Vprašanja in odgovori

V temi Pogovori lahko dodajte svoja vprašanja oziroma nejasnosti glede krščanske vere.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

435 Responses to Vprašanja in odgovori

  1. mateja says:

    Kako je lahko spolnost greh, če je krona ljubezni?Ali nas bog ne uči ljubezni_ Jaz mislim, da je spolnost greh če kar spis z različnimi ljudmi. Če pa se spolnost dogaja med dvema zakoncema, kot izkazovanje ljubezni eden do drugega, to ne more biti greh, kajne? Kaj mislite o tem?

    • Miro says:

      Mateja, spolnost je zelo velik božji dar. Namenjen je poglabljanju ljubezni med zakoncema in sprejemanju novega življenja, ki nam ga v okviru zakramenta – sv. zakona želi podariti dobri Bog. Zato možu in ženi podarja medsebojno privlačnost in potrebne življenjske moči. V tem smislu in ob medsebojni ljubezni, iskrenosti spoštovanju, zaupanju … je tudi spolni užitek velik božji dar. Čudovita je pristna ljubezen med zakoncema, čudoviti pa so tudi sadovi njune ljubezni – ljubki otročički. Tudi sam v njihovih očeh večkrat odkrivam nadvse ljubeči božji pogled!

      Kako pa dejansko doseči, da bo spolnost med možem in ženo postala krona njune ljubezni? Odlične smernice lahko odkrivamo pri branju in premišljevanju Evangelija. Jezusov nauk ne moralizira, ampak zakoncu pomaga, da odkriva Božjo ljubezen, v njej pa tudi sebe in sozakonca. Po mojem je bistveno vprašanje, kako z božjo pomočjo spolnost med možem in ženo dvigniti na višji nivo ljubezni. To vprašanje se dotika odgovornosti, potrpežljivosti, odpovedovanja, premagovanja … Šele na teh temeljih lahko zakonska spolnost zaživi kot nekaj lepega in plemenitega, kar poglablja resnično ljubezen med Bogom in možem, med Bogom in ženo, pa tudi med Bogom in zakoncema. Dobri Bog nikakor ni nasprotnik spolnosti med možem in ženo, ampak njun največji zaveznik.

      Edini ljubezenski trikotnik, ki je dovoljen zakoncema – možu in ženi, je ljubezenski trikotnik, v katerem se lahko v moči Svetega Duha preliva čudovita ljubezen med Bogom, možem in ženo. Edino v tem ljubezenskem trikotniku je moč odkrivati in tudi okušati radost tiste spolnosti, ki je krona ljubezni!

      Mateja, naj vam dobri Bog podeli dotik božje ljubezni!

      • Miro says:

        Ker je omenjeno vprašanje zelo občutljivo in je potrebno predstaviti več vidikov, da bi to tematiko lahko dojemali v evangeljski luči, vam posredujem še besede življenja, ki jih je v svoji knjigi »Jezus prihaja mimo«, zapisal sv. Jožefmarija Escriva:

        “Za pristnost ljubezen potrebuje zvestobo in poštenost v vseh zakonskih odnosih. Bog, razlaga sv. Tomaž Akvinski, je združil različna človeška dejanja z užitkom, z zadovoljstvom. Torej so ti užitki in zadovoljstva dobri. Če pa človek obrne ta red in jih išče kot končno dobrino ter prezira dobro in cilj, s katerim morajo biti povezani in urejeni, pokvari užitek in ga razvrednoti, ga spremeni v greh ali v priložnost za greh …

        Človeška ljubezen v zakonu ne bo svetla, odkrita in vesela, če kdo ne živi te kreposti čistosti, ki spoštuje skrivnost spolnosti in jo usmerja k plodnosti in predajanju. Nikoli nisem govoril o nečistosti in sem se vedno izogibal bolnemu in nesmiselnemu razpravljanju o potankostih v posameznih primerih. O čistosti, o veseli potrditvi ljubezni, o tem sem pa mnogokrat govoril in moram govoriti!

        Kar se tiče zakonske čistosti, zagotavljam zakoncem, da jih ne sme biti strah pred izražanjem svoje ljubezni. Prav nasprotno, saj je to nagnjenje temelj njunega družinskega življenja. Gospod pa pričakuje od njiju, da spoštujeta drug drugega in sta drug drugemu vdana, da sta obzirna, naravna, skromna. Naj jima povem še to, da so zakonski odnosi dostojni, kadar so izraz resnične ljubezni in zato odprti rodovitnosti, otrokom.

