Vprašanja in odgovori

520 Responses to Vprašanja in odgovori

1. Miro says:

   29. novembra, 2012 at 22:47

   V odgovor “Antifarizeju” v zvezi z mojimi besedami: “Nihče na tem svetu ne more biti prepričan, da prav moli, tako tudi jaz in vi ne za sebe.”

   Da, prav sem zapisal, vendar je potrebno moje besede dojemati tudi v duhu, ne zgolj po črkah. V strogem pomenu besede je edino prava tista molitev, ki jo v naših srcih za nas in naše odrešenje opravlja Sveti Duh. Sami pa v zavesti naše grešnosti in pomanjkljivosti namreč nikoli ne moremo biti popolnoma gotovi in prepričani, da je neka naša osvojena molitvena pot čisto prava, ampak si mora vsak molivec nenehno prizadevati, da izboljšuje svoj odnos z Jezusom. Če je molivec uslišan, je to predvsem zaradi Božje milosti!

   Molitev ni neka okostenela metoda, ampak predpostavlja živ odnos z Bogom, ki ga lahko izboljšujemo le božjo pomočjo. Z drugimi besedami: Nihče na tem svetu ne moli tako dobro, da ne bi mogel moliti še boljše! Zato tudi v molitvi “Oče naš” prosimo za potrebne milosti, da bi odnos z našim Očetom nenehno izboljševali in izpolnjevali Njegovo voljo. Pa tudi sveti Pavel nam naroča v Pismu Filipljanom, da naj “za svoje zveličanje delamo s strahom in trepetom” (Flp 2,12).

   Bog vas blagoslovi!

   Odgovori
   • Miro says:

     30. novembra, 2012 at 16:41

     BOŽJA BESEDA nas uči: “Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo. Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu. Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal” (Rim 8, 26-30).

     Gospod Jezus, hvala ti za Božjo besedo, ki nam razodeva tudi skrivnosti molitve, uslišanja, odrešenja …

     Odgovori
   • AntiFarizej says:

     1. decembra, 2012 at 2:43

     Bog ve ali ste zapisali prav, o tem ne bom sodil. Moje mnenje pa je tako, da nikoli nebi smeli ( to velja za vse nas ) posegati v voljo drugega. Menim, da je Jezus tudi zaradi tega uporabljal prilike, ker se s tem nikogar ni dotaknil neposredno.

     Odgovori
     • Miro says:

       1. decembra, 2012 at 8:53

       Drži, razen tega, da sem “posegal v voljo drugega”, daleč od tega. Še en razlog več, da se posvetimo predvsem molitvi za naše sestre in brate ter prisluhnemo predvsem Božji besedi, ki nas osvobaja.

       Bog vas blagoslovi!

       Odgovori
       • AntiFarizej says:

         1. decembra, 2012 at 10:06

         Miro, napisal sem v oklepaju velja za vse nas. Predlagam, da mi vsi pišemo ali govorimo tudi tu kar je komu volja, ne smemo pa posegati v voljo drugega. Kaj se zgodi, če upoštevamo to pravilo?

         Odgovori
         • Miro says:

           1. decembra, 2012 at 11:37

           Amen.
2. Administrator says:

   29. novembra, 2012 at 21:47

   Kaj je pravzaprav evharistija. To je po domače povedano, beli kruh- narejen iz vode in bele moke, testo pa potem še spečeno….izrezano na okrogle ploščice. Te bele ploščice imenujemo hostije. Male hostije se deli vernikom pri obhajilu. Velike hostije pa uporabljamo pri povzigovanju pri daritvi in jih duhovnik použije, nekateri duhovniki jih razdelijo pri obhajilu. Velike so iz čist praktičnega razloga, da ljudje tudi od daleč vidijo, da je povzdignil.

   Pri maši se te običajne hostije spremenijo v posvečene hostije, saj Jezus v njih vstopi in v njih prebiva. Pri obhajilu se tako združimo z Jezusom. Se pravi, da je v nas Jezus.

   Če smo v grehu ni prav, da ga prejemamo. ( Ko smo umazani tudi mi ne jemo, se prej umijemo. Ko smo umazani ne objamemo prijateljev, ki so nam prišli na obisk sicer jih umažemo.)

   Če imamo čisto srce brez greha nas Jezus ozdravlja naših bolezni, problemov, nam podarja mir in veselje,…. Če pa ga prejemamo v grehu ali celo smrtnem grehu se nam lahko bolezni poslabšajo….

   Evharistijo tudi častimo in sicer duhovnik postavi na vidno posvečeno hostijo in pred njo se moli molitve in zahvale ter prošnje. Tako Jezusu v posvečeni hostiji izkazujemo zahvalo in pripadnost Bogu…

   Beseda evharistija izaja iz grške besede eucharistia, kar pomeni hvaležnost.

