Zahvale

1.344 Responses to Zahvale

1. janez says:

   21. februarja, 2025 at 10:00

   Hvaležnost Bogu je sidro naše duše
   Avtorica: Bethany Renken, Binkoštna Cerkev

   Psalmist David se je zavedal pomena hvaležnosti v svojem odnosu z Bogom in je dobro izražal svojo hvaležnost. Primer tega vidimo v Psalmu 107,21-22, ko pravi: »Zahvaljujmo Gospodu za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom. Darujmo zahvalne daritve, z vriskanjem naj pripovedujejo o njegovih delih.«
   Izvirna grška beseda za “hvaležnost oziroma zahvala” je “eucharistos ali grško ευχαριστώ“, kar pomeni “zavedati se prejete koristi”, “zavedati se uslug” ali “biti hvaležen”. To je pravzaprav grška beseda, od koder dobimo izraz “evharistija ali grško ευχαριστία”, izraz, ki ga katoličani v krščanskem cerkvenem izročilu uporabljajo za obhajanje Gospodove večerje pri sveti maši. Verjamem pa, da praksa zahvaljevanja daleč presega molitev pred obroki, ker je zahvaljevanje bistveno več. V Kološanom 4,2 vidimo, da je zahvaljevanje res osnovna krščanska disciplina, ki jo zapoveduje Božja beseda. »Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte« (Kološanom 4,2).

   Menim, da je zelo pomembno, da izrazimo večkrat našo Hvaležnost Gospodu. Prav tako ga moramo slaviti, tako da ga obožujemo in priznavamo slavo Njegovemu značaju; Bog ljubezni, pravičnosti, pravice, usmiljenja, miru itd. Lahko pa rečem, da se zahvaljevanje razlikuje od čaščenja po tem, da s hvaležnostjo osebno priznamo, kako nas je Gospod blagoslovil in kako smo imeli korist od posebnih darov v svojem življenju. To bi lahko izgledalo kot priznanje daru zdravja, družine, prijateljev, pisanih listov pod vašim oknom, nekaj prostega časa od službe za počitek, zgodnji jutranji sprehod s partnerjem ali spodbudno sporočilo prijatelja. Z zahvaljevanjem postanemo bolj zavedni teh darov in se prebudimo za resnico, da so vsi darovi in Milosti prejeti zastonj iz Gospodovih rok.
   Zelo pomembno je, da izrazimo našo hvaležnost Gospodu.
   To zavedanje velikih blagoslovov prinaša hvaležnost v naše življenje, zasidra naše srce in opira naše oči na Kristusa, zato prinaša prave prioritete in pravo osredotočenost v našem življenju. Prvo pismo Tesaloničanom 5,18 pravi: »V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.« Si to ujel? To je Božja volja, zate. Verjamem, da v svojem bistvu zahvaljevanje ni toliko v Njegovo korist kot našo. Zahvaljevanje nas spremeni. Preoblikuje nas. Zapovedano nam je, kot smo videli v Kološanom 4,2, ker Bog vé, da je to najboljše za nas! Ta disciplina nas v našem življenju ohranja osredotočene na Boga; na Njegovo milost in zvestobo ter polnost bogastva in zaklada, ki jo imamo v Jezusu Kristusu. Ohranja nas ukoreninjene vanj in pozorne nanj v našem vsakdanjiku, pomaga nam živeti pravično in z mislimi osredotočenimi na nebeške stvari, kot Pavel zapoveduje v Kološanom 3.
   Zavedanje velikih blagoslovov prinaša hvaležnost v naše življenje, zasidra srce in opira naše oči na Kristusa.
   Hvaležnost nas ločuje od sveta, kraja, ki je prežet s pohlepom, zavistjo in podobnim. Življenje v hvaležnosti neposredno odraža Božjo slavo in naše oči – kot tudi oči tistih okrog nas – usmerja na Kristusa našega Boga. Zato se potrudimo, da bomo ljudje hvaležnosti, ki se zavedamo obilnih blagoslovov, ki jih prejemamo vsak dan, in jih upravičeno vidimo kot dar od Gospoda in zato Darovalcu teh darov podarimo zahvalo. Naj bo naše zahvaljevanje dejanje čaščenja, sidro naše duše in koren, ki ohranja naš um usmerjen na Nebeške stvari. Kot pravi David: »Gospod, slavil te bom z vsem svojim srcem, pripovedoval bom o vseh tvojih čudovitih delih. V tebi se bom veselil in ukal, opeval bom tvoje ime, Najvišji« (Psalm 9,1-2).

   https://bcms.si/2021-10-21/hvaleznost-sidro-nase-duse/

   Odgovori
2. janez says:

   21. februarja, 2025 at 9:58

   Hvaležnost Bogu je sidro naše duše

   Avtorica: Bethany Renken, Binkoštna Cerkev

   Psalmist David se je zavedal pomena hvaležnosti v svojem odnosu z Bogom in je dobro izražal svojo hvaležnost. Primer tega vidimo v Psalmu 107,21-22, ko pravi: »Zahvaljujmo Gospodu za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom. Darujmo zahvalne daritve, z vriskanjem naj pripovedujejo o njegovih delih.«
   Izvirna grška beseda za “hvaležnost oziroma zahvala” je “eucharistos ali grško ευχαριστώ“, kar pomeni “zavedati se prejete koristi”, “zavedati se uslug” ali “biti hvaležen”. To je pravzaprav grška beseda, od koder dobimo izraz “evharistija ali grško ευχαριστία”, izraz, ki ga katoličani v krščanskem cerkvenem izročilu uporabljajo za obhajanje Gospodove večerje pri sveti maši. Verjamem pa, da praksa zahvaljevanja daleč presega molitev pred obroki. V Kološanom 4,2 vidimo, da je zahvaljevanje res osnovna krščanska disciplina, ki jo zapoveduje Božja beseda. »Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte« (Kološanom 4,2).

   Menim, da je zelo pomembno, da izrazimo večkrat našo Hvaležnost Gospodu. Prav tako ga moramo slaviti, tako da ga obožujemo in priznavamo slavo Njegovemu značaju; Bog ljubezni, pravičnosti, pravice, usmiljenja, miru itd. Lahko pa rečem, da se zahvaljevanje razlikuje od čaščenja po tem, da s hvaležnostjo osebno priznamo, kako nas je Gospod blagoslovil in kako smo imeli korist od posebnih darov v svojem življenju. To bi lahko izgledalo kot priznanje daru zdravja, družine, prijateljev, pisanih listov pod vašim oknom, nekaj prostega časa od službe za počitek, zgodnji jutranji sprehod s partnerjem ali spodbudno sporočilo prijatelja. Z zahvaljevanjem postanemo bolj zavedni teh darov in se prebudimo za resnico, da so vsi darovi in Milosti prejeti zastonj iz Gospodovih rok.

   Zelo pomembno je, da izrazimo našo hvaležnost Gospodu.
   To zavedanje velikih blagoslovov prinaša hvaležnost v naše življenje, zasidra naše srce in opira naše oči na Kristusa, zato prinaša prave prioritete in pravo osredotočenost v našem življenju. Prvo pismo Tesaloničanom 5,18 pravi: »V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.« Si to ujel? To je Božja volja, zate. Verjamem, da v svojem bistvu zahvaljevanje ni toliko v Njegovo korist kot našo. Zahvaljevanje nas spremeni. Preoblikuje nas. Zapovedano nam je, kot smo videli v Kološanom 4,2, ker Bog vé, da je to najboljše za nas! Ta disciplina nas v našem življenju ohranja osredotočene na Boga; na Njegovo milost in zvestobo ter polnost bogastva in zaklada, ki jo imamo v Jezusu Kristusu. Ohranja nas ukoreninjene vanj in pozorne nanj v našem vsakdanjiku, pomaga nam živeti pravično in z mislimi osredotočenimi na nebeške stvari, kot Pavel zapoveduje v Kološanom 3.

   Zavedanje velikih blagoslovov prinaša hvaležnost v naše življenje, zasidra srce in opira naše oči na Kristusa.
   Hvaležnost nas ločuje od sveta, kraja, ki je prežet s pohlepom, zavistjo in podobnim. Življenje v hvaležnosti neposredno odraža Božjo slavo in naše oči – kot tudi oči tistih okrog nas – usmerja na Kristusa našega Boga. Zato se potrudimo, da bomo ljudje hvaležnosti, ki se zavedamo obilnih blagoslovov, ki jih prejemamo vsak dan, in jih upravičeno vidimo kot dar od Gospoda in zato Darovalcu teh darov podarimo zahvalo. Naj bo naše zahvaljevanje dejanje čaščenja, sidro naše duše in koren, ki ohranja naš um usmerjen na Nebeške stvari. Kot pravi David: »Gospod, slavil te bom z vsem svojim srcem, pripovedoval bom o vseh tvojih čudovitih delih. V tebi se bom veselil in ukal, opeval bom tvoje ime, Najvišji« (Psalm 9,1-2).

   https://bcms.si/2021-10-21/hvaleznost-sidro-nase-duse/

   Dodatek:
   Papež Frančišek (Odlomek):

   Poskušajmo vedno biti v veselju srečanja z Jezusom. Gojimo radost. Nasprotno nas hudobec, potem ko nas je prevaral s kakršno koli skušnjavo, vedno pušča žalostne in same. Če smo v Kristusu, nam noben greh in nobena grožnja ne bosta mogla nikoli preprečiti, da bi z veseljem nadaljevali pot, skupaj z mnogimi tovariši na poti. Predvsem pa ne opustimo zahvaljevanja: če smo nositelji hvaležnosti, tudi svet postane boljši, morda samo malo, a to je dovolj za posredovanje kančka upanja. Svet potrebuje upanje. In s hvaležnostjo, s to držo zahvaljevanja, posredujemo nekoliko upanja. Vse je združeno, vse je povezano in vsak lahko opravi svoj del tam, kjer se nahaja. Pot sreče je tista, ki jo je sv. Pavel opisal ob koncu svojih pisem: »Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte« (1 Tes 5,17-19). Ne ugašajte Duha – lep program za življenje! Ne ugašati Duha, ki ga imamo v sebi, nas vodi v hvaležnost.