        Zapreti vrata izviru življenja je zločin proti daru, ki ga je Bog izročil človeštvu, in pokazatelj, da dejanja navdihuje sebičnost, ne pa ljubezen. Takrat se vse zamegli, ker se zakonca vidita kot sokrivca. Pričenjajo se razhajanja, ki z nadaljevanjem v tej smeri postanejo skoraj vedno neozdravljiva.

        Kadar je zakonska čistost prisotna v ljubezni, je zakonsko življenje izraz pravega ravnanja. Mož in žena razumeta drug drugega in čutita, da sta povezana. Kadar se spolnost, Božji dar, izpridi, se izgubi intimnost, mož in žena pa si ne moreta več odkrito pogledati v oči.

        Zakonca morata graditi svoje skupno življenje na odkriti in čisti ljubeznivosti in v veseli zavesti, da imata toliko otrok, za kolikor jima je Bog dal možnost, ter da se znata, če je treba, odpovedati osebnim udobnostim in zaupati v Božjo previdnost. Imeti številno družino, če je to Božja volja, je zagotovilo sreče in uspeha, čeprav zagovorniki kakega žalostnega uživaštva zmotno trdijo drugače.”

        Gospod, hvala Ti za te besede življenja, ki si jih navdihnil svojemu služabniku sv. Jožefumariji, ker nam podarjajo kristalno čist evangeljski pogled na zakon, ljubezen, čistost, spolnost ter na vlogo in poslanstvo zakoncev!

  2. Patricija says:

    Poraja se mi vprašanje, ali Bog kaznuje. Že dolgo nazaj sem nekje zasledila ( ne spomnim se vira) , da nam v bistvu Bog en čas drži roko, nam ponuja rešitve itd. , ampak če jih mi ne zagrabimo, se tudi Bog zelo razjezi in nas kaznuje. Kaj mislite o tem ?
    Sem na neki taki življenski prelomnici, ko razmišljam za nazaj, in se zavedam, da mi je Bog ponujal, da se rešim, pa nisem bila dovolj pripravljena vzeti si, kar mi je bilo ponujeno. Včasih sem bila celo nečimrna, prepričana, da nekaj ni dovolj dobro zame; imela sem možnost dobiti službo, pa se nisem dovolj potrudila (zdaj sem brezposelna), imela sem možnost , da se bolj potrudim v odnosu do določenega človeka, pa nisem bila iskrena.
    Ne vem, včasih imam tisti sila bridki občutek v smislu zdaj pa trpi in plačaj za svoje grehe.

    • Administrator says:

      Bog je ljubezen. Iz tega sledi, da nas ima rad in nam želi vse dobro. Bog nas ne kaznuje. Lahko pa dopusti, da se kaka stvar zgodi. Ko govorimo, da nekaj dopusti, da se zgodi pomeni, da dopusti, da nas satan in hudobni duhovi skušajo. satana lahko poimenujemo tudi posvečevalca duš. Od nas pa je odvisno ali nasedemo slabostim, ki jih nam ponuja satan. Če se stalno obračamo na Boga in si prizadevamo za svetost. Takrat nam satan nima toliko moči nagajat.

      Človek se vedno lahko obrne po pomoč k Bogu. Naj bo to direktno na Boga ali pa preko Jezusa, Marije, svetnikov,…
      Bog nam tudi po naših največjih zmotah, napakah, oddaljenosti od Njega vedno želi pomagat in nas čaka. MI smo tisti, ki moramo odgovorit, mi ga moramo klicat, mi se mu moramo priporočit….

      Tako kakor je Mojzes ubil človeka in se je tega pokesal ( Stara zaveza), je Bog iz njega naredil velikega voditelja, ki je izpeljal Izraelski narod iz sužnjosti in pri tem mu je Bog pomagal z velikimi čudeži….
      Prav tako je David dal da je bil v vojski ubit iz strani sovražnika Uriel in David si je prilastil njegovo ženo. David se je pokesal…
      Ko je Jezus bil križan je svojemu sotrpinu na sosednjem križu obljubil ” Še danes boš z menoj v raju”…

      Torej Bog odpušča v vsakem trenutku in nam daje novo pot.

      Torej kaj lahko ti narediš? Opravi življensko spoved, redno hodi k maši in verjemi, da te Bog neizmerno ljubi. NE ZAPUSTI GA VEČ! On pa ti bo vse uredil, kar potrebuješ. On bolje ve kaj ti potrebuješ in koliko. Zaupaj mu!

