Članki za dušo

14.951 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   11. maja, 2020 at 21:51

   Kartuzijani: Hvalnica Božjemu usmiljenju (povzetki)

   Ta hip mi je v mislih ena sama izmed besed Svetega pisma, polnih nežne luči in tolažbe. Njeni zlogi so bili moji duši vedno kakor materino izkazovanje nežnosti: Iz daljave se mi je prikazal Gospod: ≫Z večno ljubeznijo sem te ljubil in zato sem te pritegnil v usmiljenju≪ (Jer 31, 3 vg). O moj Bog, kako dobro izražaš odtenke: v Tebi ni drugega kot ljubezen, jaz pa tega še nisem dovolj jasno opazil. Usmiljenost je samo odsev te ljubezni, kadar njena Luč prečka senčni pas, v katerega nas je ovil greh. Usmiljenost je gibanje te luči – v temi. Luč sveti v temi (Jn 1, 5). Prišla je, da jo razsvetli; zapustila je svoje kraljestvo, da bi obiskala temo in jo obnovila po Tvoji žareči podobi. Prišla je, zato ker je Ljubezen; izhaja iz Ljubezni, je Njen bleščeči žarek, candor lucis aeternae – odsev večne luči (Mdr 7, 26). Hoče se razširjati, se razdajati, sevati. V sebi nosi to željnost, saj se je rodila iz očetovskega naročja, od koder prihaja to gibanje. Tema, v kateri ne sveti, jo priteguje, izziva to njeno željnost. Zdi se, kot da iz teme prihaja krik: »Pridi k meni!« Temu klicu se ne more upirati. Tako zelo ustreza tej bistveni Potrebi. Njene biti, da stopa iz sebe, da privre na dan; se požene, da naredi ta velikanski korak junaka na poti, ki se odpira pred Njo: Požene se kot junak, ki steče po poti (prim. Ps 18, 6 vg). Tako postane Luč, ki se daje temi, ki sveti v temi. To je Usmiljenje, ljubezen Bivajočega – Njega, ki je – do nebivajočega, do tega, česar ni.

   Janez Pravični Lansperg: Moj Bog, daj, da te vzljubim! (povzeto!)
   O duša moja, pristopi torej k njemu, ki biva v nedostopni luči in razsvetljuje slehernega človeka, ter se zaglej vanj v njegovi lastni luči. Pripravi svoja ušesa za poslušanje večne Besede, brez katere onemi sleherni jezik. Zbudi svoj tek, da ti bo teknil kruh angelov, resnična mana. Očisti si nosnice, da boš uživala ob tako prijetnem vonju tiste rajske lilije, ki ji ni para. Daj občutljivost svojemu tipu, da se boš nasičevala v objemih in poljubih svojega nadvse prisrčnega Ženina. On je namreč tisti, od katerega je vse, kar je; od njega je dobro, pravzaprav je edino on dober, edino on je vse dobro. K njemu se vzravnaj kristjan, vanj se zaglej, k njemu se z vsem premišljevanjem razvnemi in reci:

   Milina milin in vsa milina – Gospod, moj Bog,
   Moj Kralj, moj Oče, moja Moč, moja Čast, moja Oblast, moje Življenje,
   moja sveta Sladkost – najvišji, najboljši, najvsemogočnejši,
   najmilostljivejši in najpravičnejši, najskritejši
   in najbližji, najlepši in najmočnejši, stanovitni in nedojemljivi,
   nepremenljivi in vse premenljivi, nikdar novi,
   nikdar stari, vse prenavljajoči! Bog, luč mojega srca, kruh,
   ki silno krepča okus moje duše, in moč, ki oplaja mojega
   duha, ter naročje mojega mišljenja! Najslajši ljubimec, ljubezni
   vreden daleč iznad vseh ljubezni – utrdi me krepkó,
   medtem ko te iščem, da te bom iskaje našel, te po najdenju
   hvalil, te hvaljenega obdržal in te ne izpustil niti ne izgubil,
   dokler se ves ne spremenim vate, dokler ne bom v celoti
   vsrkan od tvojega duha in ne postanem en duh s teboj;
   tako da bom zares zaživel ne več jaz, temveč bo v meni
   živela tvoja moč. O sladki Bog, resnična luč vseh lepot;
   edina luč, v kateri ni teme; luč, ustvarjalka vseh luči! Od
   tvoje luči se sveti to, kar se sveti. V primerjavi s teboj tudi
   najsvetlejši kerubi ne svetijo, najbolj goreči serafi ne gorijo.
   Kajti – o najsvetlejši, najjasnejši, najlepši, najpostavnejši,
   najsijajnejši – ti edini si, ki imaš vse to, toda ne prejemaš
   od koga drugega; in v tebi kot v najjasnejšem izviru vrvi
   polnost tvoje nedojemljive luči, božanske luči – luči, ki ni
   nič drugega kot ti sam. Saj ti svetiš ne s kako tujo lučjo, ampak
   z lastno lučjo; še več: svetiš s samim seboj ter izžarevaš
   pramene svoje luči, ki brez omejitve svetijo v tebi, skladno z
   modrostjo svoje dobrotnosti tudi v druge, v skladu z mero
   njih sprejemljivosti.