   Svetopisemski odlomek: 1 Tes 5,16-19: »Zmeraj se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte.«

   http://www.vaticannews.cn/sl/papez/news/2020-12/kateheza-o-zahvalni-molitvi.html

   Odgovori
3. janez says:

   14. februarja, 2025 at 14:32

   MOLIMO IN SE GOSPODU ISKRENO ZAHVALJUJMO, DA NAS BOG SLIŠI IN USLIŠI
   Jezus, Tvoje srce je ljubeče in sočutno za vso bedo ljudi, ki jih srečuješ in vidiš v življenju.
   Ti si vedno med nami, z nami in v nas, ki verjemo vate in te molimo za pomoč in Božji Mir.
   Ti ne zavrneš prav nikogar, ko prihajajo predte z molitvami in s prošnjami za ozdravitev in pomoč.
   Ti veš, da Te potrebujemo in da ne moremo brez Tebe nič narediti in Živeti.
   Dotikaš se bolnih in ubogih, ki trpijo, ran gobavcev, jezika nemih in gluhonemih
   ter ušes teh, ki so gluhi ter slepih oči da spregledajo in jih ozdraviš.
   In preženeš hudobne duhove iz obsedenih ljudi, ki so jih napadli in jih mučijo,
   dokler hudobce s svojo Milostno Močjo ne izženeš iz teh revežev.
   Jezus Ti si neskončna dobrota, ki ne pozna nobene nevoščljivosti in hudobije,
   temveč si poln usmiljenja, dobrote in strpnosti do vseh ljudi.
   V Tebi premorem vse, ki mi daješ upanje in moč in me vodiš po Poti k Tebi.
   Naj se dvigajo naše molitve in goreče prošnje k Tebi Gospod, da nas slišiš in uslišiš.
   Pridi k nam Gospod, prinesi nam prosim Zdravje, Usmiljenje, Božjo Ljubezen in Božji Mir.
   Naj pride k nam vsem Božje kraljestvo Ljubezni, Miru in Usmiljenja.
   Amen.

   Janez

   Odgovori
4. janez says:

   13. februarja, 2025 at 12:20

   Zahvalimo se Bogu za vse, kar smo in kar imamo po Njegovi Milosti in Dobroti

   Zahvali se Njemu, ker je hotel, da prideš na svet in živiš v Njegovo Veselje na Zemlji;
   in da obstajaš, ker Te ima v Očetovski Dobroti neskončno rad, saj si Njegov Ljubljeni Otrok.

   Zahvali se Gospodu za vse, kar je privedlo do tega trenutka Tvojega Življenja,
   za starše, prijatelje, sorodnike, znance, sosede, učitelje, zdravnike, sodelavce in druge ljudi, ki jih srečuješ in/ali živiš z njimi.

   Zahvali se Njemu za vse, kar je lepega in dobrega ustvaril na Svetu zate in za nas vse ljudi na Zemlji.
   Zahvali se mu za vse, kar si lepega in dobrega po Njegovi Milosti doživel, srečal, videl in prejel.
   Zahvali se mu za vse, kar zdaj vidiš okrog sebe:
   stene hiše, mizo, posteljo, slike, zrak, svetlobo, sonce, oblake, luno in večerne zvezde ponoči, visoke planine, hribe in gozdove, travnike, ljudi v mestnem vrvežu, kmete na polju, otroke, ki se igrajo v parku in starejše, ki gredo na jutranji sprehod, živali v gozdu in ptice na nebu.

   Zahvali se Gospodu, za vse kar zdaj občutiš, vidiš in slišiš ter vse drugo, kar te veseli.
   Zdaj pa se mu zahvali tudi za slaba in trpka doživetja in trpljenje, za slabe življenjske izkušnje, ki nam pomagajo da se kaj nivega naučimo in da osebnostno in duhovno rastemo v trpežnejše in dobre ljudi.
   Zahvali se Njemu za vse življenjske izgube, polomije, za bolezni, za smrt bližnjih ter za razne probleme in težave, ki nas pestijo v življenju.

