Prosim za molitev

20.295 Responses to Prosim za molitev

1. Blanka says:

   28. oktobra, 2019 at 11:54

   Prosim ves vas molilce za molitev za novo službo, ker sem ostala brez službe. Prosim, da bi jo dobila čimprej. Mati Marija, Jezus in sv. Jožef milostno vas prosim pomagajte mi, da dobim čimprej novo službo.

   Hvala vsem za molitve in Bog vas blagoslovi.
   Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo! Božje usmiljenje usmili se nas!
   • Miro says:

     28. oktobra, 2019 at 17:37

     V kakršni koli življenjski situaciji, vedno in povsod, na prvo mesto postavljajmo Odrešenika Jezusa Kristusa Novo službo intenzivno iščimo s pomočjo molitve in svetih zakramentov – potrpežljivo, v veri in zaupanju v Božjo pomoč! Predlagam, da se Bogu vsak dan zahvaljujete za vse, kar vam je v življenju že podaril in vam bo še v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in na priprošnjo Preblažene Device Marije!

     Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   • Janez says:

     28. oktobra, 2019 at 21:01

     Jezus, moj Gospod in odrešenik, ti si delal kot mizar. Ti razumeš težave in probleme v zvezi z mojo nezaposlenostjo. Rada bi delala in naredila kaj dobrega v življenju v poklicu, za katerega sem se šolala in usposabljala. Ostala sem trenutno brez dela in službe, čeprav rabim delo in plačo za preživjanje. Pomagaj mi najti primerno delo, da bom živela srečno življenje in dovolj zaslužila za pošteno in skromno življenje. Pripravljena sem sprejeti katerokoli delo, ki ga boš ti našel zame. Osvobodi me ponosa, lenobe in strahu, manjvrednosti, pomagaj mi, da bo v meni pogum, moč in dobra volja za opravljanje dela, ki mi ga boš zaupal. Obljubljam ti, da ti bom služila v ljubezni in hodila po tvoji poti; vedno bom najprej iskala tvoje Božje kraljestvo. Vedno bom delala zavzeto, pošteno, zanesljivo, upoštevala navodila delodajalca in marsikaj dobrega postorila zraven delovnih obveznosti v dobro ljudi. Rada bi delala in obenem služila ljudem z nasmehom in zadovoljstvom, da opravljam plemenito delo. Rada bi sledila Božjemu navdihu in vodstvu, kaj je prav zame. Prosim Boga, Svetega Jožefa in Marijo za Božji Mir v duši in vodstvo, da bom vse prav, v roku in dobro naredila, kar bo v korist delodajalca in sebe. da bom na svoje delo ponosna in s svojo službi zadovoljna. Gospod usliši moje molitve in prošnje, prosim pomagaj mi do nove službe.
     • Janez says:

       28. oktobra, 2019 at 21:22

       NAŠ VSAKDANJI KRUH (Friedrich Dietz: Unser tägliches Brot)
       Prosimo Te Gospod
       daj nam naš vsakdanji kruh,
       saj je to vse, kar potrebujemo za življenje:
       hrano za telo in kruh za dušo,
       naklonjenost tistih, ki jih ljubimo,
       zvestobo tistih, ki nam veliko pomenijo,
       zvestobo tistih, ki se otepajo iti z nami,
       odpuščanje tistih, ki smo jim dolžniki.

       Vsakdanji kruh, to so naše velike stiske.
       Življenje, ki nam s časom teče in odteka;
       bolezni in problemi, ki pridejo in nas preizkušajo;
       delo, ki nam z leti postaja vse težje breme;
       človek ob nas, ki ne pove kaj misli;
       kristjan, ki ne dela tako kot govori;
       veliko izrečenih besed, veliko molitev,veliko prošenj k Bogu,
       vendar malo izkazane Dobrote in Pravičnosti v Življenju Ljudem.
       Ne bodo uslišani in sprejeti k meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod,
       ampak tisti, ki spolnjujejo Voljo Mojega Očeta.

       Gospod, ko Te prosimo za naš vsakdanji kruh,
       Nam prosim daj, da naredimo,
       kar je potrebno in Prav v Tvojih Očeh.
       Da storimo vse, da se rešimo iz stiske ,
       da velikodušno priskočimo na pomoč in izkazujemo Dobroto,
       kjerkoli jo ljudje pričakujejo od nas,
       da znamo narediti prvi korak Sprave in Ljubezni,
       tako da bo med nami zavladal pravi Božji Mir
       in bomo gradili med seboj Božje kraljestvo na Zemlji.

       Dopolnjena molitev Friedrich Dietz: Naš vsakdanji kruh. Že objavljen na Prosim za molitev.
2. KRISTINA says:

   28. oktobra, 2019 at 11:43

   VSI SVETI 1. november

   Na današnji dan Cerkev že nad 1200 let obhaja praznik Vseh svetnikov. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. november, imamo že iz časa okoli leta 800. Od tam se je praznovanje preneslo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku vseh svetnikov – ne samo mučencev, ki so se jih spominjali že v prvih krščanskih stoletjih – je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. okoli leta 740 pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Gregor IV. pa je leta 827 ukazal, naj se 1. novembra v vesoljni Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov. Kot razlog, zakaj je Cerkev uvedla ta praznik, navajajo predvsem dvoje. Prvi razlog je: število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Drugi razlog pa je ta: na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnosti opustimo.