   O najgorečnejši, najsvetlejši ogenj, še več: o žar in svetloba,
   počelo slehernega žaru in luči, moj Bog, goreča in
   svetleča Ljubezen, vžgi me in razsvetli me! Razsvetli me,
   da te začnem spoznavati; vžgi me, da te vzljubim! Naj te
   spoznavam, moj poznavalec, naj te spoznavam, kot sem tudi
   od tebe spoznan! Naj te ljubim, o moj Lepi, moj Bog; naj te
   ljubim, četudi pozno, kakor sem tudi od tebe ljubljen! Pošlji
   v moje srce iskrice svojega ognja, moj Bog, da se razsvetlita
   moji notranji očesi, zato da bom gledal tvojo lepoto v tebi.
   Mika me zajemati iz tvojega najgorečnejšega izvira – tebe,
   zaželeni ogenj, da bom od tebe samega, resničnega ognja,
   mojega Boga, tako razsvetljen kot razžarjen.

   Izvleček: Kartuzijani, Soliloquium animae fidelis

   Medmrežje kartuzijani

   Odgovori
2. Miro says:

   11. maja, 2020 at 16:01

   SVETA MATI TEREZIJA: KAKO DOLGOTRAJNO SVETO OBHAJILO!

   Misli Matere Terezije

   -Želim vam, da bi doživljale radost naše Gospe, ki je smela nositi Jezusa pod svojim srcem devet mesecev, ker je bila ponižnega srca. Kako dolgotrajno sv. obhajilo!

   -Marija je prejela od svojega božjega Sina vrhovno oblast, da razpolaga z nadnaravnimi milostmi in dobrinami božjega kraljestva. Marija je naša mati, ker je v svoji ljubezni sodelovala pri našem duhovnem preporodu. Še naprej ostaja naša mati s tem, da goji in hrani v nas Kristusovo življenje.

   -Otrokom, ubogim, vsem trpečim in osamljenim vedno podarite vesel smehljaj. Ne posvečajte jim le svoje skrbi, dajte jim tudi svoje srce. Zaradi božje dobrote in ljubezni je lahko vsak trenutek našega življenja začetek velikih dejanj.

   -Nasmehnite se drug drugemu. Vedno ni lahko. Včasih ugotavljam, da se težko nasmehnem svojim sestram in takrat moram moliti. Začetek molitve je v domači hiši. Družina, ki moli skupaj, ostaja skupaj. Jezus mora prebivati v naših domovih, ker le tedaj ga moremo dajati drugim.

   Več o duhovnih pogledih sv. Matere Terezije si lahko preberete v priloženi zbirki njenih misli, razvršeni po zaporednih številkah; glej na spodnji strani spletne strani:

   http://www.mirenski-grad.si/taxonomy/term/44/0?page=16

   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   11. maja, 2020 at 13:03

   RESNIČNO EVHARISTIČNA DUŠA NE MORE IMETI DRUGEGA ŽIVLJENJA, DRUGEGA VESELJA, DRUGE SREČE KAKOR EVHARISTIJO!

   Pridi, Sveti Duh, in nas razsvetli, ko premišljujemo o globokih skrivnostih svete evharistije. Daj, Gospod, da bi tudi molili in delali v moči teh spoznanj!

   Ta nadvse božanski kruh lahko najdemo,
   kadar hočemo, zato smo zgolj sami krivi,
   če umiramo od lakote.
   (Terezija iz Avile)

   Kakor je Jezus Kristus
   ostal neznan med ljudmi,
   tako njegova resnica
   ostaja med splošnimi mnenji,
   brez zunanje razlike, in tako evharistija
   ostaja med navadnim kruhom.
   (Blaise Pascal)

   Zakrament telesa in krvi Jezusa Kristusa
   nam je bil najprej podeljen z namenom,
   da bi nam dal čedalje bolj intimno
   prodreti v razumevanje Božjega Sina,
   ki se je ves dal za naše odkupljenje.
   (Gaetano Bonicelli)

   Evharistija je dih Cerkve,
   njen življenjski ritem,
   njeno utripajoče srce.
   (Piero Coda)

   Resnično evharistična duša
   ne more imeti drugega življenja,
   drugega veselja, druge sreče
   kakor evharistijo.
   (Peter Julijan Eymard)

   Če nas dela evharistija podobne Jezusu,
   je treba delovati v skladu s tem:
   misliti, želeti in delovati kakor Jezus.
   (Piero Coda)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Bogu hvala za vse duhovnike in redovnike, ki so v življenju odprli svoje srce za služenje Bogu in ljudem v moči svete Evharistije. Po njihovih rokah nam Gospod Jezus Kristus podarja svoje presveto Telo in svojo presveto Kri. Kakšna milost – nedoumljivo velika milost!