      Bog te blagoslovi.†

  3. Miro says:

    Zakaj je ljudem v srcu marsikdaj zelo težko premagati npr. duhove napuha, lakomnosti, jeze, nečistosti, nezvestobe, alkoholizma, mamil in podobno? “Zato, ker imate premalo vere,” nam govori Jezus (Mt 17,20). V današnjem evangeliju pa nam med drugim pravi (Lk 17, 6): “Če imate vero kakor gorčično zrno, bi tej murvi lahko rekli: ‚Izruj se s korenino in se presádi v morje‘ in bila bi vam poslušna.”

    Gospod, hvala ti za Božjo besedo, ki nam govori o naši nemoči in moči žive vere!

  4. Miro says:

    Kako naj razločujemo med številnimi verskimi knjigami, ki opisujejo osebo, življenje in delo Gospoda Jezusa Kristusa? Kako naj ugotovimo, kdaj gre v teh delih za zrna, kdaj za pleve? Pogledati je treba še zlasti na njihov izvor, kdo je avtor in kakšen je njegov namen. Skrbno je treba preveriti, kako je s skladnostjo teh del s pristno Božjo besedo, zapisano v Svetem pismu.

    So resnični preroki, ki jih navdihuje Sveti Duh in so t. i. “preroki”, ki jih ne navdihuje Sveti Duh, čeprav nenehno govorijo: Gospod, Gospod … Če kje, potem še zlasti na tem področju potrebujemo dar razločevanja, ki nam ga lahko podari le Sveti Duh. Razmišljajmo o tem, kaj nam Božja beseda govori v Evangeliju po Mateju (7, 15-23):

    DREVO SPOZNAMO PO SADU

    »Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali.«

    LAŽNI PREROKI

    »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹« (citirano iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma)

    Pridi, pridi Sveti Duh in razsvetli naša srca!

  5. Alpe says:

    Moja zgodba

    Kot otroka so me starši, dali krstiti kasneje pa sem hodil tudi k verouku in sveti maši, vendar je bilo vse to bolj zaradi tega, ker sem pač moral, v meni ni bilo vere. Še danes se spomnim, da sem ob zaključku svete birme, ko je gospod dejal Bogu hvala, pojdite v miru dejal hvala bogu ( tu je beseda Bog napisana z malo, ker v njej pač ni bilo Boga). (To je dokaz, da je važno kaj mi mislimo ne kaj govorimo). Od svete birme dalje pa sem k maši zahajal bolj poredko, moje življenje pa je postopoma začelo umirati, praktično sem bil živ mrlič (duhovno mrtev). Vse skupaj pa je z leti pripeljalo tako daleč, da sem bil v psihološkem smislu čisto na dnu. To pomeni, da sem hotel narediti samo umor. Takrat sem imel izredno srečo, da sem verjel saj v besedo bog.
    Štrik je bil pripravljen, še zadnjič padem na kolena, solze so drsele po licih in takrat sem začel moliti Oče naš. Prvič v življenju sem res iz srca molil Oče naš. Takrat me je neka nevidna sila peljala k računalniku, nekako me je, še preden naredim to dejanje zanimala beseda belcebub. Naletel sem na članek o delovanju hudega duha
    ( http://www.pozitivke.net/article.php/20040428154506664/print ), takrat sem imel oči popolnoma odprte, popolnoma sem razumel članek. Takrat se je začelo, to je bil začetek zmagoslavnega pohoda. Začel sem redno moliti in ne dolgo kasneje sem si znal razložiti besedilo iz Svetega pisma pod naslovom Nečisti duh se vrne. Da točno tako je. Naprimer: (Besedilo se navezuje na omenjeno zgodbo) Lahko nekdo, ki pretirano uživa alkoholne pijače, reče ne sedaj je pa tega dovolj, prenehal bom piti. To stori, nečisti duh odide iz njegove hiše, kasneje se ta duh vrne najde hišo pospravljeno, gre prevzame še sedem hujših duhov in s tem človekom je še hujše, kajti ker ni molil ni poklical svetega duha, dobrega duha da bi do zadnjega kotička z njim napolnil svojo hišo in nečisti duhovi nebi mogli priti v to hišo. Tako se je godilo tudi z menoj, zato je ta zgodba resnična in točno tako je kot napišem spodaj.

    Molitev = Rešitev
    Alpe

    Z molitvijo kličemo dobrega duha, da pride in napolni vsak kotiček naše hiše, tako ni več prostora za hudobne duhove in naša notranjost ostane čista. Z molitvijo čistimo dušo in to moramo početi ravno tako kot čistimo svoje telo ali druge posvetne stvari.