   Odgovori
   • Administrator says:

     29. novembra, 2012 at 22:10

     Kompendija- Katekizma katoliške Cerkve:

     274. Kaj pomeni evharistija v življenju Cerkve?
     Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. V evharistiji dosegata svoj vrhunec dejavnost, s katero Bog posvečuje nas, in naše češčenje, ki ga izkazujemo Bogu. Presveta evharistija obsega ves duhovni zaklad Cerkve: Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje. Evharistija označuje in uresničuje občestvo božjega življenja in edinost božjega ljudstva. Z obhajanjem evharistije se že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju.

     286. Kakšno češčenje gre zakramentu evharistije?
     Temu zakramentu gre tako med mašo kakor tudi zunaj nje božje češčenje (latria). Cerkev namreč s kar največjo skrbnostjo shranjuje posvečene hostije, jih prinaša bolnikom in drugim osebam, ki se ne morejo udeležiti svete maše, jih izpostavlja slovesnemu češčenju vernikov in jih prenaša v procesijah. Cerkev vabi vernike k pogostnemu obisku in češčenju Najsvetejšega zakramenta, ki je shranjen v tabernaklju.

     353. Katere oblike ljudske pobožnosti spremljajo zakramentalno življenje Cerkve?
     Religiozni čut krščanskega ljudstva je vedno našel različne izraze v mnogovrstnih oblikah pobožnosti, ki spremljajo zakramentalno življenje Cerkve. Sem spadajo češčenje relikvij, obiskovanje svetišč, romanja, procesije, križev pot in rožni venec. Cerkev z lučjo vere razsvetljuje in pospešuje pristne oblike ljudske pobožnosti.

     443. Kaj zahteva Gospodova beseda: “Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi” (Mt 4,10)?
     Zahteva: moliti Boga kot Gospoda vsega, kar obstaja; izkazovati mu dolžno češčenje, tako individualno, posamezno kot občestveno; moliti ga z izrazi hvaljenja, zahvaljevanja in prošnje; darovati mu daritve, zlasti duhovno daritev svojega življenja v zedinjenju s popolno Kristusovo daritvijo; spolnjevati obljube in zaobljube, dane Bogu.

     444. Kako človek udejanja svojo pravico, da služi Bogu v resnici in svobodi?
     Vsak človek ima pravico in nravno dolžnost iskati resnico, zlasti tisto, ki se nanaša na Boga in njegovo Cerkev, se spoznane resnice okleniti in zvesto ohranjati ter izkazovati Bogu pristno češčenje. Dostojanstvo človekove osebe hkrati terja, da v verskih rečeh ni dovoljeno nikogar siliti, da bi ravnal zoper svojo vest, niti ga ovirati, da ne bi – znotraj zahtevanih meja – ravnal po svoji vesti zasebno ali javno, naj bo sam ali združen z drugimi.

     446. Ali božja zapoved: “Ne delaj si rezane podobe…” (2 Mz 20,4) prepoveduje češčenje podob?
     V Stari zavezi je bilo s to zapovedjo prepovedano upodabljanje absolutno transcendentnega (vse presegajočega) Boga. Izhajajoč iz učlovečenja Božjega Sina je krščansko češčenje svetih podob upravičeno (kakor trdi drugi nicejski cerkveni zbor leta 787), ker temelji na skrivnosti učlovečenega Božjega Sina, v katerem transcendentni Bog postane viden. Ne gre za češčenje podobe, ampak za češčenje osebe, ki je upodobljena: Kristus, Devica Marija, angeli in svetniki.
     
     550. Katere so bistvene oblike krščanske molitve?
     Bistvene molitve Cerkve so slavljenje in češčenje, prošnja in priprošnja, zahvaljevanje in hvaljenje. Evharistija vsebuje in izraža vse te oblike molitve.
     
     552. Kako je mogoče opisati češčenje?
     V češčenju se človek vrže na tla pred svojim trikrat svetim Stvarnikom, pred katerim priznava, da je od njega ustvarjen.

     566. Kateri kraji so ugodni za molitev?
     Moliti je mogoče povsod, a izbira primernega kraja za molitev ni brez pomena. Cerkev je pravi kraj za bogoslužno molitev in češčenje svetega Rešnjega telesa. Tudi drugi kraji so pomoč za molitev, recimo “molitveni kotiček” v hiši; samostan, romarsko svetišče.

     …

     Odgovori
     • Administrator says:

       29. novembra, 2012 at 22:21

       In kaj nam govori Devica Marija v Međugorju:

       25.marca 2008. “Dragi otroci. Kličem vas, da delate na osebnem spreobrnjenju. Še ste daleč od srečanja z Bogom v vašem srcu. Zato ostanite čim več časa v molitvi in čaščenju Jezusa v Presvetem oltarnem zakramentu, da vas On spremeni in postavi v vaša srca živo vero in željo po večnem življenju. Vse je minljivo otročiči, samo Bog je neminljiv. Z vami sem in spodbujam vas z ljubeznijo. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

       15. marca 1984. “Nocoj sem vam, dragi otroci, posebej hvaležna, ker ste tu. Neprenehoma častite Najsvetejše. Vedno sem navzoča, ko Ga verniki častijo. Tedaj prejemajo posebne milosti.”