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Janez says:

   11. maja, 2020 at 12:49

   Kateheza papeža Frančiška: V molitvi ni prostora za ‘jaz’. Vedno je ‘ti’ in ‘mi’!

   V molitvi ni prostora za ‘jaz’. Vedno je ‘ti’ in ‘mi’. Jezus ne želi hinavščine. Tudi ne želi egoizma ampak altruizem.
   »Jezus je rekel: Kadar moliš, pojdi v tišino svoje sobe, odmakni se od sveta in se obrni na Boga z ‘Oče!’. Jezus želi, da njegovi učenci ne bi bili kakor hinavci, ki molijo zravnani in stoje na trgih, da bi jih drugi ljudje občudovali (glej Mt 6,5). Jezus ne želi hinavščine. Resnična molitev je tista, ki se opravlja v skritosti zavesti, v srcu: je nedoumljiva in vidna samo Bogu. Jaz in Bog. Izogiba se lažnosti: pred Bogom se je nemogoče pretvarjati … Pred Bogom nobena prevara nima moči. Bog nas pozna … ne moremo se pretvarjati. Na začetku pogovora z Bogom je tihi pogovor, kakor ko se srečata pogleda dveh oseb, ki se ljubita: človek in Bog prekrižata pogleda in to je molitev. Gledati Boga in pustiti, da te Bog gleda – to pomeni moliti za vse.

   Ne ‘jaz’, ampak ‘ti’ in ‘mi’
   Čeprav je učenčeva molitev v celoti zaupna, nikoli ne pade v osebnostno intimo ali intimizem. V skritosti vesti, kristjan ne pusti sveta zunaj pred vrati svoje sobe, ampak v srcu nosi osebe in situacije, probleme in mnoge druge stvari, vse jih širokogrudno prinaša v molitev. V molitvi Očenaš ‘nekaj manjka’, manjka ena beseda, ki pa se v današnjem času zelo poudarja: to je beseda ‘jaz’. Jezus nas uči moliti na način, da bi imeli na ustnicah predvsem ‘ti’, kajti krščanska molitev je pogovor: posvečeno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja. Ne moje ime, moje kraljestvo, moja volja. Ne jaz. Zatem preide Jezus na ‘mi’. Ves drugi del Očenaša se nanaša na prvo osebo množine: daj nam naš vsakdanji kruh, odpusti namnaše dolge, ne zapusti nas v skušnjavi, reši nas hudega. Tudi najosnovnejše človekove prošnje, kakor je za hrano, so v množini. V krščanski molitvi nihče ne prosi kruha samo zase: daj mi danes kruh, ampak pravi daj nam, za vse uboge tega sveta.

   V molitvi ni individualizma
   Zakaj je temu tako? Ni prostora za individualizem v pogovoru z Bogom. Nobenega razkazovanja svojih problemov, kakor da bi bili mi edini na svetu, ki trpimo. Ni molitve k Bogu, ki ne bi bila molitev ene same skupnosti bratov in sester, nas. Smo namreč v skupnosti, smo bratje in sestre, smo ljudstvo, ki moli, smo mi. Nasprotno od ‘jaz’ ni ‘ti’ – to je namreč začetek vojne. Nasprotno od ‘jaz’ je ‘mi’ – tukaj je mir.

   Kristjan v molitvi prinaša pred Boga vse težave, ki jih živijo osebe ob njem. Ko pride večer, pripoveduje Bogu o bolečinah, ki jih je srečal v tem dnevu, predenj postavi mnoge obraze, prijateljske in tudi sovražne, ne napodi jih kakor nevarne motnje. Če se kdo ne zaveda, da so okoli njega mnogi ljudje, ki trpijo, če ga ne ganejo solze ubogih, če se je navadil na vse, to pomeni, da je njegovo srce iz kamna. V tem primeru je dobro prositi Gospoda, naj se nas dotakne s svojim Svetih Duhom in omehča naše srce. ‘Omehčaj, Gospod, moje srce. Gospod, omehčaj moje srce, da bom zmogel razumeti in bom sprejel probleme in bolečine drugih.’ Kristus ni šel nepoškodovan mimo trpljenja sveta. Vsakokrat ko je zaznal osamljenost, bolečino telesa ali duha, je začutil veliko sočutje. Sočutje je ključna beseda v evangeliju: je to,zaradi česar se dobri Samarijan približa ranjenemu človeku ob cesti, nasprotno od tistih, ki so imeli otrdelo srce.