   Vsi svetiPraznik vseh svetnikov je predvsem praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov, ki so ‘utonili’ v množici svetih. Vsak dan v letu imamo na koledarju imena svetnikov, ki jih je Cerkev kot take uradno razglasila, danes pa se spominjamo: tistih milijonov mater, ki so se posvetile ob svojih otrocih in družinah, med štirimi stenami doma; tiste množice mož, ki so zvesto izvrševali svojo službo v tovarni, v pisarni, za prodajalno mizo, na polju; tistih številnih študentov in mladih delavcev, ki jih je Bog poklical sredi najlepših načrtov in sredi dela, pa so bili pripravljeni na srečanje z njim; tistih nepreglednih množic starih, zapuščenih, bolnih, hromih, naglušnih, slepih, zapostavljenih ljudi, ki so v preskušnjah dozoreli za nebesa; tistih živčnih ljudi, ljudi nagle jeze in z mnogimi slabimi lastnostmi, ki so si iz dneva v dan, od spovedi do spovedi, prizadevali, da bi popravili svoj značaj; tistih preprostih kmečkih duš, ki so živele povezane z Bogom in so brale njegovo pismo v lepoti sveta in so tako o njegovi dobroti vedele več kot učeni profesorji … Med svetniki so tudi naši prijatelji, naši najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliščinah kot mi, pa so znali v vsem iskati in najti Boga.

   Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni ‘dan mrtvih’, kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna (in je na nekaterih še!). To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Ti preprosti svetniki, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli in se umaknili iz človeške družbe, živijo. Človeške oči ne vidijo vsega. Ne vidimo Boga in ne vidimo veselja, ki ga je Bog naklonil svojim svetim. Vsi naši rajni, ki počivajo na pokopališčih in drugod v naročju zemlje, so bili ustvarjeni in krščeni zato, da bi postali svetniki. Ta pot je namenjena tudi nam, ki smo s krstom vstopili v občestvo svetih.

   Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje Cerkev v hvalospevu tega slovesnega praznika, “radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti”.

   Molimo za naše pokojne brate in sestre, darujmo sv.mašo , spoved, obhajilo, kajti tisto kar bomo v večnosti prejeli se ne da opisat z trenutnimi občutki. Spomnimo se vseh tistih, ki so pozabljeni, na katere se nihče več ne spomni, Gospod obrni svoj obraz k njimi in jih privij v svoj objem. Bog daj sem mrtvim gledati veličastvo nebeške domovine.

   Vsi sveti prosite za nas
   Marija Kraljica rožnega venca prosi za nas
   Božje usmiljenje zaupam vate
3. KRISTINA says:

   28. oktobra, 2019 at 6:37

   Danes godujeta Simon in Juda Tadej
   Simon Kananejec
   Simon dobi vzdevek, ki se v štirih seznamih spreminja: medtem ko ga Matej in Marko označujeta kot »Kananejca«, se pri Luku imenuje »Zelot«. Dejansko si ti dve oznaki ustrezata, saj pomenita isto: hebrejski glagol »qanà« pomeni namreč »biti ljubosumen, strasten«. O Bogu je mogoče reči, da ljubosumno bedi nad ljudstvom, ki si ga je izvolil (prim. 2 Mz 20,5). Isto je mogoče reči o ljudeh, ki vneto gorijo in služijo Bogu s popolno predanostjo, kakor Elija (prim. 1 Kr 19,10). Tudi če ta Simon ni resnično pripadal nacionalističnemu gibanju zelotov, je vendar zelo mogoče, da ga je odlikovala vsaj žareča vnema za judovsko istovetnost in s tem za Boga, za njegovo ljudstvo in za božjo postavo. Če to drži, je Simon v diametralnem nasprotju do Mateja, ki je kot cestninar opravljal dejavnost, ki je veljala popolnoma za nečisto. To je očitno znamenje za to, da Jezus kliče svoje učence in sodelavce iz najrazličnejših družbenih in verskih plasti, ne da bi koga vnaprej izključeval. Jezusa zanimajo ljudje, ne družbeni sloji in nalepke! Pri tem je lepo, da so v skupini njegovih učencev vsi živeli z ramo ob rami kljub njihovi različnosti in s premagovanjem predstavljivih težav: razlog povezanosti in trdnosti je bil namreč Jezus sam, v katerem so bili vsi zedinjeni. To je razločen nauk za nas, ki se pogosto nagibamo k temu, da poudarjamo razlike in morda tudi nasprotja. Pri tem pozabljamo, da nam je Jezus Kristus dal moč, da razrešujemo svoje spore. Pomislimo tudi, da je skupina dvanajsterih predpodoba Cerkve, v kateri naj bo prostor za vse karizme, ljudstva, rase in vse človeške značilnosti, ki najdejo svojo čvrsto povezanost in svojo edinost v občestvu z Jezusom.

   Juda Tadej
   Kar pa se tiče Juda Tadeja, ga tako imenuje izročilo in med seboj povezuje dve različni imeni. Medtem ko ga namreč Matej in Marko imenujeta preprosto »Tadej« (Mt 10,3; Mr 3,18), se pri Luku imenuje »Juda, Jakobov sin« (Lk 6,16; Apd 1,13). Vzdevek Tadej je negotovega porekla in ga razlagajo ali kot izpeljavo iz aramejskega »taddà’«, kar pomeni »prsi« in naj bi bil torej »velikodušen«, ali kot okrajšavo grškega imena »Theódoros, Theodótos«. O Tadeju je malo znanega. Samo Janez opozarja na neko vprašanje, ki ga je ta apostol postavil Jezusu pri zadnji večerji. Tadej je rekel Gospodu: »Gospod, zakaj se hočeš razodeti samo nam in ne svetu?« To je zelo aktualno vprašanje, ki ga tudi mi zastavljamo Gospodu: zakaj se Vstali ni razodel svojim nasprotnikom v vsem svojem veličastvu, da bi pokazal, da je zmagovalec Bog? Zakaj se je razodel le svojim učencem? Jezusov odgovor je skrivnosten in globok. Gospod reče: »Če me kdo ljubi, se bo držal mojih besed; moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla in pri njem prebivala« (Jn 14,22-23). To pomeni, da je potrebno Vstalega videti in zaznati tudi s srcem, ker le tako more Bog prebivati v nas. Gospod se ne prikaže kakor neka stvar. Stopiti hoče v naše življenje. Zato njegovo razodetje vključuje in predpostavlja odprto srce. Samo tako vidimo Vstalega.

