Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.716 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    10. marca, 2024 at 11:51

    BOG JE POSLAL SVOJEGA SINA, DA BI SVET ODREŠIL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 3,14-21)

    Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor veruje, imel v njem večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi razkrila njegova dela. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.«

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      10. marca, 2024 at 11:52

      4. POSTNA NEDELJA – NEDELJA VESELJA (LAETARE)

      Na današnjo četrto postno nedeljo, ki se imenuje tudi nedelja ‘laetare’, kar pomeni ‘razveseli se’, nas vstopni spev v evharistično bogoslužje vabi k veselju: ‘Razveseli se, Jeruzalem. Vriskajte in radujte se vsi, ki ste bili žalostni.’

      Kaj je razlog tega veselja? Razlog je velika ljubezen Boga do človeštva, kakor nam nakazuje današnji evangelij: ‘Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje’. Te besede, ki jih Jezus izgovori med pogovorom z Nikodemom, povzamejo temo, ki je v središču krščanskega oznanila: tudi ko se zdi, da je situacija brezupna, Bog posreduje in ponudi človeku rešitev in veselje. Bog se namreč ne drži ob strani, ampak vstopi v zgodovino človeštva, vplete se v naše življenje, da bi ga poživil s svojo milostjo in ga rešil.

      Veselje izvira iz odpuščanja grehov ter iz Gospodove bližine. Celotno današnje bogoslužje je sporočilo veselja: Bodi vesel, bodi vesela.

      Rad bi spregovoril o treh vidikih tega veselja. Najprej gre za veselje, ki se rodi zaradi odpuščanja: ‘Gospod te je rešil obsodbe’, kakor beremo v knjigi preroka Sofonija. Zato vas vabim, da se veselimo in ne živimo mlačnega življenja, saj vemo, da nam je bilo odpuščeno: To je resnični razlog krščanskega veselja.

      Pojdimo naprej z veseljem, saj bo Gospod potem odpustil tudi stvari, ki jih vsi delamo zaradi svoje šibkosti.

      Drugi razlog za veselje je dejstvo, da Gospod hodi z nami, sredi naših preizkušenj, težav, veselja, vsega. Zato smo povabljeni, da čez dan namenimo kakšno besedo Gospodu, ki je poleg nas.

      Tretji vidik pa je, ne dopustiti, da bi v nadlogah obupali. Tovrstni življenjski pesimizem ni krščanski. Rodi se iz korenine, ki ne ve, da ji je bilo odpuščeno; rodi se iz korenine, ki nikoli ni čutila Božjega ljubkovanja. Lahko bi rekli, da nam evangelij pomaga videti to veselje.

      Prosim vas, bodimo veseli kristjani, napnimo vse sile za to, da bi drugim pokazali, da verujemo, da smo odrešeni, da nam je Gospod vse odpustil; in če nam bo spodrsnilo, nam bo On prav tako odpustil, saj je Bog odpuščanja; Gospod je med nami in ne bo dopustil, da bi obupali. To je današnje sporočilo: ‘Vstani.’ Tisti ‘vstani’, ki ga je Jezus rekel bolnim: ‘Vstani, pojdi, ukaj od veselja, veseli in raduj se iz vsega srca!’

      Poklicani smo prisluhniti temu oznanilu ter zavrniti skušnjavo, da bi se čutili prepričani sami vase, da bi Boga zmanjšali, terjali absolutno svobodo od Njega in njegove Besede. Ko zberemo pogum in se prepoznamo takšne, kakršni smo, se zavemo, da smo kot ljudje poklicani soočiti se s svojo šibkostjo in svojimi omejitvami. Lahko se zgodi, da nas zajamejo tesnoba, zaskrbljenost za jutri, strah pred boleznijo in smrtjo. To pojasni, zakaj se mnogi, ki iščejo izhod, podajo na nevarne bližnjice, kot so na primer droge, vraževernosti ali čarovniški rituali.

      Prav je, da poznamo svoje omejitve, svoje slabosti. Moramo jih poznati, a nikakor zaradi njih obupati, temveč jih darovati Gospodu. On nam pomaga na poti ozdravitve. Vodi nas za roko, nikoli nas ne pusti samih. Bog je z mano in zato se veselim. Razveselimo se danes!