   Oče ljubi vse
   Lahko se vprašamo: Ko molim, ali se odprem za krik mnogih bližnjih in oddaljenih oseb? Ali pa mislim, da je molitev neke vrste anestezija, ko sem lahko miren? V tem primeru sem žrtev strašne dvoumnosti in moja molitev zagotovo ni več krščanska. Kajti tisti ‘mi’, ki nas ga je naučil Jezus, mi preprečuje, da bi bil v miru sam; daje mi namreč, da čutim odgovornost za moje brate in sestre.So ljudje, ki navidezno ne iščejo Boga, a Jezus nam pravi, naj molimo tudi za njih, kajti Bog išče te osebe bolj od vseh ostalih. Jezus ni prišel zaradi zdravih, ampak zaradi bolnih, zaradi grešnikov (glej Lk 5,31). Prišel je za vse, kajti kdor misli, da je zdrav, to v resnici ni.
   Če si prizadevamo za pravičnost, ne mislimo, da smo boljši od drugih. Oče daje vziti soncu nad dobrimi in slabimi (glej Mt 5,45). Oče ljubi vse. Učimo se od Boga, ki je vedno dober do vseh, nasprotno od nas, ki zmoremo biti dobri samo do nekaterih, ki so nam všeč.

   Bratje in sestre, svetniki in grešniki, vsi smo od Boga ljubljeni bratje in sestre. Ob zatonu življenja bomo sojeni po ljubezni, po tem, kako smo ljubili. Ne samo čustvena ljubezen, ampak sočutna in konkretna, v skladu z evangeljskim pravilom: ‘Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili’ (Mt 25,40).«

   Kateheza papeža Frančiška, Vatikan, 13.2.2019

   Odgovori
5. Janez says:

   11. maja, 2020 at 12:39

   »Pet besed o Materi Tereziji: molitev, dejavna ljubezen, usmiljenje, družina in mladina.” Papež Frančišek

   Molitev
   Prva beseda je molitev. Mati Terezija nas neutrudno vabi, da bi zajemali iz vira Ljubezni, Jezusa križanega in vstalega, prisotnega v zakramentu Evharistije, da bi imeli nato moč, da bi mu pomagali v najbolj ubogih med ubogimi, s srcem, polnim ljubezni. Mati Terezija je svoj dan začela z udeležbo pri sveti maši in ga zaključila z adoracijo zakramentalnega Jezusa, neskončne Ljubezni. Tako postane mogoče spreminjati delo v molitev. Nikoli ne pozabimo imeti v žepu majhnega evangelija, prebrati eno stran ter tudi mi vstopiti v pripoved, ki jo beremo. Prizadevajmo si vstopiti v Jezusove misli in čutenje, govorimo z Njim, prosimo ga za milost Njegovega Duha: tako bomo postali možje in žene, katerih življenje ima ‘okus’ in bomo znali podariti prenovljen pogled tistim, ki jih srečamo.

   Dejavna ljubezen
   Druga beseda je dejavna ljubezen. Pomeni postati bližnji periferijam mož in žena, ki jih vsak dan srečamo, občutiti usmiljenje do zadnjih v telesu in duhu – in usmiljenje lahko občutimo samo takrat, ko v svojem srcu sprejmem potrebe in rane drugega –, postati priče ljubkovanja Boga za vsako rano človeštva. Vse to je mogoče, kadar je vsak od nas z Gospodom Jezusom, kadar govori z njim, dovoli, da v njem prebiva Njegov Duh. Tako bomo mogli ponuditi to, česar si osebe želijo: prisotnost in bližino Boga usmiljenja.

   Usmiljenje
   Tretja je dejavno usmiljenje. Lahko bi rekli tudi telesna in duhovna dela usmiljenja, oziroma skrbeti za vsega in za vsakega človeka. V Obličju usmiljenja, buli ob napovedi izrednega jubileja Usmiljenja, sem zapisal: “Živo hrepenim, da bi krščansko ljudstvo ob tem jubileju premišljevalo o telesnih in duhovnih delih usmiljenja. Tako se bo prebudila naša vest, ki je pogosto dremava pred dramo revščine. Tako bomo vedno bolj vstopali v srce evangelija, kjer so ubogi privilegiranci Božjega usmiljenja. Jezusovo oznanilo nam prikaže ta dela usmiljenja, da bi lahko razumeli, ali živimo kot njegovi učenci ali ne. Odkrijmo znova dela telesnega usmiljenja: lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči, popotnike sprejemati, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrliče pokopavati. In ne pozabimo na dela duhovnega usmiljenja: dvomljivcem svetovati, zmotne učiti, grešnike svariti, žalostne tolažiti, žalivcem odpustiti, nadležne prenašati, za žive in mrtve Boga prositi.” Mati Terezija je ta evangeljski odlomek (prim. Mt 25) naredila za svoje življenjsko vodilo, za pot k svetosti, in to lahko postane tudi za nas.