       5. aprila 1984. “Dragi otroci! Nocoj vas posebno prosim, da bi častili Srce mojega Sina Jezusa. Zadoščajte za rano, ki je bila zadana Srcu mojega Sina, kajti to Srce je ranjeno z najrazličnejšimi grehi. Hvala vam, ker ste tudi nocoj prišli.”

       3. oktobra 1985. “Dragi otroci! Želim, da bi se zahvaljevali Bogu za vse milosti, ki vam jih je dal. Zahvaljujte se Gospodu za vse sadove in ga častite. Dragi otroci, naučite se zahvaljevati za majhne stvari, potem se boste mogli zahvaljevati tudi za velike. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

       11. septembra 1986. “Dragi otroci! Ko v teh dneh radostno častite križ, želim, da vam tudi vaš križ postane radost. Posebno molite, dragi otroci, da boste mogli bolezen in trpljenje sprejeti z ljubeznijo, kakor je to sprejel Jezus. Samo tako vam bom mogla z veseljem podeliti milosti in ozdravljenja, ki mi jih Jezus dopušča. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

       25. septembra 1995. “Dragi otroci! Danes vas vabim, da se zaljubite v presveto Rešnje Telo. Otročiči, častite Ga v vaših župnijah in tako boste združeni z vsem svetom. Jezus bo postal vaš prijatelj in o Njem ne boste govorili kot o nekom, ki ga komaj poznate. Edinost z njim vam bo v veselje in postali boste pričevalci njegove ljubezni, ki jo ima do vsega ustvarjenega. Otročiči, ko častite Jezusa, ste tudi meni blizu. Hvala vam, ki ste se odzvali mojemu klicu.”

       …

       Odgovori
3. Miro says:

   28. novembra, 2012 at 20:38

   Ali lahko Boga iskreno ljubimo brez molitve in slavljenja? Ne moremo! Kakor svetilka ne more svetiti brez vira napajanja, tako tudi človek brez molitve in slavljenja, ki mu omogočata živ odnos z Bogom-Ljubeznijo, iz svojega srca ne more izžarevati pristne ljubezni. Tako kot pri vsakem božjem daru obstaja nevarnost napačne rabe ali celo zlorabe, pa seveda tudi pri veri in slavljenju obstaja nevarnost, da bi zapadli v nekakšno magijo in Gospodovo ime klicali zgolj z usti, brez srca, brez povezave s konkretnimi deli ljubezni do sočloveka.

   V zvezi s tem nas Gospod Jezus opominja: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi “Gospod, Gospod”, ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,21). Tudi ko molimo je torej bistvena božja volja. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da pri slavljenju ne bi smeli klicati “Gospod, Gospod”. Nasprotno: Božja beseda nas na številnih mestih v Svetem pismu poziva k poglobljeni molitvi, vendar z ljubečim srcem, to je v duhu in resnici! Med drugim nam govori tudi: »Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Rim 10,13). Kako nadvse pomembne besede za naše odrešenje!

   Molimo v duhu in resnici: Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene grešnika! Kot rečeno, pa te molitve ne pozabimo preliti v konkretno ljubezen in usmiljenje do naših trpečih sester in bratov.

   Odgovori
4. Miro says:

   27. novembra, 2012 at 20:40

   Je Gospod Jezus morda bil in je “antifarizej”? Težko bi mu pripisali to oznako. Nedvomno je bil oster nasprotnik farizejskega “kvasa”, to je miselnosti, ki se je omejevala zgolj na hladno spolnjevanje postave brez ljubezni, na lepo obredje, ki pa na žalost velikokrat ni bilo povezano z ljubečim odnosom do Boga in sočloveka. Vendar pa je Jezus tako kot vsakega grešnika sprejemal tudi vsakega farizeja in se trudil z njim, da bi ga privedel na pot popolnejšega slavljenja Boga. Konec koncev je Jezus na križu daroval svoje življenje tudi za odrešenje farizejev.

   Farizejskega “kvasa”, pred katerim nas svari Gospod Jezus, se moramo v duhovnem življenju skrbno varovati tudi sodobni kristjani. Evangeljska postava ljubezni nas uči, naj pri obhajanju svete evharistije prepoznavamo Gospodovo telo in podarjeni Kruh življenja, vselej ko pridemo od svete maše, delimo z našimi sestrami in brati. Božja volja je, da Gospoda slavimo tako z molitvami in obhajanjem svete evharistije, kakor tudi s konkretnimi deli usmiljenja v odnosu do sočloveka.

   SEDEM TELESNIH DEL USMILJENJA

   1. lačne nasičevati
   2. žejne napajati
   3. nage oblačiti
   4. popotnike sprejemati
   5. bolnike obiskovati
   6. jetnike reševati
   7. mrliče pokopavati

   SEDEM DUHOVNIH DEL USMILJENJA

   1. grešnike svariti
   2. nevedne učiti
   3. dvomljivcem prav svetovati
   4. žalostne tolažiti
   5. krivico voljno trpeti
   6. žaljivcem iz srca odpustiti
   7. za žive in mrtve Boga prositi

   Molimo: Gospod Jezus, hvala ti za neizčrpno duhovno bogastvo svete evharistije – odrešenjski studenec Božjega usmiljenja. Ponižno te prosimo, pomagaj nam, da te bomo slavili in častili ne samo v molitvah in pri obhajanju svete evharistije, temveč še zlasti s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja. Slava tebi, Gospod Jezus, ki si Pot, Resnica in življenje!