   Judu Tadeju so pripisovali avtorstvo enega od pisem Nove zaveze, ki se imenujejo »katoliška pisma«, ker niso naslovljena le na določeno krajevno Cerkev, ampak na zelo širok krog prejemnikov. Dejansko je Judovo pismo naslovljeno »poklicanim, ki jih ljubi Bog Oče, in ki so določeni in ohranjeni za Jezusa Kristusa« (v. 1). Glavna skrb tega pisma je, kako obvarovati kristjane pred tistimi, ki imajo božjo milost za pretvezo, da opravičujejo svojo razbrzdanost in zavajajo druge brate z nesprejemljivimi nauki. Pri tem vnašajo v Cerkev ločitve pod nagibom svojih »sanj« (prim. v.8), kakor Juda imenuje te njihove posebne nauke in ideje. Primerja jih celo s padlimi angeli in z ostrimi besedami pove, da »so krenili na Kajnovo pot« (v. 11). Hkrati jih brez zadržkov ožigosa kot »brezvodne oblake, ki jih vetrovi mimo pode; drevesa, ki jeseni ne rodijo sadov, dvakrat posušena in izkoreninjena; divje morske valove, ki svojo sramoto naplavljajo na kopno; blodne zvezde, ki jim je na veke določena najbolj črna tema« (v. 12-13).

   Danes morda nismo več vajeni uporabljati tako bojevito govorico, ki pa nam ima vendar povedati nekaj važnega. Sredi vseh skušnjav, ki obstajajo, in sredi vseh tokov modernega življenja moramo ohraniti istovetnost naše vere. Gotovo je treba s trdno stanovitnostjo nadaljevati pot popustljivosti in dialoga, ki jo je na srečo ubral drugi vatikanski cerkveni zbor. A na tej tako nujni poti dialoga ne smemo pozabiti na dolžnost, da vedno znova premišljujemo in s prav tako veliko močjo opozarjamo na neodpravljive temeljne značilnosti naše krščanske istovetnosti. Z druge strani si moramo dopovedati, da naša istovetnost zahteva moč, jasnost in pogum spričo protislovnosti sveta, v katerem živimo. Zato pismo nadaljuje: »Vi pa, dragi bratje, temeljite na svoji presveti veri in gradite dalje na njej, molite v moči Svetega Duha in se trdno držite božje ljubezni ter pričakujte usmiljenje Jezusa Kristusa, našega Gospoda, ki vam podarja večno plačilo. Usmilite se tistih, ki dvomijo« (v. 20-21). Pismo se konča s temi čudovitimi besedami: »Edinemu Bogu pa, ki ima moč, da vas obvaruje pred slehernim spodrsljajem ter vas pripusti pred svoje veličastvo neoporečne in polne veselja, njemu, ki nas rešuje po Jezusu Kristusu, našem Gospodu, pristoji veličastvo, visokost, moč in oblast pred vsemi časi in zdaj in za vse čase. Amen« (v. 24-25).

   Dobro vidimo, da pisec teh vrstic v polnosti živi svojo vero. K njej spadajo velike resničnosti, kakor so moralna neokrnjenost in veselje, zaupanje in končno pohvala. Vse pa ima svoj temelj samo v dobroti našega edinega Boga in v usmiljenosti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zato naj nam tako Simon Kananejec kakor Juda Tadej pomagata, da bomo vedno na novo odkrivali lepoto krščanske vere in jo neutrudno živeli, ko zanjo pričujemo odločno in hkrati neobremenjeno.

   Benedikt XVI
4. Janez says:

   27. oktobra, 2019 at 21:32

   Po nauku svetega pisma je za človeka, ki je ustvarjen po božji podobi, bistvenega pomena, da je navezan na Boga. Quoistove Molitve nas hočejo poučiti in prepričati, da “človek brez tega bistvenega razmerja ne more obnoviti prave ljubezni med ljudmi”. Pa tudi o nasprotnem: da bi bila “laž jokati pred Tvojo hladno podobo, če bi šel za Teboj v ljudeh na poti, v katerih živiš”.