      Imamo resnično in veliko upanje v Boga Očeta, bogatega v usmiljenju, ki nam je dal svojega Sina, da bi nas rešil. In to je naše veselje. Seveda imamo tudi veliko žalosti, a če smo pravi kristjani, imamo tudi upanje in majhno veselje, ki raste in nam daje varnost. Ne smemo obupati, ko vidimo svoje omejitve, grehe in slabosti. Bog je tam, Jezus je na križu, da nas ozdravi. To je Božja ljubezen. Zreti križanega in si reči: Bog me ljubi. Res je, da obstajajo te omejitve, slabosti, grehi, a Bog je večji od teh omejitev, teh slabosti, teh grehov. Ne pozabimo tega: Bog je večji od naših slabosti, naše nezvestobe, naših grehov. Primimo Gospoda za roko, zrimo v križ in pojdimo naprej.

      Marija, Mati usmiljenja, naj v naše srce položi gotovost, da smo ljubljeni od Boga. Naj nam bo blizu v trenutkih, ko se čutimo same, kadar smo v skušnjavi, da bi se vdali v življenjske težave. Prenese naj nam čustva svojega Sina Jezusa, da bi naša postna hoja postala izkušnja odpuščanja, sprejetosti in ljubezni.

      Ervin Mozetič

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/09/10-marec-postna-nedelja/

      Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

      Odgovori
  2. Miro says:
    9. marca, 2024 at 21:12

    FARIZEJ IN CESTNINAR MOLITA V TEMPLJU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 18,9-14)

    Tisti čas je povedal Jezus to priliko nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so druge zaničevali: »Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar. Farizej se je ustopil in je sam pri sebi tako molil: ›Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar; postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar dobivam‹.

    Cestninar pa je stal od daleč in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹

    Povem vam: Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan in, kdor se ponižuje, bo povišan.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Evangelist Luka nam želi spregovoriti, da smo velikokrat v nevarnosti, da bi se s svojo molitvijo postavljali nad druge, se imeli za boljše od drugih.

    Da bi skušal to nevarnost enostranskega idealnega upodabljanja preprečiti, nam spregovori v priliki. Molitev farizeja je pobožni narcizem (narcizem: občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote). Vrti se samo okrog sebe. V tej priliki pa sta predstavljena dva načina molitve: molitev samopravičnega farizeja in molitev ponižnega cestninarja. Že samo navzven sta njuni molitvi različni.

    Medtem ko je molitev farizeja dolga, je cestninarjeva kratka. Temu nasproti je priprava na molitev pri farizeju kratka. Preprosto se postavi tja in začne moliti. Cestninar pa ostane zadaj, se boji pogledati proti nebu in se udarja na prsi. Svojo molitev izrazi predvsem »v telesu«, s kretnjami. Farizej pa se v molitvi vrti le okrog sebe. Boga uporablja za to, da postavi samega sebe v pravo luč. Ne gre mu za Boga, ampak za lastno samopravičnost. V grščini beremo dobesedno takole: »Molil je k samemu sebi.« Sicer uporablja besedo »Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje« , toda v molitvi ostaja pravzaprav pri sebi. Ne zre v Boga, temveč le na samega sebe.

    Ne le on, temveč mnogi pobožni ljudje mislijo, da molijo k Bogu. Toda ostajajo pri sebi. Molijo k sebi samemu. Molijo samega sebe. Zlorabljajo molitev, da bi predstavili svojo veličino, da bi pred Bogom in pred ljudmi postavili sebe v lepo luč. Cestninar pa nasproti temu čuti svojo oddaljenost od Boga. Pred Bogom spoznava, kdo v resnici je. Tako se tolče po prsih in moli: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku«!

    Jezus sam poda sedaj komentar k tema načinoma molitve. Cestninar gre po svoji molitvi opravičen domov. Pred Bogom je spoznal resnico o samem sebi in mu jo poln obžalovanja predložil. Samo molitev, v kateri stopimo pred Boga brez prizanašanja samemu sebi, nas bo naravnala na Boga in opravičila.

    Ta dva predstavljata nas vse: grešniki smo, kot je bil cestninar, in prav po farizejsko se imamo včasih za pravične. Zato premislimo, preden s prtom pokažemo na druge. Preostali štirje prsti namreč kažejo nazaj, na nas!

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/08/9-marec-farizej-in-cestninar-molita-v-templju/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  3. janez says:
    8. marca, 2024 at 18:09