   Odgovori
5. Miro says:

   23. novembra, 2012 at 22:00

   Nekdo je zapisal na tej spletni strani: “Ko je Bog ustvaril človeka, je hodil človek k njemu zaradi vsake malenkosti, prosil ga je za usluge, se mu pritoževal čez vse mogoče …” Je to res, čeprav le v neki zgodbi, ki naj bi bila na svoj način poučna?

   BOŽJA BESEDA ob začetkih sveta in človeštva večkrat izrecno poudari: “Bog je videl, da je dobro.” Človek se takrat gotovo ni pritoževal, saj je v njem vladala božja ubranost in je bil v Bogu zelo srečen. Pritoževati pa se je začel pozneje, ko je bila v njem skladnost z Bogom porušena zaradi greha, to je zaradi zlorabe podarjene svobode in upora proti Bogu!

   Poglejmo v prvo Mojzesovo knjigo (Geneza):

   BOG USTVARI VESOLJE IN ČLOVEŠTVO

   1 V začetku je Bog ustvaril
   nebo in zemljo. 2 Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji
   je vel nad vodami.
   3 Bog je rekel: »Bodi svetloba!« In nastala je svetloba. 4 Bog je videl, da je svetloba dobra. In Bog je ločil svetlobo od teme. 5 In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.
   6 Bog je rekel: »Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!« 7 In Bog je naredil obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá nad obokom. Zgodilo se je tako. 8 Bog je obok imenoval nebo.
   In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.
   9 Bog je rekel: »Vode pod nebom naj se zberejo na en kraj in prikaže naj se kopno!« Zgodilo se je tako. 10 Bog je kopno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval morje. Bog je videl, da je dobro. 11 Nato je Bog rekel: »Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako. 12 Zemlja je pognala zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenom po svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro. 13 In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan.
   14 Bog je rekel: »Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta! 15 Naj svetijo na nebesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!« Zgodilo se je tako. 16 Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde. 17 Bog jih je postavil na nebesni obok, da bi razsvetljevale zemljo. 18 Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro. 19 In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan.
   20 Bog je rekel: »Živa bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!« 21 Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah. Bog je videl, da je dobro. 22 In Bog jih je blagoslovil in rekel: »Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se množijo na zemlji!« 23 In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.
   24 Bog je rekel: »Zemlja naj rodi živa bitja po njihovih vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!« Zgodilo se je tako. 25 Bog je naredil zveri zemlje po njihovih vrstah, živino po njenih vrstah in vso laznino na zemlji po njenih vrstah. Bog je videl, da je dobro.
   26 Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« 27 Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.
   28 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« 29 Bog je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. 30 Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem
   v živež vse zelene rastline.« Zgodilo se je tako. 31 Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.
   2
   1 Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. 2 Sedmi
   dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. 3 In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal.

   Molimo: Gospod, prosimo Te za milost, da bi Božjo besedo lahko brali, premišljevali in dojemali v luči Svetega Duha!

   Za še druga svetopisemska besedila glej na:

   http://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl

   Odgovori
   • AntiFarizej says:

     27. novembra, 2012 at 18:32

     Toda Bog bi bil mnogo bolj zadovoljen, če bi se — tako pravi Jezus Kristus — spreobrnili, namesto da ga molite in častite. Mnogo ljubša bi mu bila vaša ljubezen kot vaše češčenje. Bogu bo mnogo bolj všeč, če se spremenite v ljubeča bitja, kot da vzklikate: ‘Gospod, gospod!’« Neskončno pomembneje je, da ste prebujeni. To je duhovnost, to je vse.

     Odgovori
     • Miro says:

       27. novembra, 2012 at 20:54

       Hvala za vaše spodbudne besede, ki naj tako vas kot nas spodbujajo k pristnemu duhovnemu življenju v moči Svetega duha. Naj vas Bog obilno blagoslovi ter vam podeli notranjega miru in veselja!

       Odgovori
     • Administrator says:

       28. novembra, 2012 at 21:01

       Človek se lahko spreobrne, če se nekaj spremeni v njegovem srcu. Vendar potem potrebuje stalno navezo z Bogom. Zato je potrebno, da vsak moli, časti in se obrača k Bogu. Enkratno spreobrnenje je premalo, ker človek je nagnjem k temu, da pada in se zelo hitro oddalji od Boga.

       Moja osebna izkušnja, če ne molim vsak dan, postanem len, živčen, nezadovoljen, hudoben, nemiren,…
       Če pričnem dan z molitvijo se zadeve spremenijo in sem bolj dobrohoten, ljubezniv, miren in me stvari ne vznemirjajo… Torej če sem stalno v molitvi sem stalno z Bogom. Bog pa je ljubezen, dobrota in vse dobro.