   Družina
   Četrta beseda je družina. V njej izstopa podoba in prisotnost matere. Mati Terezija v tej knjigi pravi: “Mame so srce hiše in so tiste, ki oblikujejo družino tako, da sprejemajo, ljubijo in ljubeče skrbijo za svoje otroke. Mnogi mladi trpijo zaradi družinskih situacij. Mati je tista, ki iz hiše naredi dom ljubezni. Včasih biti mati lahko pomeni resnično zelo težko izkušnjo, lahko je križ; vendar pa je z nami Marija, najboljša mama, ki nas vedno uči biti nežni s svojimi otroki.” V družini se namreč od mame in očeta naučimo smejati, odpuščati, sprejemati, žrtvovati se za druge, podariti ne da bi v zameno kaj pričakovali, moliti in trpeti skupaj, veseliti se in pomagati drug drugemu. V nobeni drugi življenjski situaciji ne moremo živeti kakor in kolikor se živi v družini. In Mati Terezija nam v enem od odgovorov med srečanji, ki jih prinaša ta knjiga, pravi: “Vedno bolj morate postajati veselje in tolažba Boga, tako da ponovno prinesete molitev v vaše družine. Družina potrebuje ljubezen, občestvo in težko delo. In to bo največji dar, ki ga boste mogli podariti Cerkvi.”

   Mladina
   Peta beseda je mladi. “Posebej se obračam na vas, mladi! Vabim vas, da zgradite vaše življenje na Jezusu Kristusu, na Bogu: kdor gradi na Bogu, gradi na skali, saj je On vedno zvest, tudi če smo mi nezvesti (prim. 2Tim 2,13).” S temi besedami sem med molitvijo Angelovega češčenja v Tirani, med obiskom v Albaniji, 21. septembra 2014 nagovoril tamkajšnje mlade. Zdaj vse mlade prosim, naj ne izgubijo upanja, naj ne dovolijo ukrasti prihodnosti, ki je v njihovih rokah. Ostanite v Gospodu in ljubite se, kakor vas ljubi Bog; bodite graditelji mostov, da bi prekinili logiko razdeljenosti, zavračanja, strahu drug pred drugim; začnite služiti ubogim, pogumno se spoprimite z življenjem, ki je Božji dar. Letite visoko, kakor orel, ki je simbol države, od koder prihaja Mati Terezija! Spodbujam vas, da vključite tudi vaše sovrstnike; vztrajno se hranite z Božjo Besedo, odprite svoja srca Kristusu, Evangeliju, srečanju z Bogom, dialogu med vami, da bi dali pričevanje vsemu svetu.

   Z naklonjenostjo vas blagoslavljam. Nad vaše domove, družine in vaše življenje kličem mir ter usmiljenje. Prosimo Boga za Ljubezen, mir in usmiljenje za vse ljujdi in za ves svet, na priprošnjo naše Matere Terezije.«
   Papež Frančišek

   Odgovori
6. Janez says:

   11. maja, 2020 at 12:32

   Božja beseda nam vsem daje veselje. To je naša moč (Izvleček)

   V žalosti ni naše moči: Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. Eden od psalmov pravi, da je v trenutku osvoboditve Babilona, judovsko ljudstvo mislilo, da sanja: ni moglo verjeti. Isto doživetje se zgodi, ko srečamo Gospoda v njegovi Besedi, ko mislimo: ‘Pa saj to so sanje.’ In: ‘Ne morem verjeti vsej tej lepoti.’Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo in se ne bi bali veselja, da se ne bi bali praznovati od veselja. To je veselje, ki izvira ravno iz tega srečanja z Božjo besedo.«
   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.10.2019)

   Povzetek sporočila papeža Frančiška: Kako poslušam Božjo besedo? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. ‘Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo. Bodimo veselega, odprtega in Dobrotrnega srca in duha za Božjo Besedo, hvaležni Bogu za vse kar smo prejeli v Dar, za kar imamo in kar smo ter Radujmo se, ker nas Bog Ljubi in nam Odpušča. Jezus nas je Odrešil. Aleluja.

   Odgovori
7. Janez says:

   11. maja, 2020 at 12:28

   Petnajst obljub Device Marije molilcem rožnega venca, posredovane po sv. Dominiku in blaženemu Alanu de Roche , tistim ki bodo molili in širili rožni venec:

   1) Kdor mi bo zvest služil z molitvijo rožnega venca, bo prejel sporočilne milosti.
   2) Obljubim moje posebno varstvo in največje milosti tistim, ki bodo molili rožni venec.
   3) Rožni venec bo močno orožje proti peklu, uničil bo grešna nagnjenja (7 glavnih), zmanjšal greh in premagal herezije.
   4) Povzročil bo širjenje dobrih del; duše bodo po njem prejele obilje Božjega usmiljenja; pri ljudeh bo povzročil, da se bodo v srcih obrnili stran od ljubezni sveta (svetnega) in njegove praznine in jih dvignil, da bodo vzljubili večnost. O, da bi se duše posvečevale na ta način!
   5) Duša, ki se mi priporoča po rožnem vencu, se ne bo pogubila.
   6) Kdor bo pobožno molil rožni venec, in bo sebe priporočal z upoštevanjem njegovih svetih skrivnosti, ga nesreča ne bo premagala. Bog ga ne bo kaznoval v svoji pravičnosti, ne bo se pogubil v nenadni smrti; če bo pravičen bo ostal v božji milosti in postal vreden večnega življenja.
   7) Kdor bo gojil pravo pobožnost do rožnega venca, ne bo umrl brez zakramentov Cerkve.
   8) Tisti, ki zvesto molijo rožni venec, bodo imeli v svojem življenju in ob svoji smrti Božjo Luč in obilje Njegovih milosti; v trenutku smrti bodo pridruženi zaslugam svetnikov v nebesih.
   9) Iz vic bom rešila tiste, ki so bili zvesti molitvi rožnega venca.
   10) Zvesti otroci rožnega venca, bodo zaslužili visoko stopnjo slave v nebesih.
   11) Prejeli boste vse, kar me prosite po molitvi rožnega venca.
   12) Vse tiste, ki bodo širili molitev rožnega venca, bom vodila v njih potrebah.
   13) Od svojega Božjega Sina sem izprosila, da bodo vsi zagovorniki rožnega venca imeli za priprošnjike ves Nebeški zbor v času življenja in ob smrtni uri.
   14) Vsi, ki molijo rožni venec so moji sinovi in bratje mojega edinega Sina Jezusa Kristusa.
   15) Vdanost mojemu rožnemu voncu je veliko znamenje vnaprejšnje določenosti.

   Nekaj misli o rožnem vencu
   Sporočila Kraljice Miru
   12. junija 1986
   “Dragi otroci! Danes vas kličem, da bi začeli z živo vero moliti rožni venec. Tako vam bom mogla pomagati. Dragi otroci, radi bi prejeli milosti, a ne molite! Ne morem vam pomagati, ker se ne želite premagati. Dragi otroci, kličem vas k molitvi rožnega venca. Naj bo rožni venec obveznost, ki jo boste z veseljem opravljali. Tako boste dojeli, zakaj sem tako dolgo z vami. Rada bi vas naučila moliti. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

   25. januarja 1991
   “Dragi otroci! Danes vas, kot nikoli doslej, kličem k molitvi. Vaša molitev naj bo molitev za mir. Satan je močan in hoče uničiti ne le človeška življenja, ampak tudi naravo in planet, na katerem živite. Zato, dragi otroci, molite, da bi se po molitvi zavarovali z Božjim blagoslovom miru. Bog me je poslal k vam, da bi vam pomagala. Če hočete, sprejmite rožni venec! Že sam rožni venec lahko naredi čudeže v svetu in vašem življenju. Blagoslavljam vas in ostajam z vami, dokler bo božja volja. Hvala vam, ker nočete zatajiti moje navzočnosti tu, in hvala, ker vaš odgovor služi dobremu in miru. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

   Molimo radi iz srca in due Rožni Venec pa tudi Litanije k Materi Mariji, da si prekvasim o dušo in srce.

   Odgovori
8. Janez says:

   11. maja, 2020 at 12:20

   PRINAŠATI BOGA
   Mislila sem, da je to taka majhna stvar, pa smo vseeno pogosto spregledali tiste majhne stvari. Pred časom so sestre našle zelo, zelo nesrečno osebo, v enem tistih stanovanj samotarjev v bližini Rima, kjer sicer sestre delujejo, vendar ga še nikdar niso videle, zdi se mi, nekaj takega. Kakorkoli, oprale so mu oblačila, počistile sobo, mu pripravile toplo vodo in podobno, vse so postorile. Pripravile so mu tudi nekaj hrane, on pa ni spregovoril niti besede. Dva dni kasneje, potem ko so ga sestre začele obiskovati dvakrat dnevno, je spregovoril: »Sestre, v moje življenje ste prinesle Boga, pripeljite še očeta.« Sestre so šle in pripeljale duhovnika, ki ga je spovedal, prvič po šestih letih. Naslednje jutro je umrl. To je nekaj tako čudovitega; to sočutje sester, ki so v življenje tega moža, ki je za toliko let pozabil, kaj je Božja ljubezen, kaj je ljubezen do bližnjega, kaj pomeni, biti ljubljen, prinesle Boga. Pozabil je, ker je bilo njegovo srce zaklenjeno in ta nežna, sočutna, preprosta, krotka dela teh mladih sester – vaših otrok – so se ga dotaknila, mu v življenje prinesla Boga in kar me je najbolj prevzelo, dostojanstvo, veličino duhovniškega poslanstva. Da je potreboval duhovnika, da se je povezal z Bogom. Mislim, da se tega vsi učimo od naše Gospe – od sočutja naše Gospe. In da bi vi in jaz uporabili, kar nam je Bog naklonil, za kar nas je ustvaril, on nas je ustvaril za večje stvari: ljubiti in biti ljubljeni, da imamo globoko sočutje za svet, kakor ga je imela ona, ki je svetu dala Jezusa. Ljudje niso lačni nas, lačni so Boga, lačni so Jezusa, evharistije.
   Sveta Mati Terezija

   SE PREPOZNATE KOT KRISTJAN?
   V naši skupnosti živimo življenje Trojice, v ljubezni do drugega, kot je Jezus nas ljubil. To si je absolutno potrebno zapomniti, »ljubiti drug drugega, kot je Jezus nas ljubil«. Včasih nas je lahko sama sladkost, prijaznost, sama radost za vse zunaj, vendar je v skupnosti ravno obratno. Kot je nekdo rekel: »Na zunaj je kakor med, v notranjosti pa tiger.« Zakaj? O prvih krščanskih skupnostih so govorili, da so jih ljudje lahko prepoznali po ljubezni do drug drugega. To je bil znak, da so bili – so – Kristusovi učenci. To danes drži za vas? Zaradi tega znaka je vojak ujel svetega Lovrenca v času zgodnje Cerkve. Videli so ga, da je storil prijazno dejanje nekemu ubogemu in so vedeli: »On mora biti kristjan.« Tako so ga prijeli, ga zažgali in je postal mučenec. Bi lahko to rekli o vas, Misijonarkah ljubezni? Povejte, če ne bi imele sarijev z modrimi progami, bi lahko ljudje, takoj ko vas vidijo, rekli: »One so Misijonarke ljubezni. Glejte, kako skrbijo za gobavca, za umirajočega, za tistega pohabljenega otroka, za siroto in tako naprej.« Vas lahko ljudje danes prepoznajo kot Misijonarke ljubezni po tem, kdo ste in kaj počnete? Po vaši ljubezni do drugih? Kakšen je vaš odnos do ubogih? Kako ravnate z njimi? Ubogi so prav v vaši skupnosti … kako dokazujemo našo ljubezen do ubogih v naši skupnosti?
   Sveta Mati Terezija

   SMO POZORNI DO DRUGIH?
   Bodimo nežnejši, bolj sočutni, bolj ljubeči in skrbni do drugih – kot Jezus na križu, ki ga je, krvavečega in umirajočega skrbelo za svojo mater – tako pozorni. Pozornost Jezusa na križu za Svojo mater; celo, ko ga je Juda poljubil in Mu povzročil strašno bolečino, je rekel: »Ne dovolite, da ljudje storijo apostolom kaj žalega.« Smo pozorni do drugih…?
   Sveta Mati Terezija

   LJUBITE S PRINAŠANJEM VESELJA
   Izžarevajte Jezusovo prisotnost z vašo radostjo. Vaše poslanstvo je smeh in molitev. Vložite ljubezen v vse, kar počnete; manjša kot je stvar, večja naj bo ljubezen. Ni pomembno, koliko storite, ampak koliko ljubezni vložite v to, kar delate. In zapomnite si, da to počnete za Jezusa. Jezus je dejal: »Bil sem lačen in nahranili ste Me, bil sem bolan in obiskali ste Me, bil sem osamljen in poskrbeli ste Zame… to ste storili Meni.«
   Sveta Mati Terezija

   SVETOST NI RAZKOŠJE ZA PEŠČICO
   Molila bom za vas, da boste lahko zrasli v ljubezni do Boga preko ljubezni do drugih. Razširjajte mir z ljubeznijo, saj so dela ljubezni, dela miru. Razširjajte jih najprej doma, v vaši družini, potem pa še vsem. In z Božjo ljubeznijo, ki raste v vas, boste postali sveti. Svetost ni razkošje za peščico, je preprosta dolžnost vsakega od nas. Ko pogledamo na križ, razumemo, kako nas je Bog ljubil in se moramo tudi mi naučiti od Njega, kako ljubiti drug drugega, da bomo lahko tudi mi vložili vse v reševanje življenja, še posebej nerojenih otrok, ki so Božji dar družbi.
   Sveta Mati Terezija

   RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN
   Naši ubogi ne potrebujejo pomilovanja, ne potrebujejo našega sočustvovanja. Zjutraj sem bila v Nirmal Hridayu. Videla sem moža, ki se je boril s smrtjo. Sestre so povedale, da so ga prinesli težko ranjenega. Njegova grenkoba je bila opazna in je samo še čakal na smrt. Slučajno sem bila tam, govorila sem z njim in obraz se mu je razjasnil in želel je živeti.
   Sveta Mati Terezija

   IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
   Zelo majhne so stvari, ki jih počno sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost med ljudi, tako kot je to delal Jezus na zemlji.
   Sveta Mati Terezija

   VSEMOGOČNI BOG
   Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog,
   daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali,
   kar vemo, da hočeš,
   in vedno hoteli, kar je tebi všeč;
   da bomo notranje očiščeni,
   notranje razsvetljeni
   in vžgani z ognjem Svetega Duha,
   mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina,
   našega Gospoda Jezusa Kristusa
   in le po tvoji milosti priti k tebi, Najvišji;
   ti, ki v popolni Trojici nedeljivo Eden
   živiš in kraljuješ v slavi,
   vsemogočni Bog,
   na vse veke vekov.
   Amen.

   Odgovori
9. Miro says:

   11. maja, 2020 at 11:54

   BOŽJA LJUBEZEN ČLOVEKA OSVOBAJA – JE KAKOR KRALJICA, KI NE POZNA SUŽENJSKE PRISILE!

   Sveta Favstina Kowalska, velika glasnica Božjega usmiljenja: »Ljubezen je skrivnost, ki vse, česar se dotakne, spreminja v lepe in Bogu prijetne stvari. Božja ljubezen človeka osvobaja – je kakor kraljica, ki ne pozna suženjske prisile. Vsega se loteva z veliko dušno svobodo, ker v njem prebiva ljubezen, ki je spodbuda za delovanje. Vse, kar ga obdaja, mu daje spoznati, da je samo Bog vreden njegove ljubezni. Človek, ki ljubi Boga in je vanj potopljen, opravlja svojo dolžnost s prav enakim nagnjenjem, kakor prejema sveto obhajilo, in izvršuje najbolj preprosto delo z veliko skrbjo pod ljubečim pogledom Boga. Ni v zadregi, ko se čez čas izkaže, da je kakšna stvar manj uspela. Miren je, ker je med svojim delovanjem naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. Če se zgodi, da ga zapusti živa Božja navzočnost, ki se je skoraj neprestano veseli, tedaj se trudi živeti iz žive vere. Njegova duša razume, da pridejo trenutki počitka in trenutki boja. Z voljo je vedno združen z Bogom. Njegova duša je izurjena kakor vitez v boju, vitez, ki iz daljave opazuje, kje se skriva sovražnik, in je pripravljena za boj; ve, da ni sama – Bog je njena moč« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 890).

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     11. maja, 2020 at 12:07

     Ker je potrebno, da sleherno sporočilo o Božjem usmiljenju obravnavamo v povezavi s celotnim Dnevnikom sv. Favstine Kowalske, vedno dodajam še link:

     http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

     Tisočkrat hvala Vsemogočnemu Bogu in sv. Favstini za izjemno dragoceno pričevanje o Božjem usmiljenju, temelječe na živi Božji besedi!

     Odgovori
10. Janez says:

    11. maja, 2020 at 11:08

    RADOST LJUBITI JEZUSA
    Lahko hranite radost ljubezni do Jezusa v svojih srcih in delite to radost z vsemi, s katerimi pridete v stik. To izžarevanje radosti je nekaj resničnega, saj nimate razloga, da ne bi bili veseli, ker imate Kristusa s seboj – Kristusa v vaših srcih. Kristusa v evharistiji, Kristusa v ubogih, ki jih srečate, Kristusa v nasmehu, ki ga podarite in v nasmehu, ki ga prejmete. Da, morate živeti lepo in se ne prepustiti duhu sveta, ki dela bogove iz moči, bogastva in užitkov, zaradi katerih pozabljate, da ste bili ustvarjeni za večje stvari – zato, da ljubite in ste ljubljeni.

    Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.«

    Dragi Jezus, pomagaj razširiti Tvoj prijeten vonj, kamorkoli grem. Poplavi mojo dušo s Svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežari in prevzemi moje celotno bitje, tako da bo moje življenje lahko le odsev Tvojega. Sveti skozi mene in bodi tako navzoč v meni, da bo lahko vsaka duša, ki jo srečam čutila Tvojo navzočnost v moji duši. Ko me pogledajo, naj ne vidijo več mene, ampak samo Jezusa! Ostani z menoj in tedaj bom začela sijati kot Ti siješ, sijati kot svetilnik za druge. Ta luč, o Jezus, bo vsa od Tebe; nič od nje ne bo mojega. Ta luč boš Ti, sijoč na ostale skozi mene. Naj te torej hvalim kot Ti je najljubše, s tem, da sijem na druge. Naj Te oznanjam brez pridiganja, ne z besedami, ampak z zgledom, s to močno silo, s privlačnim vplivom tega kar delam, z očitno polnostjo ljubezni, ki je v mojem srcu Zate.

    Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril – ker me je ljubil.
    Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil.
    Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni – ker me ljubi.
    Amen.

    Sveta Mati Terezija

    Odgovori