    KAJ JE BOŽJI MIR?
    Kaj je ta mir, ki ga daje Bog? To je predvsem notranji mir, mir srca. Ta mir nam omogoča, da na svet gledamo z upanjem, čeprav je dostikrat razklan zaradi nasilja in sporov. Ta mir od Boga je tudi pomoč, zaradi katere lahko sodelujemo, z vso ponižnostjo, pri ustvarjanju miru tam, kjer je ta ogrožen. Mir na svetu je tako zelo nujen, če hočemo zmanjšati trpljenje; še posebej zato, da se otrokom današnjega in jutrišnjega dne ne bo treba srečevati z bolečino in negotovostjo. Kdo je Bog, je sveti Janez v svojem evangeliju izrazil s slepečim uvidom, v treh besedah: “Bog je ljubezen.” Če bi lahko razumeli samo te tri besede, bi šli daleč, zelo daleč. Kaj je tisto, kar nas v teh besedah prevzame? Dejstvo, da prinašajo žarečo gotovost: Bog Kristusa ni poslal na svet, da bi kogarkoli sodil, temveč da bi vsako človeško bitje vedelo, kako je ljubljeno, in bi lahko našlo pot do občestva z Bogom. Toda zakaj nekatere ljubezen pretrese, tako da se zavedo, kako ljubljeni so, celo kako dragoceni so? In zakaj imajo drugi občutek, da ne veljajo nič? Ko bi le vsak lahko spoznal, da nam Bog ostaja ob strani celo v brezdanjih globinah naše osamljenosti. Bog vsakomur govori: “Drag si v mojih očeh, spoštujem te in te ljubim.” Da, Bog lahko daje samo svojo ljubezen, to je ves evangelij. Kar Bog hoče od nas in nam ponuja, je to, da preprosto sprejmemo njegovo neskončno usmiljenje. Da nas Bog ljubi, je resničnost, ki jo včasih težko dojamemo. Ko pa odkrijemo, da je njegova ljubezen predvsem odpuščanje, se naše srce umiri, celo spremeni. In v Bogu potem zmoremo pozabiti, kar teži srce; to je izvir, kjer najdemo svežino in nov zagon. Se dovolj zavedamo, da nam Bog tako zaupa, da kliče čisto vsakogar izmed nas? Kaj je ta klic? Bog nas vabi, naj ljubimo, kot nas ljubi on. In ni globlje ljubezni od te, da nekdo gre in podari samega sebe, za Boga in za druge. Kdor živi iz Boga, izbere ljubezen. In srce, odločeno ljubiti, lahko izžareva brezmejno dobroto. Tistemu, ki skuša ljubiti z zaupanjem, se življenje napolni z vedro lepoto. Kdor skuša ljubiti in povedati to s svojim življenjem, se znajde pred enim od najtežjih vprašanj: kako lahko olajšamo bolečino in stisko drugih, naj bodo blizu ali daleč stran? Toda kaj pomeni ljubiti? Pomeni to deliti trpljenje najbolj zavrženih? Da, to je to. Pomeni to brez konca vztrajati v srčni dobroti, pozabljati nase zaradi drugih, brez iskanja lastne koristi? Da, vsekakor. In spet: kaj pomeni ljubiti? Ljubiti, to pomeni odpuščati, živeti kot ljudje, ki so se spravili. In sprava duši vedno prinese pomlad. Sprejeti tolažbo Svetega Duha pomeni iskati, v miru in tišini, kako bi se mu prepustili. In čeprav včasih pride do bolečih dogodkov, jih je potem mogoče pustiti za seboj. Znova najti zaupanje vere in mir srca včasih pomeni biti potrpežljiv s samim sabo.

    Ervin Mozetič, Pridi in poglej, 12. 05. 2020

    Odgovori
  4. Miro says:
    8. marca, 2024 at 14:33

    LJUBI GOSPODA, SVOJEGA EDINEGA BOGA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 12,28-34)

    Tisti čas je k Jezusu pristopil neki pismouk in ga vprašal: »Katera je prva med vsemi zapovedmi?« Jezus mu je odgovoril: »Prva zapoved med vsemi je: ›Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, edini Gospod. Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo.‹ To je prva zapoved. Druga je tej enaka: ›Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.‹ Večja od teh ni nobena druga zapoved.«

    Pismouk pa mu je rekel: »Dobro, učenik, prav si rekel, da je Bog edini in ni drugega razen njega; in da je ljubiti njega z vsem srcem in vsem mišljenjem in vso dušo in vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor sam sebe – več kakor vse žgalne in druge daritve.«

    Videč, da je razumno odgovoril, mu je Jezus rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni upal še kaj vprašati.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    PRVA ZAPOVED

    V središču evangelija je zapoved ljubezni: ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega. Evangelij nam predstavlja Jezusov nauk o največji zapovedi: o zapovedi ljubezni, ki je dvojna: ljubiti Boga in ljubiti bližnjega. Dejansko lahko zapoved ljubezni v polnosti uresničuje tisti, ki živi globok odnos z Bogom, kakor otrok, ki postaja sposoben ljubiti ravno iz lepega odnosa z materjo in očetom.

    Vzrok, ki najbolj spodbuja naše srce k ljubezni do Boga, je predvsem ljubezen, ki jo je on imel do nas …To veliko bolj kot korist spodbuja srce k ljubezni; saj tisti, ki da drugemu kakšno korist, mu da od tistega, kar ima. Toda tisti, ki ljubi, da samega sebe, z vsem tistim, kar ima, in mu pri tem ne ostane nič, kar bi lahko še dal. Bolj kot zapoved je ljubezen dar, resničnost, ki nam jo Bog da spoznati in okušati tako kakor seme, ki začne v nas kliti in med našim življenjem raste.

    Če je Božja ljubezen pognala v neki osebi globoke korenine, je ta sposobna ljubiti, tako kakor Bog nas, tudi tistega, ki si to ne zasluži. Oče in mati nimata rada svojih otrok samo takrat, ko si to zaslužijo. Vedno jih ljubita, tudi ko jim dasta razumeti, da so pogrešili. Od Boga se mi učimo vedno in samo hoteti dobro in nikoli zlo.

    Učimo se gledati na drugega ne samo z našimi očmi, temveč z Božjim pogledom, pogledom Jezusa Kristusa. To je pogled, ki prihaja iz srca in se ne ustavi na površju, saj gre onkraj navideznega ter uspe prepoznati globoka pričakovanja drugega, ki je – biti v brezpogojni pozornosti slišan ali na kratko, biti ljubljen. Pri tem pa se pokaže tudi obraten potek. Ko se odprem drugemu, takšnemu, kot je, mu grem naproti ter sem zanj dovzeten, se odprem tudi spoznavanju Boga, začutim da On je in da je dober.

    Ljubezen do Boga in ljubezen do drugega sta neločljivi in sta v vzajemnem odnosu. Jezus si ni izmislil ne prve ne druge, ampak je razodel, da sta pravzaprav ena zapoved in jo je uresničil ne le z besedo, temveč predvsem s svojim pričevanjem. Jezus osebno, kakor vsa njegova skrivnost, učlovečita enost ljubezni do Boga in bližnjega, kakor dva kraka križa. V evharistiji nam On podarja to dvojno ljubezen, ko nam daje samega sebe, da bi nahranjeni s tem kruhom ljubili drug drugega, kakor nas je On ljubil.

    Po priprošnji Device Marije prosimo, da bi vsak kristjan znal pokazati svojo vero v edinega in pravega Boga z jasnim pričevanjem ljubezni do bližnjega.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/07/8-marec-prva-zapoved/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    8. marca, 2024 at 13:40

    SVETI OČE PONOVNO POZIVA K MOLITVI ZA MIR

    Tudi ob koncu splošne avdience v sredo, 6. marca 2024, je sveti oče ponovno pozval k molitvi za mir: »Še enkrat, bratje in sestre, vas vabim k molitvi za ljudi, ki trpijo zaradi vojnih grozot v Ukrajini in Sveti deželi ter tudi drugih delih sveta. Molimo za mir! Gospoda prosimo za dar miru!«

    Več na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-03/sveti-oce-ponovno-poziva-k-molitvi-za-mir.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      8. marca, 2024 at 13:42

      MOLIMO ZA MIR V SVETU

      Dragi nebeški Oče,
      ustvaril si nas iz ljubezni
      in nas pričakuješ za vsakim dogodkom, majhnim in velikim.
      Združeni v Kristusu z vsemi našimi brati in sestrami,
      ki danes trpijo zaradi oboroženih spopadov,
      in vedoč, da smo “zaviti” v plašč naše Matere Marije,
      stegujemo roke, da bi sprejeli tvoj mir.

      Bodi usmiljen do vseh, ki so umrli
      med neštetimi napadi,
      in do njihovih bližnjih, ranjenih;
      do tistih, ki so nekoga ubili,
      in do vseh ljudi, ki trpijo zaradi nasilja.

      Prosimo te, vsemogočni Bog:
      ustavi vojno in uporabo orožja.
      Podari nam svoj mir.

      Podari nam ponižnost, da bomo prepoznali svojo majhnost,
      in modrost, da sprejmemo tvojo ljubezen in odrešenje,
      ki k nam prihajata po križu in pokori.

      Razprši hudodelce,
      ki v človeških srcih sejejo nasilje, laži in sovraštvo.
      Pošlji nam Svetega Duha, ki prebuja usmiljenje,
      sočutje in odpuščanje,
      ter nam omogoča, da se kot bratje in sestre združimo v tvojo slavo.

      Ves se ti izročam:
      skupaj z drugimi me uporabi,
      da bi svetu prinesli mir.
      Združi me s seboj v tem, kar čutim in mislim,
      v vsem, kar sem.

      Sprejmi zdaj vsa moja prizadevanja in žrtve,
      da se osvobodim svojih sebičnih interesov.
      Napolni moje srce s svojo ljubeznijo
      in poskrbi, da bo vidna tudi v mojih očeh,
      mojih besedah, dejanjih in življenju.

      Naj tako sodelujem
      pri širjenju pravičnosti in ljubezni.
      Naj ti pomagam pospeševati spravo
      in odpreti svet za tvoje večno bogastvo.

      Amen.

      (Molitev za mir, Aleteia)

      Odgovori
  6. Miro says:
    7. marca, 2024 at 13:16

    KO JE PA HUDI DUH IZŠEL, JE MUTEC SPREGOVORIL IN MNOŽICE SO SE ZAČUDILE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,14-23)

    Tisti čas je Jezus izganjal hudega duha, ki je bil nem. Ko je pa hudi duh izšel, je mutec spregovoril in množice so se začudile. Nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Beelzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.« Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenje z neba.

    Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Beelzebulom izganjam hude duhove? Če pa jaz z Beelzebulom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki.

    Če pa z Božjim prstom izganjam hude duhove, tedaj je prišlo k vam Božje kraljestvo. Kadar močni z orožjem varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    BELZEBUL

    Žalostno je, kako ljudje iščemo izgovore, da nam ni treba poslušati Božjega glasu. V evangeliju gremo celo tako daleč, da popačimo stvarnost, samo, da ni treba poslušati Jezusovih besed. Obtožimo ga, da izganja demone z demonsko oblastjo. V veselje in tolažbo pa nam je, ko Jezus z veliko močjo razglasi in zagotovi, da je on najmočnejši.

    Oborožen človek, ki čuva svoj dom pred vrati hiše, je podoba demona, prepričanega, da je človeka že premagal in ga dokončno usmeril na pot pogube. Tedaj pride nekdo, ki je močnejši od njega. Močnejši je sam Jezus, ki demona premaga, mu iztrga orožje in razdeli plen. On, zmagovalec, lahko vzklikne: »Kdor ni z menoj, je proti meni in kdor ne zbira z menoj, raztresa.«

    Resnica pa je tale: če ne poslušamo Gospodovega glasu, smo kakor slepec, ki zaide in se vedno znova mukotrpno poskuša dokopati do prave smeri. Če ga poslušamo, zbiramo skupaj z njim to kar ostane za vedno. On je dejansko vedno najmočnejši in če smo z njim je vse dobro.

    Velika tolažba je vedenje, da je On najmočnejši: močnejši od demonov, močnejši od miselnosti tega sveta (last, slast, oblast), močnejši od vsake skušnjave, vsake preizkušnje, močnejši od vsake in vseh težav. On je v nas in mi v njem. On je najmočnejši. Naši vtisi niso tako zelo pomembni. On je in je z nami. On je najmočnejši in na koncu bo zmaga naša. Mi se mučimo z zbiranjem, če smo z njim pa smo deležni preobilja, kajti On je najmočnejši.

    Kako dobro de srcu, ko mu ponavljam: Kristus ti si najmočnejši, tudi smrt ti nič ne more, kaj šele vse kar je prej hudega in hudobnega. Večkrat v svoji šibkosti razmišljamo, da ne moremo zmagati raznih tegob in odvisnosti, da nam ni pomoči. Pa ni res. Lahko smo gotovi v zmago. V nas je najmočnejši, ki je vse zlo tega sveta že premagal. Jezus je Gospod.

    Močne so Jezusove besede ob koncu današnjega evangeljskega odlomka. Jezus sklene s stavkom, ki nam lahko pomaga: ‘Kdor ni z menoj, je zoper mene.‘ ‘Ne, ne, jaz sem z Jezusom, a na določeni distanci, ne približam se preveč.’ A to ne obstaja. Ali si z Jezusom ali si proti Jezusu. Ali si zvest ali nisi zvest. Ali imaš pokorno srce ali pa si izgubil zvestobo. Vsak med nami naj danes o tem razmisli, kako je z mojo zvestobo? Da bi zavrnil Gospoda, ali iščem kakšen izgovor? Ali poiščem kakšno stvar in očrnim Gospoda? Ne izgubiti upanja. In te besede: ‘zvestoba je izginila’ in ‘kdor ni z menoj, je zoper mene’ – tudi za nas še vedno puščajo prostor za upanje.

    Poklicani smo vrniti se h Gospodu, ‘ Pravi nam: Res je, tvoje srce je otrdelo kakor ta kamen. Velikokrat si me očrnil in me nisi poslušal. A še vedno je čas. Vrnite se k meni z vsem srceM, pravi Gospod, ker sem usmiljen in milostljiv. Vse bom pozabil. Zame je pomembno, da ti prideš k meni. To je tisto, kar je pomembno, pravi Gospod. In vse ostalo pozabi. To je čas usmiljenja, je čas Gospodove milosti. Odprimo srce, da bo lahko prišel v nas.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/03/06/7-marec-belzebul/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  7. janez says:
    7. marca, 2024 at 11:14

    Soditi druge

    MISEL
    Kdo sem jaz, da bi sodil druge ljudi, ki sem sam grešnik in berač v Božjih Očeh? Radi druge podučujemo in opominjamo takrat, ko bi morali bit sočutni in strpni in ne podajati prenagljenih sodb in mnenje! Radi sodimo ljudi, čeprav ne poznamo okoliščin in razlogov, da bi jih pravilno in pravično po človeško presojali. Napačno je soditi druge, posebej še negativno, samo na podlagi svojih lastnih predstav in miselnih vzorcev ter lastnih prepričanj. Pogosto ocenjujemo ljudi po videzu in površinskih dejstev, ki največkrat in niso zadostna podlaga za prejudiciranje in krivično presojanje in dajanje mnenj, da so dejstva. Zato preti nevarnost, da so naše sodbe krivične. Vprašajmo se: spadamo med tiste, ki presojajo po videzu in govorijo o napakah ljudi, ki jih vidimo samo mi? Če smo takšni, smo hinavci. Ko druge sodimo strogo, sebe pa blago, si zapiramo vrata pred Božjim usmiljenjem. Ne sodimo drugih po sebi. Raje začnimo delati na sebi, ne na drugih. Imamo dovolj dela!¨Zato si zapomnimo: edini pravični sodnik je Bog, ne mi ubogi grešniki. In zato bodimo Usmiljeni, Dobri in Sočutni, raje Pomagajmo drugim ljudem z zgledom in nevsiljivo strpno besedo, kakor da bi sodili. Pomagajmo, če nas naš bližnji prosi! In bratsko opominjanje vzemimo predvsem zase in pri sebi najprej počistimo svojo dušo in srce ter se spovejmo in pokesajmo, saj nihče ni brez greha pri Bogu! Nemci pravijo: »Vsakdo naj prvo počisti pri sebi in pred svojim pragom, potem bo dežela očiščena povsod; na zunaj v hiši in v okolici in na znotraj v ljudeh!« Die Deutschen sagen: „Jeder soll sich erst selbst und vor seiner Haustür putzen, dann wird das Land überall geputzt; außen im Haus und in der Umgebung und innen bei den Menschen!” Sicer smo farizeji, ki vidijo drobno iver v očeh svojih bratov, ne vidijo pa bruna, ki štrli iz njihovih oči. Ko nas bližnji prosi pomoči, ga ne zavračajmo z kritikami in sodbami, ampak mu pomagajmo in molimo zanj, da bo Bog naredil potrebno spremembo spreobrnitve in poboljšanja po Božji Volji! Bog bo sodil ob koncu življenja in ne mi grešniki, ki bi radi razsojali zdaj takoj, čeprav je to Božja Domena, ki je Ljubeč, Usmiljen in Pravičen.

    Bodimo sočutni in strpni in raje samaritansko pomagajmo drugim, ker ko bomo pomagali drugim, bomo pomagali sebi. In sami bodimo vzor in zgled življenja po Jezusopvih Naukih in ne kritiki drugih. Pismo Filipljanom 4,13: V Njem premorem vse, ki mi daje moč.

    MOLITEV
    Gospod Bog, ko sodimo druge,
    si prisvajamo tvojo pravico,
    kajti samo ti pravično sodiš,
    ker veš, kakšni smo v resnici.
    Pogosto naše sodbe temeljijo
    samo na predsodkih in videzu.
    Ko ravnamo tako, pozabljamo tvoje besede:
    »Ne sodite, da ne boste sojeni.«

    Pomagaj nam Gospod,
    da se bomo vzdržali takih sodb,
    saj je vsak človek po tebi naš brat.
    Nauči nas v tvoji luči presojati sebe,
    da ob srečanju s teboj ne bomo obsojeni.
    Bodimo Usmiljeni, da bo tudi Bo0g z nami Usmiljen in Dober!
    Amen

    ISKRA
    Če želiš najti notranji mir, se v prihodnosti vedno vprašaj: »Kdo sem jaz?« In ne sodi drugih.

    Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. (Lk 6,37)

    Odgovori
  8. janez says:
    7. marca, 2024 at 10:31

    ŠEST NASVETOV, KAKO NAJTI NOTRANJI MIR (ALETEIA)
    POMANJKANJE MIRU IZVIRA IZ POMANJKANJA ZAUPANJA V BOGA

    V Božjem okolju, reviji o duhovnosti sredi življenja, so nanizali nekaj nasvetov, ki nam lahko pomagajo, da bomo kljub težkim časom ostali mirni in z optimizmom zrli v prihodnost.