       Več časa, ki ga namenjam Bogu več milosti prejemam od njega. Češčenje pa je ena velikanska milost.
       Svetniki so bili stalno ( neprenehoma) v molitvi in češčenju Boga/ Jezusa. Koliko časa je prebil sveti Vijanej pred najsvetejšim in kaj se mu je dogajolo…. Preberi si njegovo knjigo.
       Vse dobro †

       Odgovori
     • AntiFarizej says:

       29. novembra, 2012 at 18:12

       Toda Bog bi bil mnogo bolj zadovoljen, če bi se — tako pravi Jezus Kristus — spreobrnili, namesto da ga molite in častite. Mnogo ljubša bi mu bila vaša ljubezen kot vaše čaščenje. Bogu bo mnogo bolj všeč, če se spremenite v ljubeča bitja, kot da vzklikate: ‘Gospod, gospod!’« Neskončno pomembneje je, da ste prebujeni. To je duhovnost, to je vse.

       Zgoraj napisano besedilo, ne govori o tem, da ni treba moliti, vendar opominja, da je mnogo ljudi, ki molijo in kličejo Gospod, Gospod v svojem srcu pa so daleč od njega. Mnogo ljudi se nauči na pamet molitve in jih ”drdrajo” ne vejo pa kaj govorijo, enostavno se ne zavedajo to delajo spontano. Taka molitev ne more biti uslišana. Šele ko razumemo, kaj sploh molimo tisto bo uslišano.

       Odgovori
       • Miro says:

         29. novembra, 2012 at 19:14

         NE GODRNJAJTE DRUG NAD DRUGIM! (Jakob)

         Nihče na tem svetu ne more biti prepričan, da prav moli, tako tudi jaz in vi ne za sebe. Tudi za to moramo nenehno moliti, da bi nam Bog podelil pravega duha molitve, to je predvsem v duhu vere, upanja, ljubezni. Pri tem je zelo pomembna tudi potrpežljivost, ne nazadnje tudi s tistimi sestrami in brate, za katere menimo, da ne molijo tako, kot se nam zdi pravilno. Pri takih ocenah, ko godrnjamo nad drugimi, hitro tudi sami podležemo farizejski miselnosti. Tako se nehote ujamemo prav v tisto past, pred katero svarimo druge.

         POTRPEŽLJIVOST IN MOLITEV

         “Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu. Ne godrnjajte drug nad drugim, bratje, da ne boste obsojeni. Glejte, sodnik stoji pred vrati. Bratje, za zgled trpljenja in potrpežljivosti si vzemite preroke, ki so govorili v Gospodovem imenu. Glejte, blagrujemo tiste, ki so bili stanovitni. Slišali ste o Jobovi stanovitnosti in videli ste Gospodov namen – da je Gospod zelo sočuten in usmiljen” (Jak 5,7-11).

         Bog vam nakloni razumevanja Božje besede v luči Sveta Duha!

         Odgovori
         • Miro says:

           29. novembra, 2012 at 19:29

           No, glede moči molitve in uslišanja bi pa rad ob tem navedel še naslednji odlomek iz Jakobovega pisma, ker bi bilo škoda, če bi ga tokrat izpustili:

           »Predvsem pa, moji bratje, ne prisegajte, ne pri nebu ne pri zemlji ne s kako drugo prisego. Vaš “da” naj bo “da” in vaš “ne” naj bo “ne”, da ne zapadete sodbi. Če kdo med vami trpi, naj moli. Če je kdo dobre volje, naj pôje hvalnice. Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni. Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni. Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega. Elija je bil človek, ki je čutil kakor mi, toda ko je goreče molil, da ne bi deževalo, na zemlji ni deževalo tri leta in šest mesecev. Nato je spet molil in nebo je dalo dež in zemlja je rodila svoj sad« (Jak 5,12-18).

           Za ostala svetopisemska besedila glej na:

           http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl
         • AntiFarizej says:

           29. novembra, 2012 at 19:34

           Nihče na tem svetu ne more biti prepričan, da prav moli, tako tudi jaz in vi ne za sebe.

           Zase govorite! Kdo ste, da lahko govorite, kaj sem prepričan. Seveda sem lahko prepričan, da prav molim, kajti če je prav je to uslišano.

           Zavedanje, zavedanje, zavedanje………………………………………………………….
6. AntiFarizej says:

   21. novembra, 2012 at 8:44

   Neki mož je
   izumil način, kako zakuriti ogenj. S svojim
   orodjem se je napotil k plemenu na sever, kjer
   je bilo hudo mraz. Naučil je tamkajšnje ljudi,
   kako se zaneti ogenj. Zelo jih je zanimalo.
   Pokazal jim je, za kaj vse je ogenj uporaben:
   za kuho, za gretje, itd. Bili so zelo hvaležni, da
   zdaj znajo zakuriti ogenj, toda preden so možu
   lahko izrazili hvaležnost, je izginil. Ni mu bilo
   mar njihovega priznanja ali hvaležnosti, šlo
   mu je le za njihov blagor.
   Nato je šel k drugemu plemenu in jim začel
   kazati vrednost svojega izuma. Tudi tam so se
   ljudje zanimali za ogenj. Celo preveč, po mnenju
   njihovih duhovnikov, ki so opažali, da je ta
   človek pritegnil množice in so oni začeli izgubljati
   svojo priljubljenost. Torej so se odločili,
   da se ga bodo znebili. Zastrupili so ga, križali,
   ali karkoli že hočete. Toda, ker so se bali, da bi
   se ljudje obrnili proti njim, so ravnali zelo previdno
   in celo zvito. Veste, kaj so naredili?
   Naročili so sliko moža in jo obesili v glavni
   oltar v templju. Orodje za netenje ognja so
   postavili pred sliko in učili ljudi, da so častili
   sliko in orodja za ogenj, kar so le-ti tudi zvesto
   izpolnjevali več stoletij. Češčenje se je nadaljevalo,
   ognja pa niso imeli.
   Kje je ogenj? Kje je ljubezen? Kje je
   mamilo, izkoreninjeno iz vašega organizma?
   Kje je svoboda?

   Odgovori
   • Administrator says:

     21. novembra, 2012 at 15:01

     Kje je ogenj? Kje je ljubezen? Kje je
     mamilo, izkoreninjeno iz vašega organizma?
     Kje je svoboda?

     V tvojem srcu in prihaja od Boga!

     Odgovori
     • AntiFarizej says:

       21. novembra, 2012 at 23:39

       Ko je Bog ustvaril človeka, je hodil človek k njemu zaradi vsake malenkosti, prosil ga je za usluge, se mu pritoževal čez vse mogoče. Molil je, da bi Bog prišel. Če je prišel, je govoril, “Ne prihajaj zdaj. Pridi pozneje. Prišel si prezgodaj.” Če Bog ni prišel, se je pritoževal, “Tolikokrat te pokličem, ti pa prideš tako pozno”. Bog se je tega prav res naveličal. Hotel je oditi in se nekje skriti, toda to ni bilo tako preprosto. Vedel je, da bi šel človek tudi na luno, da bi ga našel.

       Takrat pa je Bog srečal modreca. Modrec je Bogu šepnil na uho, “Skrij se v človekovo srce. Tja ne gre nikoli.” Odtlej se Bog skriva v človekovem srcu. Kdor gre tja, se ne zmore več pritoževati. Vsa tarnanja odpadejo. Izmed milijona ljudi gre sem ter tja kdo v svoje lastno srce in najde Boga. In ko človek najde Boga v lastnem srcu, se ne pritožuje.

       Odgovori
       • Miro says:

         22. novembra, 2012 at 17:39

         Eno so razne zgodbice za “čehljanje ušes”, drugo je zanesljiva Božja beseda, ki nam podarja neprecenljive zaklade milosti, vere, upanja, ljubezni … Še zlasti močno nas nagovarja po Janezu Evangelistu: “BOG JE LJUBEZEN!” (1 Jn 4,16). Kdor tega ne more vsaj nekoliko dojeti, ni dojel ničesar. Resnična je Božja beseda, ki se ji ne more približati kdorkoli, ampak samo tisti človek, ki je v duhu resnično ponižen, ima na široko odprto srce in mu je vera podarjena od zgoraj, to je od Boga.

         Molimo za vse iskrene, Boga iščoče prijatelje: Pridi, pridi Sveti Duh!

         Odgovori
         • Miro says:

           22. novembra, 2012 at 21:55

           V okviru tega razmišljanja se pojavlja še eno izjemno pomembno vprašanje: Kakšno moč ima Božja beseda in kako deluje? To skrivnost nam starozavezni prerok Izaija v podobah takole približa:

           “Kakor pride dež in sneg izpod neba, in se ne vrača tja, ne da bi
           napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme
           in uživalcu kruh, tako bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust:
           ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel,
           in uspela v tem, za kar sem jo poslal” (Iz 55, 10-11).
         • AntiFarizej says:

           23. novembra, 2012 at 8:02

           Kaj pomeni čehljanje? Se mogoče zgodba dotika vas, pa zaboli ?
7. teja says:

   20. novembra, 2012 at 21:12

   Imam eno vprasanje. Ko prinas v cerkvi molimo slavilno molitev, nam duhovnik na koncu da blagoslov, oz osebno molitev nad posameznikom,za duhovno in telesno ozdravitev. Veliko ljudi pade v trans in kar precej casa lezi na tleh.Zanima me ce je to normalno in ce je kaj nevarno,prosim za razlago.Hvala,hvaljen Jezua

   Odgovori
   • Administrator says:

     21. novembra, 2012 at 0:19

     Temu se reče počivanje v duhu. To je normalna zadeva pri karizmatičnih molitvah nad posamezniki. Tu pride do delovanja Svetega duha. Take ljudi se običajno pusti na tleh in se jih ne moti.

     Odgovori
8. Miro says:

   18. novembra, 2012 at 9:36

   Kaj pa futuristične napovedi o umetni inteligenci, homo technicusu, nesmrtnih človeških bitjih in podobnem? Osvetljuje jih več odlomkov Svetega pisma. Omenimo samo tisti del svetopisemskega besedila, ko sta se prastarša, ki ju je zapeljal hudi duh, z grehom uprla Bogu in Božja beseda nato pravi (prva Mojzesova knjiga, 3, 22-24):

   »Tedaj je GOSPOD Bog rekel: “Glejte, človek je postal kakor eden izmed nas, saj pozna dobro in húdo. Da ne bo zdaj iztegnil roke in vzel še z drevesa življenja ter jedel in živel na veke!” In GOSPOD Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet. Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj,
   da bi stražili pot do drevesa življenja.«

   Gospod, hvala Ti za Božjo besedo, ki nam razodeva resnico!

   Odgovori
9. Miro says:

   17. novembra, 2012 at 9:45

   Kaj je greh? Ali še obstaja? Prišli smo tako daleč, da mnogi, predvsem t. i. svobodomisleci, ne priznavajo več stvarnosti greha. Vendar, ko njihov bližnji v odnosu do njih greši in jim povzroči krivico, so prav tako “krvavi pod kožo” kot vsi ljudje, jih prav tako hudo prizadene in si prav tako prizadevajo, da bi na stisko, ki jo je povzročil greh, našli rešitev. Na vprašanje glede greha je moč dati številne opredelitve, vendar ga nobena ne izčrpa do konca. Stvarnost greha do samih globin osvetljuje le življenje, trpljenje, križ in vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.

   Greh je predvsem v zavestnem zanikanju Boga stvarnika, še zlasti v primeru, ko je Bog človeku enkrat že podaril to spoznanje. Greh je zloraba svobode, ki jo je človeku podaril dobri Bog. Ta zloraba namreč vodi v napuh, ki je ena od najhujših preprek za vero, upanje in ljubezen do Boga in bližnjega. Greh je seveda tudi zloraba drugih božjih darov. Možno je prav vse zlorabiti: misli, želje, poglede, besede, namene, voljo, talente, dosežke človeštva itd. Če na primer zakonec zlorablja spolnost, to vodi v nezvestobo; če zlorablja vinsko kapljico, zabrede v alkoholizem; še in še bi lahko naštevali. Kakšne posledice prinaša greh in kako hudo prizadene človekovo dušo in telo, lahko vidimo in slišimo vsak dan.

   Molimo: Gospod Jezus, prosimo Te za pravo spoznanje o neprecenljivi božji milosti in o strahoti greha, da bi se lahko oklepali božje milosti, ogibali greha ter v moči Svetega Duha spolnjevali božjo voljo, ki prinaša mir in veselje!

   Odgovori
   • Miro says:

     17. novembra, 2012 at 14:24

     TEMELJITA ŽIVLJENJSKA SPOVED ODPIRA VRATA V NOVO ŽIVLJENJE V MOČI SVETEGA DUHA!

     Na vprašanje, kaj je greh, sem v gornjem sporočilu le v grobem skušal nakazati odgovor. Ker se zavedam, da je tema o grehu zelo zahtevna, vam ob tem posredujem še besedilo, ki ga je o temeljiti življenjski spovedi pripravil duhovnik Josip Šverer. Iz podrobnega pregleda je jasno razvidno, kaj je greh.

     Naj Usmiljeni Jezus obilno blagoslovi vse sestre in brate, ki bodo opravili temeljito življenjsko spoved!

     http://portal.rkc.si/uploads/0011/files/2012-08/vsebina-112/temeljita_zivljenjska_spoved_f9c3.pdf

     Odgovori
10. NV says:

    15. novembra, 2012 at 18:24

    Že pol leta je od tega, odkar sva se s partnerico razšla.Imava enega otroka.Molim vsak dan pa tudi ponoči,ko se prebudim, ker nemorem spat.Od začetka sem molil, da bi spet našla ljubezen, ki jo je nekdaj čutila do mene.Sedaj sem obupal in še molim samo za sebe, da bi se pobral, ker sem zelo prizadet.Molim, da bi lahko že enkrat sprejel, da nikoli nebomo več skupaj.Molim tudi, da bi se lahko kontroliral kadar se pogovarjam z njo.Moja ljubezen do nje je že rahlo prerasla v bes.Zato molim in prosim Boga, da bi mi on pomagal v takih trenutkih, da bi se obnašal normalno.Sprašujem se , ali je to božja volja za vzkipljivost, ali sem za to kriv sam in me Bog samo preizkuša?Zelo rad bi izžareval vsaj delček božjega miru, ko se pogovarjam z njo.Bog pomagaj.

    Odgovori
    • Administrator says:

      15. novembra, 2012 at 21:04

      Bes pomeni rana. Človek, ki je ranjen, ne zna kontrolirat svoja čustva. Če sta s partnerico živela skupaj in imela otroka sta živela v grehu… Pri sebi moraš najprej sprejeti odločitev, da boš živel po božjih zapovedih. Torej, da se odločiš za spoved to je predpogoj za naslednje korake, saj se s spovedjo odločiš za čistost in se odrečeš grehu. Nato pa začni redno hodit k maši in prejemaj sveto obhajilo…. Če stvar hočeš rešit do kraja se odloči za cerveno poroko. Če pa boš imel ponovno spolne odnose, boš ponovno v gehu, kar pomeni da boš ponovno na začetku v istem problemu….

      Bog je tisti, ki podarja v človeška srca mir. Torej če boš živel brez greha, oziroma če boš vsaj enkrat na mesec hodil k spovedi, bo mir v tebi…

      Vse dobro †

      Odgovori
    • Miro says:

      15. novembra, 2012 at 21:05

      Za vsako težavo je v “božji lekarni” učinkovito zdravilo. Priporočam vam redno molitev, vsakodnevno premišljevanje božje besede, redno mesečno spoved, nedeljsko in praznično sveto mašo … Še vedno ste in boste oče, zato izkoristite vsako priložnost, ko lahko vidite svojega otroka in se mu z ljubeznijo popolnoma posvetite. Z božjo pomočjo ohranite zgleden odnos tudi do matere vašega otroka in videli boste, da se bo marsikaj v vašem življenju izboljšalo. Jezus vam že podarja moč, da boste lahko od sebe odpodili vse zle misli, ki ubijajo vas, otroka in bližnje. Daje vam moč za novo življenje v moči Svetega Duha. Kaj še lahko naredite v tej situaciji? Kot veste, imamo v katoliških vrstah več odličnih psihoterapevtov. Priporočam vam, da poiščete tudi strokovni nasvet.

      Molite in delajte po svojih najboljših močeh tisto, kar od vas pričakuje Jezus in izvekel vas bo iz tega močvirja. Pišite nam še, ko vas bo potegnil na trdna tla … Tudi vas se spominjamo v molitvi rožnega venca in vas priporočamo Devici Mariji.

      Bog vas blagoslovi s potrebnimi milostmi po božji volji!

      Odgovori
      • NV says:

        16. novembra, 2012 at 8:17

        Hvala vsem,
        zelo ste mi pomagali in naj vas Bog blagoslovi.

        Odgovori
    • Marija Klara says:

      16. novembra, 2012 at 7:47

      Spoštovani NV, dobro razumem vašo stisko, saj tudi meni mineva počasi 3 mesec odkar me je zapustil mož in se odločil za ljubico namesto za družino, v kateri je bil 20 let. Kalvarija se mi je vlekla dolgo in še zdaj se vleče. Lahko pa vam osebno zagotovim in priporočim- samo molite, molite neprenehoma, za sebe, za otroka, za partnerico…..samo molite in molite (sama molim v najhujših stiskah tudi po več ur skupaj) in prejeli boste odgovor. Poleg tega pa še vse kar vam svetujejo ostali (spoved, maša, obhajilo…). Vendar sama verjamem v to, da moramo neprenehoma klicati našega Gospoda na pomoč in on nam bo slej ko prej odgovoril….po sv.Duhu nam bo posredoval darove miru, odpuščanja, ponižnosti, krotkosti…..saj sama teh občutkov ne moreva doseči, saj sva oba preveč ranjena. Bog naju ima rad, neskončno rad in s preizkušnjo, ki nama jo je poslal naju prevzgaja, vse je namreč boj za vero, za večno življenje…… Sama lahko povem, da pred tem nisem imela takšne vere kot jo imam zdaj. Življenje je teklo z večjimi ali manjšimi težavami tako kot drugim, moja vera je bila sicer vedno tukaj, ni pa bila v popolni predanosti Bogu in popolnem zaupanju njemu tako kot On želi. Trenutno me vzgaja v ponižnosti, v neobsojanju moža, v odpuščanju možu…….Boste videli sčasoma boste s parnerico lahko skupaj in do nje ne boste čutili drugega kot ljubezen, v njej boste videli tisti del Božjega stvarjenja, ki je dober, kajti Bog ne more ustvariti nič slabega. Nikogar ne moremo prisiliti, da ostane z nami, če to ni po njegovi volji, prav tako pa nam nihče ne more vzeti vere, upanja in ljubezni, da verjameva, da Bog lahko iz vsega slabega naredi dobro, iz vsake stiske veselje, iz smrti Vstajenje. Prav tako nama nihče ne more vzeti upanja, da Bog lahko oživi najin zakon (zvezo) in premaga zlo! Samo molite, molite, molite in ne prenehajte upati, kajti upanje je bistvo naše vere. Brez upanja je prazno naše življenje! Je pa težko in ne mislite, da pri meni niso krize, zelo velike so…..vendar z molitvijo jih premagujem vsak dan. Vse dobro v Bogu!

      Odgovori
      • NV says:

        16. novembra, 2012 at 17:13

        Še posebej se moram zahvaliti vam, spoštovana ga.Marija Klara, za te vspodbudne besede.Iščiva srečo v Bogu, upajva in zaupajva in vse se bo uredilo.Bog vas blagoslovi.

        Odgovori