   Zahvali se Bogu za vse grehe, v katere si zabredel hote ali nevede, saj so tudi ti del Božjega Načrta zate in Te učijo in Ti dopovedujejo, kako velika je Njegova Ljubezen in Usmiljenje Našega Očeta do svojih Otrok.

   Zahvali se mu tudi za vse ljudi, ki jih srečuješ, medtem, ko pridno delaš v službi zase in za svojo družino in skrbiš za otroke in pomagaš bližnjim od jutra do večera kot dober in usmiljen Samarijan.

   Zahvali se Mu iz globine srca, dokler ne začutiš, kako Te prevevajo mir, čudežna svoboda in globoka radost, ki jo prinaša Tvoja Dobrota in pomoč drugim, saj vsako dobro delo se povrne nazaj.
   Zahvali se staršem in vsem Ljudem Dobre Volje, ki so Ti izkazali dobroto, Te učili, vzgajali in Ti kakorkoli pomagali v življenju. Nikoli nismo staršem povrnili vsega kar so nam dali.

   Obenem oprosti in pozabi na krivice in hudobijo vsem tistim ljudem, ki so Te kakorkoli prizadeli.
   Bogu se zanje zahvali, saj so Te marsikaj naučili; vedi da hudobija pride in gre ter da nekoč vse trpljenje in hudo enkrat mine. V vsaki taki stvari je kaj dobrega za to, da se iz tega kaj zase naučimo za življenje. Preizkušnje nas utrjujejo in krepijo, da smo bolj močni in odporni. Tudi Jezus je trpel za nas na križu, umrl in vstal za naše Odrešenje, tako nas Ljubi.

   Zahvali se v globini svojega bitja in žitja za vsak trenutek življenja tako, da bo Zahvala, Slavljenje in Čaščenje Boga postala stalnica v vsem Tvojem Življenju. Tako z delom, molitvijo, Samaritansko pomočjo drugim in pravičnim življenjem. Amen.

   Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, Kapucini 1995.

   »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.« (Jn 16,4)

   Odgovori
5. janez says:

   10. februarja, 2025 at 23:28

   Dnevnik svete Favstine Kowalske
   1285 V življenju si me obdal s svojim nežnim in prisrčnim varstvom, bolj kakor lahko to dojamem. Šele ko pade zavesa, bom v vsej polnosti spoznala tvojo dobroto. Želim, da bi vse moje življenje bilo ena sama zahvala tebi, o Bog.

   1286 + Zahvaljujem se ti, Bog, za vse milosti,
   s katerimi me neprestano obsipaš.
   Svetijo mi kakor sončni sij;
   z njimi mi kažeš pravo pot.
   Zahvaljujem se ti, Bog, ker si me ustvaril,
   da si me iz nič v bivanje poklical,
   in me zaznamoval z Božjim pečatom;
   vse to si storil iz ljubezni.

   (37) Zahvaljujem se ti, Bog, za sveti krst,
   ki me je vključil v Božjo družino.
   To je dar velike nepojmljive milosti,
   ki nam preobraža.
   Zahvaljujem se ti, Gospod, za sveto spoved,
   za izvir velikega usmiljenja, ki je neizčrpen,
   za te vrelce nepojmljivih milosti,
   v katerih z grehom umazane duše postanejo čiste.
   Zahvaljujem se ti, Jezus, za sveto obhajilo,
   v katerem nam podarjaš sebe;
   čutim, kako tvoje Srce bije v mojih prsih,
   kako ti sam v meni razvijaš Božje življenje.
   Zahvaljujem se ti, Sveti Duh, za sveto birmo,
   ki me je naredila za tvojega viteza
   in vsak trenutek moji duši daje moč
   ter me varuje pred zlom.
   Zahvaljujem se ti, Bog, za milost poklica,
   da izključno služim samo tebi.
   Daješ mi možnost, da ljubim samo tebe,
   kar je velika čast za mojo dušo.

   (38) Zahvaljujem se ti, Gospod, za večne zaobljube,
   za to vez čiste ljubezni;
   da si svoje čisto Srce blagovolil povezati z mojim
   in si združil moje srce s svojo vezjo neomadeževanosti.
   Zahvaljujem se ti, Gospod, za zakrament bolniškega maziljenja;
   ob zadnjem dihu mi bo dal moči
   za boj – in mi bo pomagal, da se zveličam,
   ter bo dušo okrepil za nebeško veselje.
   Zahvaljujem se ti, Bog, za vse navdihe,
   s katerimi me obsipa tvoja dobrota,
   za notranje razsvetljenje duše,
   ki je neizrekljivo, toda srce ga občuti.
   Zahvaljujem se ti, sveta Trojica, za mnoge milosti,
   s katerimi si me obsipavala vse življenje.
   Ob zori večnosti bo moja hvaležnost še večja,
   ko bom prvič tiho pesem v tvojo čast zapela.

   Odgovori
6. janez says:

   10. februarja, 2025 at 18:41

   Frančiškova hvalnica stvarstva ali HVALNICA STVARSTVA ALI SONČNA PESEM

   Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
   tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
   Z močnim glasom so govorili: »Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastvo, modrost in moč, čast, slavo in hvalo.« 13 In vse stvari, ki so na nebu, na zemlji, pod zemljo in na morju, in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, kako so govorile: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast, slava in mogočnost na veke vekov.«
   Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji
   in nihče ni vreden tebe imenovati.
   Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi
   posebno s soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas.
   Lepo je in v velikem sijaju žari. Tebe, Najvišji, odseva.
   Hvaljen, moj Gospod,
   v sestri luni in zvezdah;
   ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.
   Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku
   v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu
   Hvalite ga, nebes nebesa, ve vode, ki ste nad nebom!
   s katerim ohranjaš svoje stvari.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi
   mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
   Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
   v katerem nam noč razsvetljuješ;
   lep je in vesel in krepak in močan.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji (prim. Dan 3,74),
   ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
   in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem (prim. Ps 148,9; Dan 3,76).
   Hvaljen, moj Gospod, v onih,
   ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
   in prenašajo slabosti in trpljenje.
   Blagor njim, ki ostanejo v miru,
   zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal (prim. Jak 1,2.12).
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
   ki ji nihče v življenju ne uide (prim. Rim 5,12).
   Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
   a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji (prim. Raz 14,13),
   zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega (prim. Raz 2,11; 20,2).
   Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
   in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti (prim. Apd 20,19). Amen

   (Prevod: Vital Vodušek)

   Odgovori
7. janez says:

   10. februarja, 2025 at 18:40

   Sveti Frančišek Molitve

   HVALJENJE BOGA
   Njemu, ki je toliko pretrpel za nas
   in nam podelil toliko dobrot
   in nam jih bo še v prihodnosti delil,
   naj vsaka stvar
   v nebesih in na zemlji,
   v morju in pod zemljo
   daje hvalo, slavo, čast in blagoslov
   In vse stvari, ki so na nebu, na zemlji, pod zemljo in na morju, in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, kako so govorile: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast, slava in mogočnost na veke vekov.«
   kajti on je naša moč in trdnost;
   on je edini dober (Lk 18,19),
   edini najvišji,
   edini vsemogočen,
   čudovit in veličasten,
   in edini svet,
   hvale vreden in blagoslovljen
   v neskončne veke vekov. Amen.

   Odgovori
8. janez says:

   4. februarja, 2025 at 9:24

   Papež Frančišek: Hvaležni Bogu za življenje, svetu prinašamo upanje
   »Zmeraj se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte.« (1Tes 5,16-19)

   Kateheza: Zahvalna molitev
   “Dragi bratje in sestre, dober dan!
   Danes bi se želel ustaviti pri zahvalni molitvi. Izhajal bom iz prizora, ki ga navaja evangelist Luka. Ko je Jezus bil na poti, mu pride naproti deset gobavcev, ki ga rotijo: ‘Jezus, Učenik, usmili se nas!’ (Lk 17,13). Vemo, da je pri obolelih za gobavostjo s fizičnim trpljenjem bila povezana tudi družbena in verska izključenost. Bili so izključeni. Jezus se srečanju z njimi ne izmika. Včasih gre čez meje, ki jih postavljajo zakoni, in se dotakne bolnega, kar je bilo prepovedano, ga objame, ga ozdravi. V tem primeru ni nobenega kontakta. Na daleč jim Jezus pravi, naj se pokažejo duhovnikom, ki so v skladu s postavo bili zadolženi, da potrdijo ozdravitev. Jezus ne pove ničesar drugega. Prisluhnil je njihovi molitvi, slišal je njihov krik po usmiljenju, in jih takoj pošlje k duhovnikom.

   Teh deset mu zaupa. Ne ostanejo tam vse do trenutka, ko ozdravijo, ampak mu zaupajo in takoj odidejo ter, med tem ko hodijo, ozdravijo – vseh deset. Duhovniki bi torej lahko potrdili njihovo ozdravitev in jih ponovno sprejeli v normalno življenje. A tukaj pride do najpomembnejše točke. Iz tiste skupine se samo eden, preden se pokaže duhovnikom, vrne nazaj, da se zahvali Jezusu in slavi Boga za prejeto milost. Samo eden, ostalih devet nadaljuje pot. In Jezus opazi, da je ta mož bil Samarijan, neke vrste ‘heretik’ za jude tistega časa. Jezus pojasni: ‘Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?’ (Lk 17,18). Pripoved je ganljiva.

   Ta pripoved, če tako rečemo, svet razdeli na dvoje: kdor se ne zahvaljuje in kdor se zahvaljuje; kdor vse vzame, kot da mu to pripada, in kdor vse sprejme kot dar, kot milost. Katekizem pravi: ‘Vsak dogodek in vsaka potreba lahko postane razlog za zahvaljevanje’ (KKC, 2638). Zahvalna molitev se vedno začne pri tem: da spoznamo, kako je pred nami bila milost. Nekdo ‘nas je mislil’ preden smo se naučili misliti; ljubljeni smo bili preden smo se naučili ljubiti; zaželeni smo bili preden se je v našem srcu pojavila želja. Če na življenje gledamo na ta način, ‘hvala’ postane vodilni motiv naših dni. Velikokrat pozabimo reči ‘hvala’.

   Za nas kristjane je zahvaljevanje dalo ime najbolj bistvenemu zakramentu, kar jih je: evharistiji. Grška beseda namreč pomeni ravno to: zahvala. Kristjani kot vsi verniki slavijo Boga za dar življenja. Živeti pomeni predvsem prejeti, prejeti življenje. Vsi se rodimo, ker je nekdo za nas želel življenje. In to je samo prvi v dolgi vrsti dolgov, ki ga imamo, ko živimo. Dolgovi hvaležnosti. V našem življenju nas je več kot ena oseba pogledala s čistimi očmi, zastonj. Pogosto gre za vzgojitelje, katehiste, osebe, ki so opravljale svojo vlogo onkraj zahtevanih dolžnosti. In so v nas prebudile hvaležnost. Tudi prijateljstvo je dar, za katerega smo lahko vedno hvaležni.

   Ta ‘hvala’, ki ga moramo stalno izrekati, ta ‘hvala’, ki je kristjanu skupen z vsemi, se razširi v srečanju z Jezusom. Evangeliji potrjujejo, da je Jezusov prihod pogosto izzval veselje in slavljenje Boga v tistih, ki so ga srečali. Pripovedi o božiču so polne častilcev z razširjenim srcem ob prihodu Odrešenika. In tudi mi smo bili poklicani, da sodelujemo pri tem neizmernem veselju. K temu nas spodbuja tudi prizor z desetimi ozdravljenimi gobavci. Seveda so bili vsi srečni, ker so ponovno postali zdravi ter so tako lahko zapustili neskončno dolgo in prisilno karanteno, ki jih je izključila iz skupnosti. A med njimi je eden, ki k veselju doda veselje: poleg ozdravitve se razveseli, ker je prišel naproti Jezus. Ni samo osvobojen hudega, ampak ima sedaj tudi gotovost, da je ljubljen.

   To je jedro: ko se zahvališ, izraziš gotovost, da si ljubljen. In to je velik korak: imeti gotovost, da si ljubljen. Gre za odkritje ljubezni kot sile, ki vodi svet. Dante bi rekel: Ljubezen, ki ‘premika sonce in ostale zvezde’ (Raj, XXXIII, 145). Nismo več blodeči popotniki, ki hodijo sem in tja: imamo dom, prebivamo v Kristusu, in iz tega ‘bivališča’ motrimo ves ostali svet, in ta se nam pokaže neskončno lepši. Smo otroci ljubezni, smo bratje ljubezni. Smo moški in ženske milosti. Torej, bratje in sestre, poskušajmo vedno biti v veselju srečanja z Jezusom. Gojimo radost.

   Nasprotno nas hudobec, potem ko nas je prevaral s kakršno koli skušnjavo, vedno pušča žalostne in same. Če smo v Kristusu, nam noben greh in nobena grožnja ne bosta mogla nikoli preprečiti, da bi z veseljem nadaljevali pot, skupaj z mnogimi tovariši na poti.

   Predvsem pa ne opustimo zahvaljevanja: če smo nositelji hvaležnosti, tudi svet postane boljši, morda samo malo, a to je dovolj za posredovanje kančka upanja. Svet potrebuje upanje. In s hvaležnostjo, s to držo zahvaljevanja, posredujemo nekoliko upanja. Vse je združeno, vse je povezano in vsak lahko opravi svoj del tam, kjer se nahaja.
   Pot sreče je tista, ki jo je sv. Pavel opisal ob koncu svojih pisem: ‘Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte’ (1 Tes 5,17-19). Ne ugašajte Duha – lep program za življenje! Ne ugašati Duha, ki ga imamo v sebi, nas vodi v hvaležnost. Hvala.«

   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v knjižnici Apostolske palače v Vatikanu, 30.12.2020)

   Odgovori
9. janez says:

   4. februarja, 2025 at 9:19

   Nikoli Boga ne prosi, preden se za že prejeto ne zahvališ!

   Kako dolgo bomo še lahko tako nemoteno, Bogu predano, hodili v našo lepo, čeprav ne veliko župnijsko cerkev? Kako dolgo bo še med nami naš župnik, ki vodi našo vedno manjšo čredo? Kaj lahko naredim jaz, ubogi nihče, da bi se to čim kasneje ali nikoli zgodilo? Po našem običajnem mišljenju ne morem narediti nič. Če pa je v srcu živa vera, lahko z molitvijo, postom, dobrimi deli, ko vse te skrbi prepustim Jezusu, naredim veliko. Strah me lahko popolnoma ohromi. Tudi njega izročim Jezusu, da dobim mir v srce, ki ga samo on lahko da. Jezus, vate zaupam! Danes ne bom vzdihovala pred Bogom kaj bo, kaj nas čaka v prihodnosti, ampak se mu bom iz vsega srca zahvaljevala za vse, kar smo imeli doslej in še vedno imamo; prosila ga bom, naj nam pomaga to ceniti, ljubiti in nikoli obrniti hrbta vsemu temu razkošju, ki ga toliko tisoč kristjanov že dolgo več nima. Hvala ti, Gospod, da sem lahko to, kar sem – Božji otrok. Kot Božji otroci smo ti lahko iz srca hvaležni za vse, kar nam daješ. Heidi

   Sami ste napisali, da se moramo Bogu zahvaljevati vedno, ne samo na zahvalno nedeljo, ki jo obhajamo v času, ko poberemo sadove zemlje. Zahvaljevanje Bogu bi morala biti kristjanova stalna drža. Vaše pismo je lepa osnova za premislek o zahvaljevanju in hvaležnosti. Maši s tujo besedo rečemo evharistija, evharistična daritev. Beseda evharistija izhaja iz grščine in pomeni zahvala. Torej je vsaka maša zahvala Bogu. Sami ste lepo napisali, za kaj vse smo lahko Bogu hvaležni. Hvaležen pa je tisti človek, ki na svoje življenje gleda kot na dar. Ko se vernik zaveda, da mu je vse darovano, da je vse, kar ima, dar dobrega Boga, mu bo ta zavest pomagala, da bo Bogu iskreno hvaležen.
   Vi ste navedli kar dolg seznam, za kaj vse je lahko hvaležen človek, ki na svoje življenje gleda kot na dar. Kljub kar dolgemu seznamu bo vsakdo lahko dodal še veliko stvari.

   Naš prvi urednik, pokojni Franc Bole, je večkrat govoril, da moramo biti Bogu hvaležni za čas, ki nam ga naklanja, saj ga lahko izkoristimo, da delamo dobro in se damo v službo Bogu. Bivamo v času in v prostoru, kamor nas je Bog postavil. Zaupati moramo, da nas je Bog z namenom postavil ravno na to mesto, kjer smo, in v čas, v katerem živimo. S tem se dotaknemo nekaj vaših skrbi, ki jih omenjate v pismu: priseljenci, ki prihajajo v naše kraje in spreminjajo obličje naše dežele, bojazen, koliko časa bomo imeli še duhovnike, ali jih bomo imeli dovolj … V teh besedah je čutiti strah. Strah pa ni dober. Kdor je hvaležen, veruje v Boga in veruje v njegovo previdnost. Bog nas je postavil v naš čas in naše okolje, da bi tu naredili nekaj dobrega. Postavil nas je v to okolje z namenom. Ta zavest nas bo osvobajala in nam dajala poleta. Človek, ki trdno veruje, se ne predaja strahu in malodušju, čeprav ga zunanje okoliščine lahko nagibajo k temu, ampak bo v zavesti, da mu je bilo že toliko darovano v življenju, hvaležno iskal novih možnosti, da bi delal dobro drugim. Lahko bo začel z majhnimi dejanji, a bo skušal narediti vsaj nekaj in se ne predal malodušju.

   Hvaležnost do Boga bo vernega človeka vodila, da bo delal dobro. Spominjam se prizora iz nekega filma. Sirotišnico je obiskal zakonski par srednjih let. Rad bi posvojil enega od otrok. Upravniku sta dejala: »Imava že svoje otroke. Srečni smo in nič nam ne manjka. Bogu smo hvaležni za to in radi bi se mu zahvalili s tem, da bi posvojili eno od sirot.«
   Navedli ste zelo pomenljive Slomškove besede: »O človek, nikoli Boga ne prosi, preden se za že prejeto ne zahvališ!« V njih je veliko resnice in sprašujejo nam vest. Ljudje radi prosimo. Pred Boga stalno polagamo svoje prošnje. Manj se mu znamo za vse zahvaliti. Dovolj bi bilo pogledati samo mašne namene. Večina maš je za pokojne, pa za zdravje in podobno. V zahvalo jih je manj. Pa je vsaka maša že po etimologiji najprej zahvala, ki nas opominja, da vse prejemamo od Boga in da imamo zato velik razlog za hvaležnost.

   Od leta 2020 pomladi ves svet pesti epidemija koronavirusa, kasneje pa tudi druge bolezni. Za mnoge je to stalna priložnost za nerganje, negodovanje in za proteste. So ljudje, ki jih to vedno moti in so zaradi tega slabe volje, razdražljivi, jezni … To je en pristop k tej bolezni. Če pa nanjo pogledamo drugače, potem lahko rečemo, česa vsega smo bili obvarovani. Kako so trpele nekatere države in pokrajine. Nam je bilo prizaneseno. Koliko ljudi je težko zbolelo, koliko jih je umrlo … Mi se ne smemo pritoževati, ampak smo lahko Bogu hvaležni. Vidimo, da bo ista stvar enim razlog za jezo, nejevoljo in proteste, vernemu človeku, ki se zaveda, da je vse Božji dar, pa razlog za hvaležnost. Ob koncu pa naj bo vaše pismo priložnost še za eno stvar: da bomo znali biti hvaležni tudi sočloveku. Lepo je, če smo hvaležni Bogu, a lepo je tudi, da smo hvaležni ljudem, s katerimi živimo in nam naredijo kaj dobrega. Hvaležnost do Boga ne izključuje hvaležnosti do ljudi. Nasprotno. Ljudje, ki so hvaležni Bogu, bodo znali biti hvaležni tudi ljudem. Velikokrat se nam zdi normalno, da nam ljudje naredijo kakšno uslugo ali nam delajo usluge dan za dnem. Pokažimo jim svojo hvaležnost. Ne odlašajmo. Včasih bo droben hvala tem ljudem polepšal vsaj dan, če ne življenja.

   RUSTJA, Božo. (Pismo meseca). Ognjišče, 2020, leto 56, št. 10, str. 6-7.

   Adedendum:
   Vedno se radi zahvaljujmo Gospodu, kot nas spodbuja psalmist v Psalmu 92

   Zahvaljevanje Gospodu mi pomaga, da bolj pozitivno gledam na svoje življenje. Da nisem zazrt le v svoje potrebe in ne razmišljam le o tem, kaj mi manjka, pač pa skozi očala hvaležnosti vidim, kaj imam, in to me razveseli.

   • Hvaležnost mi pomaga tudi, da opazim uslišane molitve. Kadar se Bogu v molitvi zahvaljujem in ne vedno le prosim in potem pustim, da gre stvar mimo mene, pa naj bo uslišana ali ne, mi Bog pokaže sadove mojih molitev. Zgodi se celo, da sem kdaj Bogu hvaležen, ker je stvar speljal po svoje in ne po moje.
   • S tem, da se Gospodu zahvalim, lažje sprejmem preizkušnje in vidim v njih smisel. Ko se v dnevu, ko mi gre vse narobe in obupujem, k Bogu obrnem z zahvalo za tisto nekaj, za kar se zmorem zahvaliti, se zgodi, da lahko na stvari pogledam z druge perspektive. Bog mi da moč za premagovanje težkih situacij in včasih celo pokaže, zakaj je, kar se mi dogaja, dobro.
   • Zahvaljevanje mi da moči za darovanje in pomoč drugim. Kadar sem sam hvaležen za ljudi, ki so pomagali k meni, me to posebej nagovori, da bi tudi sam naredil nekaj dobrega za druge. V hvaležnosti opazim darove, ki jih imam, in vidim, da lahko to delim z drugimi.
   • Hvaležnost pomaga, da hitreje pomirim jezo do bližnjih, se opravičim in rešim prepir. In se pobotam. Ter na nov zaživim v miru in sožitju. Ko se zahvalim za sočloveka, ugotovim, kako dragocen mi je, in vsa nesoglasja postanejo nesmiselna.
   • Hvaležnost mi pomaga spoznavati Boga. Ko se k Njemu obračam z zahvalo, mi milostno daje spoznavati, kako dober, ljubeč in skrben je. Kako je Usmiljen, Dober in Ljubeč do nas ljudi. Čeprav smo grešniki.
   Zato le: Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota. (Ps 107,1)

   Pastoralna zveza župnij Slovenj gradec

   V težkih trenutkih hvalimo Našega Gospoda
   »Povzdigoval te bom, moj Bog, o Kralj,
   slavil bom tvoje ime na vekov veke.
   Vsak dan te bom slavil,
   hvalil bom tvoje ime na vekov veke.
   Velik je Gospod in zelo hvaljen,
   njegova veličina je nedoumljiva. […]
   Moja usta naj govorijo Gospodovo hvalnico,
   vse meso naj slavi njegovo sveto ime
   na vekov veke.« (Ps 145,1-3.21)

   Odgovori
10. marjana says:

    4. februarja, 2025 at 9:09

    dobri Bog hvala za vse prejete dobrote, za katere sem te prosila, splača se moliti in seveda tudi zahvaljevati. Bog vedno vedno deluje tako, da je prav in ,,pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal,, zagotovo drži.

    Češčeno in hvaljeno naj vedno bo presveto rešnje telo AMEN

    Odgovori