   Nekaj Quoistovih misli in molitev:
   – Gospod, ne prosim te za čas, da bi storil to in ono. Prosim te za milost, da bi v času, ki mi ga podarjaš, naredil tisto, kar hočeš, da storim.
   – Eden izmed krajev, kamor te vabi Bog, kjer Bog govori s teboj, je precej bližje, kot si misliš. Je v tebi, sredi tebe. Ustavi se. Zapri oči. Utihni. Prisluhni.
   – Naučiti se ljubiti pomeni, da se naučiš bolj dajati kot jemati; se pravi, da se bogatiš zato, da lahko bogatiš in da končno vse bolj sprejemaš Njega, ki je ljubezen.
   – Jezus, pomagaj mi, da v sili ne obupam, da ne bežim pred svojo dolžnostjo. In če mi moč oslabi in bom padel, mi pomagaj, da znova vstanem.
   – Božja vsemogočnost se izraža samo v popolni ljubezni. Na križu ni več nobene ‘moči’ v človeškem merilu. Ničesar, če to ni Ljubezen.
   – Če želiš biti človek in graditi pravičen svet, moraš hkrati braniti pravice in opravljati dolžnosti … Če so tvoji bratje brez osnovnih pravic, je tvoja prva dolžnost, da se boriš za to, da jih dobijo.
   – Nihče ne more “imeti” Boga. Lahko se le odpremo njegovi ljubezni. Da nas ljubi. Nihče ne more Boga razdajati drugim. Samo Bog se lahko daje tistim, ki jih ljubi, torej vsem.
   – Človek hiti, življenje hiti in pogosto človek ne sreča svojega življenja.
   – Mlade ljudi hočemo naučiti, kako naj pravilno živijo, še preden jih naučimo, čemu je to potrebno. Mladi so bolj dosledni: najprej hočejo vedeti, čemu živijo in šele potem, kako naj živijo.
   – Časa ne smemo izgubljati, časa ne smemo tratiti, časa ne smemo zapravljati, kajti čas je dar, ki nam ga Ti deliš. Prosim te za milost, da bi v času, ki mi ga daješ, delal tisto, kar ti želiš, da delam.
   – Gospod, pomagaj mi, da te spoznam in ti pomagam v vseh svojih bratih in sestrah na popotovanju; zakaj laž bi bila jokati pred tvojo hladno podobo, če ne bi šel za teboj v ljudeh na poti, v katerih živiš.
   – Gospod, vsakomur si dal tisti čas, da naredi, kar ti hočeš, naj napravi. Toda časa ne smemo izgubljati, zapravljati in tratiti, kajti čas je darilo,ki nam ga ti daješ, toda minljivo darilo, darilo, ki ga ni mogoče ohraniti.
   – Daj, da nikoli ne zaprem svojega srca, da bom, ko bom sprejemal trpljenje sveta, trpel in zadoščeval kot Marija, tvoja Mati.
   – Kdor pravi, da za življenje ne potrebuje drugih, se tega ne zaveda, ali pa je lažnivec, kajti živi le po zaslugi vseh ljudi vsega sveta in to od začetka časov. Če pa se sam odloči, da ne bo živel za druge, je zajedalec.
   – Komur božja ljubezen ne poglobi ljubezni do človeka, živi v varljivem upanju. Pravo srečanje z Bogom se odraža v človeku. Gre za ljubezenski pogled na stvarjenje, ki je v osnovi učlovečenja: »Tako je ljubil svet, da je poslal svojega Sina«

   Še nekaj Quistovih molitev za dodatek:
   Gospod, prosim te, pomagaj mi, / da se enkrat za vselej otresem / svojega pretvarjanja in postavljaštva. // Oprosti mi, da sem preveč gledal na to, / kakšen vtis vzbujam, kakšnega se pokažem, / in na to, kaj o meni mislijo in govorijo. // Oprosti mi, ker sem hotel biti podoben drugim, / pri tem pa sem pozabljal biti jaz; / ker sem drugim zavidal njihove darove, / pozabljal pa sem razvijati svoje lastne. // Oprosti mi za čas, ki je odtekel, / ko sem igral svojo namišljeno vlogo, / in za čas, ki sem ga zapravil, / ko bi moral graditi svojo osebnost. / Pomagaj mi, da bi se na stežaj odprl bratom. / Tedaj, Gospod, boš mogel po njih / priti k meni kot svojemu prijatelju. / In iz mene boš naredil tisto “osebo”, / ki si jo zamišljaš v svoji ljubezni, / o dobri Oče, ker bom tvoj sin / ter brat vsem mojim bratom in sestram.

   Francoski duhovnik Michel Quoist: Molitev za pristnost.
   Quoist želi, da bi njegove knjige brali ne le duhovniki, redovniki, semeniščniki in ‘klerikalizirani’ laiki, temveč čim širši krog ljudi, kijih verska vprašanja zanimajo. Toda kako pisati, da bodo res brali? »Ne zavedamo se, kako naš način pisanja in govorjenja leti,preko glav’in še bolj mimo življenja velike množice božjega ljudstva. Ne vživljamo se v položaj bralcev,« ugotavlja. Zato postavlja načelo: »Treba je govoriti jezik ljudi našega časa«, ki se ga pri vsem svojem pisanju dosledno drži.

   https://revija.ognjisce.si/o-nas/nasih-50-let/zgodovina-revije-ognjisce/utrip-urednistva-revije/3532-zgodovina-rubrike-molitev
   • Janez says:

     27. oktobra, 2019 at 22:07

     Greh (Molitev/PESEM: Francoski duhovnik Michel Quoist)
     Padel sem, Gospod, že spet. Ne morem več, nikoli ne bom prišel do konca, sram me je samega sebe, ne upam te pogledati. In vendar sem se boril, Gospod, kajti zavedal sem se, da si blizu mene, da se skrbno sklanjaš nad menoj. Toda kot vihar je privršala skušnjava in obrnil sem glavo in izstopil sem iz vrste, ti pa si ostal, tih in žalosten kakor zaničevan zaročenec, ki vidi, kako se njegova ljubljena oddaljuje v objemu nasprotnika. Ko je veter utihnil, ko je nenadoma prenehal, kot je bil prišel, sem se v hipu spet znašel sam, osramočen, ostuden, s svojim grehom v rokah. Ta greh sem izbral kot kupec izbere svoje blago, ta greh sem plačal in ne morem ga dati nazaj, ker je prodajalec izginil.

     Ta greh brez vonja, ta greh brez okusa, ta greh, ki uničuje srce; ta greh, ki sem ga hotel, zdaj pa ga nočem več, ta greh, ki sem si ga predstavljal, ki sem ga iskal, ki sem ga ljubkoval dolgo časa, ta greh, ki sem ga končno dosegel in se hladno ločil od tebe, Gospod. Vrgel sem se pred njim na trebuh in po njem stegoval svoje roke, svoj pogled, svoje srce,zdaj ga imam, on me ima, kakor pajkova mreţa ujame mušico. Ne morem se ga rešiti. Tečem, toda za petami mi je, kot črn hiter lovski pes, ki bi se ga radi znebili, pa dohiti gospodarja in se mu veselo dobrika. Zdi se mi, da ga vsi vidijo, sram me je hoditi pokonci, najraje bi se plazil, da bi ubežal pogledom,sram me je pokazati se pred prijateljem,sram me je pokazati se pred teboj, Gospod,kajti ti si me ljubil, jaz pa sem nate pozabil.Tvoj glas, tvoj pogled, tvoja ljubezen mi povzročajo bolečino.Nad menoj so, teţki, teţji kot moj greh.Gospod, ne glej me tako,kajti jaz sem nag, jaz sem umazan, jaz sem na tleh, od bolečine presunjen, nimam več moči,ne upam si ničesar obljubiti, ne zmorem nič drugega, kakor da sklonjen ostanem tam, pred teboj.—–