  6. Alpe says:

    Nekaj časa nazaj smo govorili o knjigi To je moja beseda. To knjigo sem priporočal za branje, vendar takrat nisem imel še prebrane do konca, v bistvu sem bil šele na začetku. Zato moram povedati, da ta knjiga res ni priporočljiva, kajti skozi branje knjige sem večkrat naletel na popolna neujemanja in iz tega sklepam, da je veliko nakladanja, kasneje mi je še nekdo namignil da je to delo nekih jehovih prič. Kar lahko pohvalim v knjigi je to, da ima odličen izbor besed. Naj povem, kaj me je najbolj zmotilo. V knjigi je poudarek na ljubezni do živali, kar Jezus skozi celotno delovanje uči svoje učence, vendar na koncu pride do tega, da gre Peter lovit ribe. Skozi ves čas, kar je gotovo trajalo leto ali dve Jezus uči Petra in ostale učence kako naj nebi ubijali živali niti za prehranjevanje, a na koncu gredo oni loviti ribe. Moje mnenje je, da je to popolnoma neujemanje, oziroma popolno norčevanje pisca knjige iz apostolov in Jezusa.

    Sedaj me zanima, ali dokument o zdravi prehrani po Jezusu slučajno izhaja, oziroma ali je slučajno tudi delo avtorja-ev omenjene knjige. Stil pisanja je zelo podoben. Če kdo ve kaj več naj prosim kaj razloži?

    Molitev = Rešitev
    Alpe

    • Alpe says:

      Rad bi povedal še nekaj o sebi. Sem Kristjan- Katolik in imam zakramente do svete birme, tudi k maši hodim, sicer ne redno. Vsak izgovor ne pride v poštev, vendar naj ga kljub temu omenim, v času ko je v vasi sveta maša (Nedeljska) imam športne aktivnosti, kar mi tudi zelo veliko pomeni, tako lahko hodim k sveti maši bolj v jesensko zimskem času.
      To sem napisal zaradi tega, ker sem dobil občutek, da mogoče kdo o meni misli, da pripadam, kakšni drugi veri in sem prišel na to stran samo zaradi tega, da bom po domače povedano ”drek mešal” . Ne to ni to, samo radoveden sem . Res pa sem z zgoraj omenjeno knjigo naredil katastrofalno napako. Moral bi jo najprej do konca prebrati pa šele potem podati svoje mnenje. Če si je kdo o meni napravil napačen vtis naj mi prosim oprosti. Sedaj pa sem še bolj prepričan v to kar piše spodaj.

      Molitev = rešitev
      Alpe

      • Administrator says:

        Prav imaš, vsak se lahko pomoti. Težje je spregledat svoje napake in naredit korak naprej. Omenjena knjiga pripada Jehovim pričam ( če je v knjigi omenjena beseda Jehove). Pri njih je poznano, da po svoje prevajajo Sveto pismo…
        Hinduizem ( joga) ima prvine, ne uživanja mesa in tudi v tej smeri učenje…

        Če bi Jezus živel in učil, da se ne je mesa, bi to tudi nadaljevali apostoli in bi to tudi učili, vendar tega ni zasledit v učenju apostolov…

        Prav imaš da vztrajaš v molitvi, ki je rešitev. Vendar izpuščanje svete maše ni najbolje. Tisti ki stanujejo v večjih krajih imajo možnost maše zgodaj zjutraj ali zvečer. Lahko pa odideš v sosednje kraje. V primerih ko ne moreš to izpeljat ti je dana možnost, da obiskuješ mašo že v soboto ali v ponedeljek. Torej če z vsem srcem želiš narediti korak naprej ga lahko s tem, da redno obiskuješ mašo. Če je le možno poskušaj biti ob nedeljah pri maši. Poskušaj opravljat mesečno spoved in prejemaj obhajilo pri maši. S tem ko prejemaš Jezusa v svoje srce, tudi hudobni duhovi morajo it proč…. Poskušaj se udeleževat tudi tedenskih maš in videl boš razliko. †

  7. Administrator says:

    Zakaj starši sovražijo svoje otroke?
    Mogoče pa jih ne sovražijo, mogoče pa reagirajo samo tako, kakor bi jih sovražili. V njih je nekaj kar je nerazrešeno v njihovih srcih. Mogoče nosijo neko rano iz otroštva, mogoče so bili tudi oni prizadeti od svojih bližnjih. Torej prenašajo naprej neko podzavestno bolečino ali rano, ki se je niti ne zavedajo. Mogoče so bili napačno vzgajani….

    Lahko pa so v življenju naredili neko napako. Lahko so koga ogoljufali, naredili splav, so imeli dodatnega partnerja, sodelovali pri nečednih poslih, koga po nedolžnem obsodili,….

    Mogoče ne verjamejo več v Boga, ne hodijo k maši, zaničujejo duhovnike, zaničujejo cerkev,…

    Zgoraj sem navedel nekaj primerov, kar vodi človeka na stransko pot in tak človek postane neznosen za svojo družino in okolico.
    Za takega človeka je potrebno molit, se postit , mu odpustit in ga sprejemati z ljubeznijo. Torej ga sprejet kakor ostarelega ali kakor bolnika. Oni potrebujejo našo pomoč, ker sami ne morejo in ne zmorejo naredit koraka naprej.

  8. Miro says:

    Sv. Avguštin je zapisal znamenite besede: LJUBI IN DELAJ, KAR HOČEŠ!

    Če ljubim, res lahko vse delam, kar mi v življenju pade na pamet oz. kar se mi zahoče? Kakšen je pravi pomen tega stavka? Kako ga pravilno razumeti?

    Odličen odgovor na to vprašanje na podaja pater Anton Nadrah v knjigi “Živite v ljubezni” (priporočam jo v branje vsakomur, ki se želi poglabljati v skrivnosti Božje in človeške ljubezni):

    “To misel sv. Avguština pogosto navajajo. Upoštevati moramo oba dela stavka. Le tisti, ki resnično ljubi Boga in bližnjega, bo smel delati, kar hoče. Kdor resnično ljubi, hoče biti dober in hoče delati samo dobro. Kdor ljubi Boga, hoče izpolnjevati njegovo voljo. Hoče samo to, kar hoče Bog. Njegova volja je skladna z Božjo voljo.

    Če gledamo le nase, bomo ostali v svoji omejenosti. Ako svoje življenje usmerimo na ljubezen, smo povezani z najmočnejšo duhovno silo na svetu. Ljubezen je ključ do Boga. Ljubezen je ključ za rešitev naših problemov. Ljubezen je ključ do svetosti.

    Pogosto Boga ljubimo premalo. Tedaj nas kaj lahko premaga skušnjava, da ne izpolnimo njegove volje.”

    Naj Usmiljeni Jezus blagoslovi vse obiskovalce te spletne strani, da bi lahko živeli v ljubezni!

  9. Patricija says:

    Ali lahko izbiram spovednika ?

    • Administrator says:

      Vsak lahko izbira spovednika (duhovnika). Dobro pa je imet enega stalnega spovednika. Dobro je včasih oditi v v kako romarsko cerkev in opravit spoved bolj počasi in v miru, ko se ti spovednik več posveti.

      Kompedij:
      303. Katera so spokornikova dejanja?
      Spokornikova dejanja so: skrbno spraševanje vesti; kesanje, ki je popolno, kadar izvira iz ljubezni do Boga, in nepopolno, če temelji na drugih nagibih, ter vključuje sklep, nič več ne grešiti; izpoved, ki obstaja v priznanju grehov pred duhovnikom; zadoščevanje ali pokora, ki jo spovednik naloži spokorniku, da popravi škodo, katero je povzročil greh.

      304. Katerih grehov se je treba spovedati?
      Spovedati se je treba vseh še ne spovedanih velikih grehov, katerih se človek spomni po skrbnem spraševanju vesti. Spoved velikih grehov je edina redna pot, da dosežemo odpuščanje.

      305. Kdaj smo se dolžni spovedati velikih grehov?
      Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedati svojih velikih grehov vsaj enkrat v letu, in prav gotovo pred prejemom svetega obhajila.

      306. Zakaj se je mogoče pri zakramentalni spovedi spovedati tudi malih grehov?
      Cerkev živo priporoča spoved malih grehov, tudi če ni nujna v strogem smislu. Spoved malih grehov nam pomaga pravilno oblikovati vest, se bojevati zoper zla nagnjenja, se dati Kristusu, da nas ozdravi, in napredovati v življenju Duha.

  10. Miro says:

    Razlika med pravim Božjim razodetjem v Svetem pismu in tako imenovanimi “razodetji”, ki poskušajo Božji besedi kaj dodajati, odvzemati ali jo kako drugače spreminjati, je tako velika kot je, na primer, razlika med lučjo in temo, ali med dnevom in nočjo.

    Prosimo Svetega Duha, da bi se lahko v Njegovi luči poglabljali v besede življenja, ki jih je zapisal sveti Ciprijan: “Nihče ne more imeti Boga za Očeta, če nima Cerkve za mater.”

Dodaj odgovor za Hvala ! Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja