus je rekel: “Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. S tem ni mišljeno, da bomo zanemarjali svoje bližnje, ali kaj podobnega, Bog je Popolnost, Resnica, Ljubezen, in če ga postavimo na prvo mesto, je vse drugo na pravem mestu. Vse je skladno, vse je popolno.

       Če želite nekam iti, pa ste v dilemi kaj naredi, vedno to zaupajte Svetemu Duhu. Gospod najbolj ve, kaj je za nas primerno ob tistem določenem času. To kar so naše želje, niso vedno tudi Gospodove poti. Vse in vedno samo njemu izročati. Za to pa je potrebno moliti za vodstvo Svetega Duha.

       KAR JE BOG ZDRUŽIL, TEGA NAJ ČLOVEK NIKOLI NE LOČI. Če je Bog združil prostovoljno odločitev žene in moža za skupni življenje, to je ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA, TUKAJ NI LOČITVE.
       Bog naj blagoslovi vas in vaše domače.

       Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.
       • Janez says:

         24. oktobra, 2019 at 22:53

         Gospod prosim pomagaj Njej in meni, da ohraniva zakon
         Gospod, svoje žene vedno ne razumem in tudi ona mene vedno ne razume.
         Pogovarjava se, najine besede v pogovoru pa so nama nekam tuje in nerazumljive.
         Kot bi govorila svahili in kitajščino.
         Ko sva se spoznala in se zaljubila, pa sva se imela rada in se razumela brez besed.
         Včasih tudi najmanjši razlog ali povod sproži jezo in prepir med nama.
         Nekam tuja sva si postala in se odtujila.
         Vsak hoče uveljaviti svoj prav in na tem vztraja ne glede, kaj poreče drugi zakonec.
         Večkrat sva že poskušala biti drugačna in da bi začela znova,
         končalo pa se je še z enim razočaranjem, ker sva čakala, kdo bo preje popustil, da bo drugi zmagal s svojim prav.
         Gospod žalosten sem, moje življenje je postalo ena sama nesmiselna in nestrpna borba brez strpnosti in tiste ljubezni, zaradi katere sva se poročila in bila v začetku srečna.
         Sem v zakonu, a sem dostikrat osamljen in se z ženo ne pogovarjava.
         Najina pota se danes dostikrat razhajajo. Ženi sem obljubil v zakonu zvestobo v dobrem in slabem.
         Danes pa moram to obljubo držati in vztrajati, v vseh križih in težavah najinega zakona.
         Prosim Te Gospod, daj mi Potrpežljivosti, da bom potrpel in počakal, da se stvari v zakonu umirijo.
         Prosim Te Gospod, daj mi Ponižnosti, da bom pozabil nase in na svoj prav in na svoj Egoizem.
         Prosim Te Gospod, napolni me z Ljubeznijo in Strpnostjo, da bo zopet najin zakon Ljubeč in poln razumevanja. Rad bi jo imel spet tako rad tako kot je, z vsemi plusi in minusi.
         Prosim Te Gospod, da bi me odslej bolj skrbelo za svojo ženo in da bi ji bolj pomagal kot doslej.
         Prosim Te Gospod, daj mi prosim zopet tiste Moči, Vztrajnosti in Dobrote,
         da bom vedno skrbel zanjo in za družino in da ji bom brez besed na vsakem koraku tiho povedal in ji konkretno pokazal, kako rad jo imam; da bom do nje dober, nežen in pozoren.
         Prosim Te Gospod daj nama milost medsebojne strpnosti in razumevanja, da se bova spet pogovarjala in se poslušala ter se slišala. Naj bodo razlike, vendar da jih spoštujeva oba.
         Prosim Te Gospod daj mi prosim milost, da bom rad delal in skrbel za svojo ženo in družino.
         Prosim Te Gospod, pomagaj nama, da bova rada skupaj in da bo izginila vsa razočaranost in osamljenost, ki je bila včasih prisotna v najinem zakonu.
         Prosim Te Gospod, podari nama svoj Mir v Duši, da bo med nama spet složnost in Ljubezen.
         Prosim Te Gospod, naj se spet napolni najina čustvena banka, da bova ustvarila ljubeč odnos.
         Gospod prosim Te, pomagaj meni in moji ženi tako, da bova prebrodila najine čase preizkušnje
         in da se bova odslej oba složno in skupaj trudila ljubeče in strpno živeti v zakonu, ki bo poln sreče in Božjega blagoslova.

         Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

         Gospod prosim prenovi Nas in preženi iz naših človeških Src: našo nemoč, duhovno žalost, depresijo, črno temo, zmedenost, našo nagnjenost k plehkim in nepomembnim materialnim stvarem in skrbem, breizhodno nezaupanje glede izhoda iz raznih težav in problemov, mlačnost, čemernost, občutek zapuščenosti, prepirljivost in razdražljivost do drugih ter odtujenost od Tebe Oče, ki si Ljubezen in Luč Sveta. Pomagaj nam, da se bomo imeli radi in živeli kot Tvoji Otroci po Evangeliju. Pomagaj nam prosim, da bomo skupaj s Teboj rešili naše težave v zakonu.

         Tako sem vesel, da ste prispevali z odgovorom tako Oče Administrator in gospa Hvala za našo sestro Kristino. Lepa in pomirjujoča in hrabrilna beseda nič ne stane pa zelo veliko zaleže. Iskreni upam, da bodi vsi odgovori ohrabrili našo sestro Kristino in ji pomagali, da bo ostala dobra žena in dobra mati ter da bo z molitvijo in prošnji k Bogu Svetemu Duhu dobila Gospodovo tolažbo in vodstvo za pravilno odločitev. Prosim Boga in Marijo za pomoč in tolažbo. Kristina molite za moža in svoje domače ter dajte za sveto mašo v Cerkvi za vse, ki niso prijazni do vas. Molite in prosite Boga in Marijo, da se bo Božja Milost dotaknila src moža in otrok in jih odprla dobroti in Odrešenju Jezusa Kristusa. Bodite dobri in razumevajoči, ker boste s tem, da boste prinašali ljubezen in razumevanje med domače steber vaši družini. Za ljubeče in dobre odnse pa se morajo potruditi vsi v družini. Življenje je prekratko, da bi ga zapravili za kreganje in prepire. Bog je tam kjer se ljudje ljubijo in razumejo. Janez
         • KRISTINA says:

           25. oktobra, 2019 at 12:45

           Hvala vsem za vzpodbudne besede. Moj mož ima drugačen odnos do cerkve, vere, saj ne rečem da ne gre vsaj ob praznikih k maši ob obletnicah pogrebih, ampak to je vse. Jaz ga ne silim, dovoli mi da hodim na srečanje skupnosti ampak za več dni 4 sli 3 je pa drugače, tu pa se zatakne. Skupaj kot družina gremo tudi na Božjo pot, letos smo bili 3x. Tudi živel ni tako, da bi bili molili ali se pogovarjali o Bogu in hodili k maši. Jaz molim za njega zvečer mu dam kak odlomek iz Sv.pisma za prebrat ali kako misel ki jih imam napisane ali kako prošnjo ali molitev. Prebere, kaj več pa ne. Jaz sem vse to izročila Gospodu, prosim, da bi tudi on zaupal v njega in se oslonil na njega . Ob četrtkih grem kar redno k maši da pozdravim Jezusa , da se z njim pogovorim in ga počastim ko tako slovesno čaka na oltarju, tudi drugih maš se udeležujem če le lahko sploh šmarnic, devetdnevnic to nekako še gre in ko mi rečejo kaj spet greš k maši, rečem da grem pozdravit Gospoda še za njih. Tudi ko molim zvečer in ponoči ko ne morem spati mož nič ne reče, in tudi veliko božjih podob imam v sobi in tudi to je OK. zaupam Gospodu, da bo tudi sam nekega dne videl kako dober je Gospod in kaj vse je vnjem. V tem odnosu pa so tudi še tast in tašča, ki ga podpihujeta, ki jim gre tudi na živce da spet grem k maši. Moti jih tudi to, da mi je Bog dal dar govora in velikokrat kaj spontano povem v cerkvi ali pa tudi kaj napišem , kar čutim in v kaj verujem. A vendar Bog ve zakaj je tako in bo naredil da bo prav.
           SV. Faustina Kowalska prosi za nas.
           Srce jezusovo prosi za nas
           Srce Marijino prosi za nas
           Vsi svetniki Božji prosite za nas
8. KRISTINA says:

   24. oktobra, 2019 at 9:39

   Nebeški Materi podarite duhovni šopek prijetno dišečih vrtnic
   Rožni venec je sicer čudovita molitev, toda včasih nas kljub temu zamika, da bi jo zmolili čim hitreje, ali pa med molitvijo mislimo na tisoč drugih stvari. Takšnim nagnjenjem se lahko upremo, če se za trenutek ustavimo in Preblaženi Devici namenimo nekaj ljubečih besed.
   Molitev lahko sestavimo sproti, lahko pa izberemo že vnaprej pripravljeno besedilo – spodaj smo izbrali nekaj primerov. Ne glede na to, za kaj se boste odločili, se potrudite, da boste rožni venec molili hote in s čim več ljubezni.

   Ljuba Mati Marija, glej me, tvoj otrok sem, v molitvi ob tvojih nogah. Sprejmi ta sveti rožni venec, ki ti ga darujem, kot si prosila v Fatimi, v dokaz svoje nežne ljubezni, ki jo občutim do tebe, in po namenu presvetega Jezusovega Srca, v zadoščenje za grehe, storjene proti tvojemu Brezmadežnemu Srcu, in za posebno prošnjo, s katero se nate obračam med to rožnovensko devetdnevnico: (tukaj navedite svojo prošnjo).

   Prosim te, Mati, posreduj mojo prošnjo svojemu nebeškemu Sinu. Če boš ti prosila zame, moja prošnja ne bo zavrnjena. Vem, draga Mati, da si želiš, naj glede svoje prošnje sprejmem Božjo voljo. Če to, za kar prosim, ne bo izpolnjeno, moli, da bi prejel tisto, kar bo bolj koristilo moji duši.

   Izročam ti ta duhovni šopek vrtnic, ker te ljubim. Popolnoma zaupam vate, saj imajo tvoje molitve pred Bogom največjo moč. V večjo Božjo slavo in v slavo Jezusa, tvojega ljubega Sina, usliši in izpolni mojo molitev. Preljubo Srce Marijino, bodi moje odrešenje.

   Vir:Alteia
   • Hvala says:

     25. oktobra, 2019 at 16:07

     Spoštovana Kristina, zahvalite se Bogu, da vam pustijo hoditi k sveti maši, ni povsod tako, nekateri še slišat nočejo o tem, in druge hude zadeve , mogoče si niti ne predstavljate kaj ljudje v življenju doživijo ….
     Slava in zahvala Bogu na vekomaj.
9. Janez says:

   23. oktobra, 2019 at 18:24

   ISKRENA LJUBEZEN, NE DENAR, JE TISTA, KI POLEG VERE GORE PREMIKA
   Iskrena ljubezen žene naprej ljudi in življenje, tudi tiste, ki so žalostni in še upajo, da bodo uslišani.
   Iskrena ljubezen pomeni duhovno izpolnitev zaljubljenim ter ničesar ne zahteva v zameno.
   Iskrena ljubezen ne postavlja nobenih pogojev in lahko premika gore in dela čudeže, če veruješ.
   Iskreno ljubezen daješ, če ne pričakuješ ničesar v zameno in to narediš vedno, takoj in z veseljem.
   Iskrena ljubezen je naše pravo notranje bistvo in smisel življenja in bivanja.
   Iskrena ljubezen je hvaležnost našim ljubljenim za vse tiste trenutke, ki smo jih
   z njimi preživeli v zadovoljstvu in sreči pa tudi v nesreči, ki nas je spremljala po poteh življenja.
   Iskrena ljubezen je odgovor na vibracije jezika ljubezni, ki ga začutimo in nas vodi srečne in izpolnjene skozi vse različne možne načine našega izražanja.
   Iskrena ljubezen je temelj doživljanja sreče in hrepenenja po resnici.
   Iskrena ljubezen je del naše narave, vse, kar je, in se izraža iskreno in resnično tam, kjer se imajo ljudje radi in je prisotna strpnost in dobrota.
   Iskrena ljubezen ne pozna meja in predsodkov, laži ter sprenevedanja; je ljubezen med bližnjimi v soseski, službi, šoli, med partnerjema, v parku, v tovarni, na službeni poti, je ljubezen staršev do otrok in otrok do staršev ter ljubezen med ljudmi, ki jih s svojo dobroto, toplino in radostjo odrešuje, kot nas je učil Jezus.
   Iskrena ljubezen prestopi ozek prag človekove materialnosti, zavesti in med iskrenimi, dobrimi ljudmi vstopi v novo kakovost življenja, kot tista tiha, neopazna, ljubezniva in mila glasba sorodne duše, ki jo imaš rad in ki je namenjena tebi brez posebnih zaslug.
   Iskrena ljubezen je rast in zorenje, ki jo omogoča povezovalna moč prijateljstva in dobrote.
   Iskrena ljubezen je na zmagovalnem pohodu tam, kjer se imajo ljudje radi in se razumejo, saj se porajajo in prebujajo čudoviti ljubeči občutki, ki sežejo do srca.
   Iskreno ljubezen dajem in prejemam in jo udejanjam vsaki dan tudi skozi partnersko življenje ženske in moškega v zakonu ali drugače, saj smo jo zastonj prejeli in jo zastonj dajemo drugim.
   Iskreno ljubezen izražam vsem tistim, ki jih spoštujem in imam rad, pa tudi tistim, ki so v srcu dobri in trpijo in rabijo dobro besedo.
   Iskrena ljubezen ozdravi še tak egoizem in podarja dobroto bližnjemu ali ljubljenemu kar tako, brez posebnega razloga, saj nas odrešuje in osmisli naše življenje in je zato najvišja Božja zapoved!

   Janez AKA Dichter Hansi
   Ljubezen je bistvo Jezusovega Evangelija za Ljudi. Že obavljeno na Prosim za Molitev. In ko beremo pismo Korinčanom o Ljubezni, ostrmim kako lepo je Bog navdihmil aposotla in pisca kaj je Ljubezen. Tega Človek ni sposoben niti napisati, kaj šele udejaniti brez Boga. Janez

   LJUBEZEN 1Korinčanom, 13
   Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. 2 In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. 3 In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. 4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, 5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. 6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. 7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. 8 Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, 9 kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. 10 Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo. 11 Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega. 12 Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. 13 Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.
10. Miro says:

    23. oktobra, 2019 at 17:50

    BODITE PRIPRAVLJENI, KAJTI OB URI, KO NE PRIČAKUJETE, BO PRIŠEL SIN ČLOVEKOV! (Luka 12,39-40)

    BOŽJA BESEDA: Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?« Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali« (Lk 12,39-48).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C39-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus bo prišel kot ropar, ki preseneti, zato mora biti gospodar buden, prav tako tudi oskrbnik, da je zvest in ne izkorišča gospodarjeve odsotnosti. V globoki povezanosti z Gospodom bom bolj pozorno poslušal njegovo Besedo in odgovorno izpolnil, kar želi od mene. Gospod, pomagaj mi, da bom brez odstopanja in negodovanja izpolnil poslanstvo, ki si mi ga zaupal (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Odlomek iz knjige Razloženi evangeliji, France Rozman: Prilika pomeni, da mora biti človek vedno tako pripravljen na srečanje z Bogom, da mu srečanje ne bo v pogubljenje, temveč v rešenje. Z dobrimi deli se mora trajno prizadevati za zveličanje – »biti mora opasan« – in se varovati verske in moralne zmede – »imeti mora prižgano svetilko« – ker brez vere »ne moremo biti Bogu všeč« (Heb 11,6).

    GOSPOD bo zanesljivo prišel k tebi in meni, prav k vsakemu človeku na tem svetu, ob nam nepoznani uri! Iz srca se mu zahvalimo, ker nas blagohotno opominja, nam podarja milostni čas in potrpežljivo čaka na naše spreobrnjenje v srcu. Ponižno ga prosimo za duha odgovornosti, molitve, čuječnosti, delavnosti, še posebej za duha ljubezni in usmiljenja do bližnjega. Sami iz sebe teh moči nimamo, lahko pa odpremo srce in jih hvaležno sprejmemo iz Gospodovih rok. Napotimo se torej k odrešenjskemu studencu svete Evharistije, kjer nas pričakuje On, ki nam podarja Živo vodo, tekočo v večno življenje!

    Živo vodo pa ne zadržujmo zase, temveč jo z ljubeznijo in usmiljenjem podarjajmo sestram in bratom okoli sebe, doma in v svetu. Bolj jo bomo razdajali z Gospodovo pomočjo, več je bomo tudi sami deležni (ena od skrivnosti sv. Evharistije). Sami ne zmoremo veliko, z živo vero, prizadevanjem in Gospodovo pomočjo pa je mogoče vse, kar je po Božji volji! Slava, tebi Jezus, Ti si veličastvo odrešenja in zveličanja!

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

Comments are closed.