     Daj, otrok, pokonci glavo! Ali ni ranjen predvsem tvoj ponos?Če bi me ljubil, bi ti bilo hudo, toda imel bi zaupanje.Misliš, da ima Boţja ljubezen meje? Misliš, da sem te en sam trenutek prenehal ljubiti? Toda ti še vedno računaš nase, moj otrok. Računati moraš samo name. Prosi me odpuščanjain potem živahno skoči pokonci, kajti, vidiš, ni najhujša stvar pasti, najhuje je ostati na tleh. Brez odpuščenih grehov s strani spovedi in odveze, ki Te oprostijo in osvobodijo. Amen.

     Allez bébé, lève la tête! Si vous m’aimiez, ce serait mauvais pour vous, mais vous auriez confiance. Pensez-vous que l’amour de Dieu a des frontières? Pensez-vous que j’ai cessé de vous aimer un seul instant? Mais tu comptes toujours pour toi, mon bébé. Tu n’as qu’à compter sur moi. Il me demande pardon, puis il se redresse, car vous voyez, ce n’est pas la pire chose de tomber, le pire est de rester sur le sol. Sans pardon des péchés par la confession et la délivrance qui pardonne et vous libère. Amen. Michel Quoist.

     Molitev k Svetemu Duhu
     Pridi vame, Sveti Duh, Duh modrosti: podari mi notranje oči in ušesa.
     Pridi vame, Sveti Duh, Duh ljubezni: dolivaj vedno več prave ljubezni v moje srce.
     Pridi vame, Sveti Duh, Duh resnice: dovoli mi, da dosežem spoznanje resnice v vsej njeni polnosti.
     Naj vidim sebe, kot me je ustvaril Oče:dragocenega, lepega, vrednega;in kar sem sedaj: ljubljeni grešnik.
     Pridi, Sveti Duh, ogrej moje srce, razpoloţi me za poslušanje Očetove besede;
     naj jo sprejmem kot Jezusovo besedo, namenjeno prav meni danes.
     Amen.

     Spoved je pot očiščenja in osvobajanja. Greh se ne istoveti s prestopkom, napako, ampak je zavestno in hoteno narejeno zlo. Greh je zavrnitev Boga, sočloveka, samega sebe: povzroči, da sem manj človek, manj sposoben prepoznati se kot dragocen, ljubljeni Božji otrok in sem manj sposoben darovati se bližnjemu. Bog nas pričakuje, da pridemo nazaj k njemu in se spovemo in skesamo.

     Lk 14,1–7 Približvali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Tedaj jim je povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹ Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.« Hvala Ti Gospod Bog za vso Milost in D0broto, ki smo jo nezasluženi zastonj prejeli od Tebe. Nevredno smo ko te z grehi žalimo in se oddaljujemo od Tebe. Ti nas vabiš nazaj in nas vedno Ljubiš. Janez
5. Nada says:

   26. oktobra, 2019 at 20:44

   Prosim za molitev za mene menjala sem sluzbo in sem pod velikim stresom,ker sem obolela za avtoimuno boleznijo toliko bolj obcutim stres.
   • Janez says:

     27. oktobra, 2019 at 22:52

     A) Devet točk , kako čuječnost zmanjšuje stres s psihoterapevtsko metodo ČUJEČNOSTI(kratko)

     1) Bolje se zavedamo lastnih misli. To nam daje možnost, da stopimo korak nazaj in jih ne jemljemo tako resno. Na ta način zajezimo stresni odziv na samem začetku.
     2) Ne reagiramo takoj na situacijo. Namesto tega imamo na voljo trenutek za pavzo, po kateri lahko najdemo bolj moder in konstruktiven odziv. Takšno pavzo nam omogoča praksa čuječnosti.
     3) S čuječnostjo lahko našo notranjo naravnanost pomaknemo od delovanja k bivanju. Način »delovnega« uma je povezan z akcijo in stresnim odzivom, medtem ko je »nedelovanje« povezano z relaksacijskim odzivom in regeneracijo.
     4) Bolje prepoznavamo potrebe telesa, npr. bolečino, utrujenost ali nemir, ter primerno in pravočasno odreagiramo. Ko smo v stiku s seboj, tudi bolje skrbimo za svoje potrebe.
     5) Bolje se zavedamo čustev drugih. S povečano čustveno inteligentnostjo je manj verjetno, da se zapletamo v konflikte ali vztrajamo v njih v daljšem obdobju.
     6) Poveča se raven skrbi in sočutja do sebe in drugih. Sočutna naravnanost uma omogoča boljšo regulacijo doživljajsko neprijetnih čustev in zaustavi stresni odziv.
     7) S čuječnostjo se zmanjša aktivnost v predelu možganov, ki se imenuje amigdala. Amigdala je ključna za sprožitev stresnega odziva. Posledično je bazična raven stresnega odzivanja nižja.
     8) Lažje se osredotočamo, kar nam pomaga pri delu in vsakodnevnih opravilih. Poveča se verjetnost za doseganje stanja zanosa.
     9) Učimo se, kako spreminjati naš odnos do stresa, ko ga doživljamo. Namesto, da bi videli zgolj negativne posledice stresa na naše telo in um, lahko prepoznavamo tiste vidike stresa, ki nas energizirajo in pripravijo na uspešno soočanje z izzivom, ki je pred nami.

     B) Molitev in prošnje k Bogu za umiritev in sprostitev od vseh bremen in težav
     Bog skrbi za nas. Poleg Božje mogočnosti lahko ljudje v svojem življenju izkusimo tudi njegovo globoko ljubezen. Jezus Kristus je svoje učence pomiril z naslednjimi besedami: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«13 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, kakršnega do sedaj še niste poznali; kajti nihče ni za vas skrbel tako, kot Gospod, saj nihče ni tega zmožen.Jezus Kristus je svoje učence pomiril z naslednjimi besedami: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«13 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, kakršnega do sedaj še niste poznali; kajti nihče ni za vas skrbel tako, kot Gospod, saj nihče ni tega zmožen.

     Pravi notranji mir – grajenje na skali ko spoznamo, da rabimo in vključimo Boga v naše življenje
     Ste se že kdaj vprašali, na čem gradite svoje življenje? Lahko ste prepričani, da mora vsak človek življenje na nečem osnovati – vsak izmed nas ima nekakšen temelj, na katerega postavi vse svoje upe in pričakovanja. Morda smo ta temelj mi sami: »Prepričan sem, da bom v življenju uspel, če se bom le dovolj potrudil.« Morda je to naš način življenja: »Če bom imel veliko denarja, bo moje življenje čudovito.« Morda je naš temelj kakšno časovno obdobje: »Novo tisočletje bo naredilo korenite spremembe.« Bog pa ima za nas v mislih drugačen temelj. On pravi, da ni varno graditi upe in pričakovanja na nas samih, na drugih ljudeh ali na čemerkoli, kar nam lahko ta svet ponudi. Želi si, da bi položili svoje zaupanje vanj. Jezus pravi: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.« Modro se je obrniti na Gospoda vsakič, ko nas tarejo križi in težave, toda Božji načrt za človeka je življenje v izobilju ne glede na to, kakšne so okoliščine. On si želi, da bi imel na nas pozitiven vpliv v vsakem trenutku našega življenja, zato pravi, da vsi ljudje, ki položijo svoje zaupanje vanj in v njegovo besedo, gradijo svoje življenje na trdi skali. Molimo Boga in prosimo ga za Božji Mir. Prosimo ga za pomoč in vodstvo.

     Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo našega Usmiljenega Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi. Pomagaj nam Gospod, in nas usliši, Ti veš česa vse potrebujemo. Pomagaj nam Gospod, in nas usliši. prosim Te. Ti veš česa vse potrebujemo, še preden Te prosimo. Prosimo Te, pomagaj nam, da bomo Pravični Ljudje, da bomo živeli po Evangeliju in razdajali svojo Ljubezen ljudem tako kot naš nebeški Oče.

     MOJA VISOKA PESEM HVALEŽNOSTI ZA VSE, KI JO POJEM TEBI OČE
     Ti, ki Te ljubi moja duša, povej mi, kje se nahajaš, kje prebivaš, kje Ljubiš in Odrešuješ ter kje nesebilno deliš Dobroto na Zemljo pravičnim in krivičnim brez razlik ? Glej, grem po sledeh Tvojega Evangelija, po sledeh Tvoje nesebične dobrote, čudežev, odpuščanja in ljubezni, ki jo je Tvoja daritev zarisala med nebom in zemljo. Grem po poti Tvojih Božjih zapovedi in postav za nas Božje Otroke. Praviš mi, da sem kakor lilija med robidami, kakor pšenica, ki si jo posejal na pola, da bi obrodila in bi jo poželi jeseni, ko ozreli, da bi imeli kruh, kakor grozdi na vinski trti, da bi obrodil za trgatev in vino. Ti si kakor jablana med gozdnim drevjem, si Dobrotni in Ljubeči Brat, ki je vedno z Nami in ob Nas, ko služimo in ljubimo. Z užitkom posedam v Tvoji senci in Tvoj sad je sladak mojim ustom. Tvoje znamenje nad menoj je ljubezen. Varuješ me in ves me objemaš. Vedno si z menoj in ob meni. Tiho me gledaš in govoriš, saj si vedno z Nami in ob Nas. Tvoj Mir je umiril moje nemirno Srce Gospod. Tvoji nauki so me potolažili in me razsvetlili, tvoja Beseda me je potešila in podučila. na meni je da jo bom vedno izpolnjeval. Tvoja Volja naj se zgodi in ne moja. Naše besede pridejo in preminejo, Tvoje Besede pa so večne. Pomagaj nam prosim, da bomo več molili in delali dobra dela, v tvojo Čast in Slavo Bog. Hvala Ti Bog ta vse.
     Molitev je bila že objavljena na Prosim za molitev.

     Uporabljeni so razni premisleki in izvlečki ter lastna razmišljanja. Janez
     • Janez says:

       27. oktobra, 2019 at 22:54

       Sorry za tipkarske napake. V letih in utrujen vendar željan in voljan pomagati! kolikor pač zmorem. Janez
     • Janez says:

       27. oktobra, 2019 at 23:02

       Dodatek: Molitev za osvoboditev od stresa in strahov na Aleteia

       Gospod, okrepi me z milostjo svojega Svetega Duha in mojo dušo napolni z mirom, da bom lahko prost vsakršnega nepotrebnega strahu in skrbi.
       Pomagaj mi, da si bom vedno želel tisto, kar je Tebi všeč, in da bo Tvoja volja tudi moja volja.
       Osvobodi me vseh mojih sebičnih želja in daj, da bom zaradi Tvoje ljubezni ostal skrit in neznan temu svetu, poznan pa le po Tebi.
       Ne dovoli, da bi dobro, ki ga storiš v meni in prek mene, pripisovali meni, ampak da bi me poznali le po moji šibkosti, vso slavo pa dajali Tebi. Da se bom tako iskreno odpovedal vsakršnemu bahanju, ki prihaja od sveta, in bom lahko dihal pravo in trajno slavo, ki prihaja le od Tebe.
       Amen.

       Aleteia: Molitev svete Frančiške Xaviere Cabrini, s katero Boga prosimo za pomoč, da bi nas osvobodil pretirane skrbi in naša srca napolnil s svojim mirom.
6. Administrator says:

   26. oktobra, 2019 at 20:13

   
   Smo pred prazniki vseh svetih in pokojnih. Obisk pokopališča in okrasitev je zelo lepa navada. Povdaril bi da naši pokojni potrebujejo naše molitve. Kako lepo okrašen je grob je za naše oči. Molitev pa za dušo pokojnega. Mi ne moremo vedeti ali je v nebesih ali ne. Zato je dobro da se jih še posebej v teh dneh spomnemo v molitvi. Pokojnemu lahko pomagamo z mašami. Da bi se duša pokojnega rešila iz vic, moramo izbrat vsa sredstva, ki so nam na razpolago. Naučiti moramo tudi mlajše rodove, da bodo molili za nas ko bomo mi pokojni.

   Obstajajo celo Gregorjanske maše, saj se darujejo maše 30 dni za pokojnika. Posvetujte se s svojim župnikom o tej možnosti. Naj vam ne do žal daru za maše.
7. Hvala says:

   26. oktobra, 2019 at 12:17

   Ena od največjih ovir za delovanje Svetega Duha v nas je v tem, DA NE ZNAMO SPREJETI SVOJIH SLABOSTI. VSI SMO SLABOTNI, A TEGA NISMO PRIPRAVLJENI PRIZNATI: VSAKO SLABOST IMAMO ZA NEDOPUSTNO , ZAVRAČAMO JO IN SE TAKO ZAPIRAMO BOŽJI POMOČI.

   A če pravimo, da v življenju v BOGU zmoremo vse, da moramo tudi moliti, kako naj opazimo navzočnost Svetega Duha v svojem življenju?
   Cerkev nam pravi, da je vsakokrat , ko molimo , SVETI DUH navzoč s svojo milostjo in nas vodi po poti molitve. Tako nas korak za korakom uči moliti. A ne samo to. DUH MOLI V NAS. Janez Zlatousti je rekel:”MOLITEV JE NEIZRAŽENA LJUBEZEN, KI NE PRIHAJA OD ČLOVEKA, AMPAK IZVIRA IZ BOŽJE MILOSTI. “Zato je treba dati prostor Svetemu Duhu, vendar to ni samo po sebi vsem razumljivo.
   Pogosto namreč zaradi preobilnih besed in zaradi raztresenosti SVETEMU DUHU onemogočamo, da bi molil v nas. V nas kar naprej divja vihar misli, pojmov, zaznav in odvečnih podob. ZATO SVETI DUH TEŽKO PRIDE DO BESEDE.

   Naše srce se mora umiriti, biti v tišini, kar je nasprotje od raztresenosti, radovednosti in odvečnega klepetanja. Naučiti se moramo počivati v svojem srcu, spustiti se v njegove globine, moliti in živeti z mirom v srcu. KO V MOLITVI DAMO PROSTOR DUHU, TAKO DA SMO TIHO IN GA POSLUŠAMO, ON VŽIGA NAŠE SRCE, OBRAČA NAŠO POZORNOST K JEZUSU IN NAS VODI.
   SVETI DUH NAS VODI, DA POSTANEMO SPOSOBNI SLAVLJENJA IN ZAHVALJEVANJA, IN ZARADI TEGA TUDI PREMAGAMO SVOJE SLABOSTI .
   SVETI DUH NAM POMAGA V MOLITVI PREPOZNATI BOŽJO VOLJO. (iz knjižice devetdnevnica k Svetemu Duhu-Vojtech Koder).

   Moliti je potrebno za IZLITJE SVETEGA DUHA. TO JE VELIK DAR, MILOST ,JE OSEBNO SREČANJE Z BOGOM. “KRST V SVETEM DUHU”ALI ZLITJE SVETEGA DUHA JE MOLITEV OSEBNE IZROČITVE SVOJEGA ŽIVLJENJA JEZUSU KRISTUSU.
   Božje usmiljenje , največja Božja lastnost, vate zaupamo.
8. Miro says:

   26. oktobra, 2019 at 11:22

   JE NA MOJI IN TVOJI »SMOKVI« KAKŠEN SAD, ALI SE BOHOTI LE LISTJE?

   BOŽJA BESEDA: In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovoril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal‹« (Lk 13,6-9).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+13%2C6-9&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Smokva nima sadov. Gospodar jo želi posekati, vinogradnik pa se zavzame zanjo, da bi jo še enkrat obdelal. Bog ima čas in daje možnost spreobrnjenja. To ni le sprememba navad, ampak globoka preobrazba srca. Odprl bom vsa področja v sebi, ki so še oddaljena od Gospoda. Gospod, naj ne bo moja vera le v besedah, da bom obrodil sad, ki ga pričakuješ od mene (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Molimo: Slava tebi, Jezus! Ti kot skrbni vinogradnik v priliki zame posreduješ pri gospodarju – Bogu, da mi še podari potrebni čas za spreobrnjenje in obroditev sadu. Hvala Ti za vse, kar nam podarjaš v moči Svetega Duha; še posebej hvala, ker nam za odrešenje podarjaš svete zakramente. Pomagaj nam, da naša vera ne bo samo v molitvah in besedah, ampak tudi v duhovnih in telesnih delih usmiljenja do bližnjega, da bo vsak z božjo pomočjo obrodil sad za večno življenje.

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
9. Administrator says:

   26. oktobra, 2019 at 9:30

   
   Međugorje, sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji 25. oktobra 2019:
   “Dragi otroci! Danes vas kličem k molitvi. Naj bo molitev balzam za vašo dušo, kajti sad molitve je radost, darovanje, pričevanje za Boga drugim s svojim življenjem. Otročiči, v popolni predanosti Bogu, bo On skrbel za vse in vas blagoslovil in vaše žrtve bodo imele smisel. Jaz sem z vami in vse vas blagoslavljam s svojim materinskim blagoslovom. Hvala, ker ste se odzvali mojemu klicu.”
10. Grega says:

    25. oktobra, 2019 at 22:35

    Rad bi molitev za zdravje .kaj se doma dogaja nevem in rad bi se znebil hudiča ki ga je mati spravila name.
    • Administrator says:

      26. oktobra, 2019 at 19:56

      Predlagam ti te dve molitvi:

      O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem; in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim: svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega. Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.

      Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju, bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudobnega duha. Ukroti naj ga vsemogočni Bog, ponižno zato prosimo. In ti vodnik nebeške vojske, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z Božjo pomočjo v pekel pahni. Amen.

      Polek tega bi ti predlagal, da opraviš spoved in daruješ eno mašo za mamo.

      Se te bomo spomnili v molitvi in pri maši. Bo bolje.
    • Hvala says:

      27. oktobra, 2019 at 7:46

      Molite k Svetemu Duhu, On vas bo pripeljal in vam pokazal, kar je potrebno v tem primeru storiti.
      Boje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.
      • Janez says:

        28. oktobra, 2019 at 9:49

        PUSTITE BOŽJE OTROKE K MENI, DA JIH OKREPČAM IN ODREŠIM
        ≫Ti, otrok moj, ki me bereš ali me poslušaš, ki sem te obiskal na Zemlji in naredil, da je vate vstopil moj Dih, tebi povem: Sledi znamenjem moje Krvi, ki sem jih pustil zate kot spomin. Če te mimoidoči ustavi in vpraša, mu povej, da si moj učenec in da sem jaz tvoj Učitelj ter da pričuješ za Kristusa, križanega in vstalega. Če te bo ustavil trgovec, se varuj njegove neiskrenosti. Varuj se, da ne zamenjaš križa, ki sem ti ga dal jaz, za pokvarjeno modrost. Molči in še bolj goreče objemi tram na svojih ramah in hodi po sledeh moje Krvi, ki te bodo vodile k meni. Če bi te odpeljali na sodišče, ne skrivaj svojega obraza pred žalitvami in udarci. Ponudi jim tudi svoj hrbet, da te bodo spoznali tudi po ranah. Naj bodo popoln posnetek mojih ran, ker ti jih bodo zadali prav tisti, ki so udarjali mene, tvojega Odrešenika in Učitelja, ko sem bil med vami na Zemlji. Potem se bo na nebu pojavilo znamenje Sina Človekovega. V temi se bo pojavila velika Luč, ker te nameravam Jaz, Sveti, rešiti zaradi svojega imena.≪

        Gospod Jezus prosim Te pridi in pomagaj našemu preizkušanemu bratu Gregatu, da ga ne bodo zalezovale in napadale hudobne misli in sile temveč odreši ga s svojo Božjo milostjo in Odrešujočo Močjo. Sveta Mati Marija, Sveti Nadangel Gabriel prosim pomagajta mu in ga odrešita vseh hudobnosti, ki Gregata trpinčijo. Da se bo osvobodil vsega zlega in hudobnega. Bog pomagaj mu in ga usliši. Pomagaj tudi njegovi materi Gospod, da bo spregledala in se spreobrnila k Tebi Jezus, ki si naša Odrešujopa Luč in Dobrota.
        • Janez says:

          28. oktobra, 2019 at 21:20

          MOLITEV V JEZUSOVEM IMENU

          V imenu Jezusa Kristusa in z njegovo oblastjo
          vežem vse sile in moči v zraku, na zemlji, v vodi,
          v podzemlju, v onstranstvu, v naravi in v ognju.
          Ti si Gospod vsega vesolja, slavim te v imenu tvojega stvarstva.
          V tvojem imenu vežem vse demonske sile, ki ogrožajo nas in naše družine.
          Vse nas dajem v zaščito tvoje dragocene Krvi, ki je prelita za nas na križu.
          Marija, naša Mati, prosim te za tvoje varstvo in priprošnjo.
          Priporoči vse naše družine Presvetemu Srcu Jezusovemu.
          Ogrni nas s svojim plaščem ljubezni, da se sovražnik prestraši.
          Sveti Mihael in naši angeli varuhi, pridite in varujte nas in naše družine
          v boju proti vsemu zlu, ki hodi okrog nas po svetu.

          V Jezusovem imenu zapovedujem vsem silam in močem zla,
          da takoj odstopite od nas, od naših domov in naše domovine.

          Zahvaljujemo se ti, Gospod Jezus, ker si zvesti Bog in čutiš z nami.
          Amen.

          Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku tako zdaj in vselej in vekomaj.
          Amen.

          http://romar.palcje.com/2016/02/17/molitve-za-dvz/
          • Janez says:

            28. oktobra, 2019 at 21:29

            MOLITEV K JEZUSU

            ” Prosim te Bog, moj Gospod za milost, da bi bili vsi moji nameni, dejavnosti in opravila usmerjeni samo v službo in slavo Božjega veličastva.”
            Vzemi, Gospod, in sprejmi vso mojo svobodo,
            moj spomin, moj razum in vso mojo voljo,
            karkoli imam ali premorem.
            Ti si mi to dal, tebi, Gospod, to vračam.
            Vse je tvoje, razpolagaj z vsem popolnoma po svoji sveti volji.
            Daj mi svojo ljubezen in milost, to mi zadošča.

            http://romar.palcje.com/2016/02/17/molitve-za-dvz/

Comments are closed.