    1. Ne obupajmo nad seboj
    Naučimo se ljubiti sebe takšne, kot nas vidi Bog. Ne delajmo si skrbi zaradi svojih padcev, ne vznemirjajmo se ob lastnem trpljenju ali navidezni mlačnosti. “Pogled na lastno nezmožnost in ničevost nam mora biti velik razlog za mir,” zagotavlja oče Libermann. Prav zato nam Bog ni poslal Sina Jezusa, da bi nas sodil, ampak da bi nas odrešil in nam dal življenje. Bog očiščuje naša srca in nas tako usposablja še za veliko večja dejanja, prežeta z ljubeznijo, kajti njegov Duh, ki nas osvobaja, lahko končno deluje v nas.

    2. Prosimo za milost zaupanja
    Pomanjkanje miru izvira iz pomanjkanja zaupanja v Boga. Pogoj za mir je “dobra volja” oziroma “čisto srce” – trdna in stalna pripravljenost človeka, ki je odločen ljubiti Boga bolj kot vse in zaupati vanj tudi v najmanjših stvareh. “Tega se ne smemo bati, ker bi mu s tem naredili veliko krivico, njemu, ki je nadvse dober, ljubeč ter poln nežnosti in usmiljenja do nas,” nas opogumlja oče Libermann.

    3. Skrbimo za reveže
    Sveti Tomaž Akvinski je zapisal, da le dobrodelnost zagotavlja popoln mir, da gre za “izkušnjo, ki si je želja po minljivih stvareh ni prisvojila. Ko človek nekaj dobi, si zaželi nečesa novega.” Kako ohranjati mir v današnjem času, v katerem je v revščino prisiljenih vedno več ljudi? “Če iščeš mir, pojdi naproti revnim,” je priporočil Janez Pavel II. v prepričanju, da izjemna revščina človeških množic v današnjem času ustvarja nevarne razmere.

    4. Odpuščajmo tistim, ki so nas razžalili
    Vsi trpimo zaradi sporov, konfliktov in raznih stisk, ki včasih vodijo celo v bolj ali manj hude razdore … Včasih nas to tako globoko prizadene, da začnemo v skritih kotičkih srca gojiti dolgotrajne zamere in vztrajamo v zagrenjenosti. Mržnja in sovraštvo sta močan strup. Odpuščanje je edini učinkoviti protistrup, s katerim znova najdemo pot spokojnosti. Odpuščanje je pogosto junaško dejanje in sad dolgotrajnega prizadevanja.

    5. Ne dovolimo strahovom, da bi nas podjarmili
    Živeti v miru pomeni ustaviti gibalo domišljije, ki z veliko hitrostjo vleče za seboj vagone naših skrbi. V Svetem pismu je tristo petinšestdesetkrat zapisano sporočilo: “Ne bojte se!” “Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?” (Mt 6,27). Kako ohranjamo notranji mir? Svojo preteklost predajmo Bogu (odpuščanje) in svojo prihodnost njegovi Previdnosti (izročanje). In živimo … le za današnji dan. “Jutrišnji dan bo skrbel sam zase.”

    6. Brezpogojno se izročajmo Bogu
    Težave, stiske in preizkušnje so neizogibne. Resničnost se vedno ne prilagaja našim “pobožnim” željam. Zaupanje v Boga nam pomaga ponižno sprejemati dogodke, da smo jim kos ter v njih vidimo pot svetosti in miru. Sveti Frančišek Saleški pravi, da ni pomembno “imeti mir v srcu, ampak delati zanj”.

    To je pot, ki jo je treba prehoditi vsak dan – ko se ne predajamo malodušju, ko začenjamo z majhnimi koraki in v njih vztrajamo ter ko vztrajamo v molitvi, s katero se nenehno izročamo Jezusovemu pogledu. “Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu” (Flp 4,6-7).

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/04/05/6-nasvetov-kako-najti-notranji-mir/

    Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. (Janez 14,27).

    „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
    na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
    Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
    in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. janez says:
    7. marca, 2024 at 10:15

    SOČUTJE VODI PO POTI PRAVIČNOSTI

    Papež Frančišek: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti
    »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. V današnjem odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).

    Naš Bog je Bog sočutja
    Evangelist ne pravi, da je Jezus imel sočutje, ampak da ‘ga je zajelo veliko sočutje’. Kakor da bi rekel, da je bil ‘žrtev sočutja’. Tam je bilo veliko ljudi, ki so spremljali tisto ženo, a Jezus je videl njeno realnost: ostala bo sama, vse do konca svojega življenja, je vdova, ki je izgubila svojega edinega sina. Ravno sočutje je tisto, ki nam daje temeljito razumeti realnost. Sočutje ti pokaže realnosti takšne, kakršne so. Sočutje je kakor leča srca: pomaga nam razumeti resnične dimenzije. Sočutje je tudi jezik Boga. Sveto pismo se ne začne s prikazovanjem Jezusa. Bog je rekel Mojzesu ‘Videl sem stisko svojega ljudstva’ (glej 2 Mz 3,7). To je sočutje Boga, ki Mojzesa pošlje, da reši ljudstvo. Naš Bog je Bog sočutja. In sočutje je – lahko bi rekli – šibkost Boga, a tudi njegova moč. Je tisto najboljše, kar nam daje. Kajti sočutje ga je spodbudilo, da nam je poslal Sina. Sočutje je jezik Boga.

    Ali običajno gledam na drugo stran?
    Sočutje ni čustvo obžalovanja, ki ga doživimo, ko na primer vidimo na cesti poginiti psa. ‘Ubožček’, in nam je nekoliko žal. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. Kot drugi primer je evangeljski dogodek pomnožitve kruha. Jezus pravi učencem, naj nahranijo množico, medtem ko jo oni hočejo odsloviti. Bili so previdni. A če upoštevamo Jezusov odgovor ‘Vi jim dajte jesti’, lahko verjamemo, da se je v srcu razjezil. Njegovo povabilo je, naj poskrbijo za ljudi, ne pa da razmišljajo, kako bi lahko šli v vasi in si kupili kruha. Gospodu so se zasmilili, kajti videl je tiste ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja. Na eni strani imamo torej sočutje, Jezusovo gesto, na drugi pa egoistično držo učencev, ki iščejo rešitev, a brez popuščanja, ne želijo si umazati rok. In če je Božji jezik sočutje, je človeški jezik pogosto brezbrižnost. Poskrbeti samo do tukaj in ne misliti naprej. Brezbrižnost. Eden od našim fotografov z L’Osservatoreja Romana je naredil fotografijo, ki se imenuje Brezbrižnost. O tem sem že govoril. Neke zimske noči pred prestižno restavracijo gospa, ki živi na ulici, steguje roko drugi gospe, ki toplo oblečena pride iz restavracije, in ta gospa gleda na drugo stran. To je brezbrižnost. Pojdite si pogledat to fotografijo: to je brezbrižnost. Naša brezbrižnost. Koliko krat gledamo na drugo stran. In tako zapremo vrata sočutju. Lahko naredimo izpraševanje vesti: Ali jaz običajno gledam na drugo stran? Ali pa pustim Svetemu Duhu, da me povede po poti sočutja? Kar je krepost Boga.

    Sočutje vodi na pot pravičnosti
    Ob koncu bi izpostavil še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase. Nadaljujmo današnjo evharistijo z besedami: ‘Jezusa je zajelo veliko sočutje.’ Da bi imel sočutje tudi do vsakega od nas. To potrebujemo.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2019).

    Odgovori
  10. Miro says:
    6. marca, 2024 at 20:50

    KATEHEZA O NAPUHU: GREŠNO NAGNJENJE, KI UNIČUJE ČLOVEŠKE ODNOSE

    SVETI OČE JE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 6. MARCA 2024, GOVORIL O NAPUHU. V TEM GREŠNEM NAGNJENJU SE SKRIVA PREPRIČANJE, DA JE ČLOVEK PODOBEN BOGU. NAPUH UNIČUJE ČLOVEŠKE ODNOSE IN ZASTRUPLJA BRATSTVO MED LJUDMI. ZDRAVILO ZANJ JE PONIŽNOST.

    Katehezo o napuhu je namesto papeža, ki ima zaradi prehlada še vedno težave z glasom, prebral Pierluigi Giroli z državnega tajništva. Človek z napuhom je vzvišen in druge hitro prezirljivo obsoja: brez razloga izreka sodbe o drugih, ki se mu zdijo brezupno nekompetentni in nesposobni. V svoji oholosti pozablja, da nam je Jezus v evangelijih dal zelo malo moralnih zapovedi, vendar je bil pri eni od njih brezkompromisen: nikoli ne sodite. Po papeževih besedah je zdravilo za napuh ponižnost, pri čemer vabi, naj postni čas izkoristimo za boj proti napuhu.

    Celotna kateheza na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-03/kateheza-o-napuhu-gresno-nagnjenje-ki-unicuje-cloveske-odnose.html

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja