Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.639 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    14. aprila, 2024 at 18:45

    PAPEŽ FRANČIŠEK: V DRUŽINI, V SKUPNOSTI, S PRIJATELJI SI PODELIMO SREČANJE Z VSTALIM JEZUSOM

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN, LEPO NEDELJO! EVANGELIJ NAS DANES PONOVNO POPELJE K VEČERU VELIKE NOČI.«

    S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 3. velikonočno nedeljo.

    Apostoli so bili zbrani v dvorani zadnje večerje, ko sta se iz Emavsa vrnila dva učenca in pripovedovala o njunem srečanju z Jezusom. Medtem ko sta izražala veselje njune izkušnje, se je Vstali prikazal vsej skupnosti. Jezus je prišel ravno v trenutku, ko so podeljevali pripoved (o srečanju) z Njim. Ob tem pomislim, kako lepo je podeliti ter o pomembnosti podelitve vere. Ob tem poročilu pomislimo na to, da je pomembno podeliti vero v vstalega Jezusa, je uvodoma dejal papež Frančišek.

    Celoten nagovor svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-04/papez-francisek-v-druzini-v-skupnosti-s-prijatelji-si-podelim.html

    Odgovori
  2. Miro says:
    14. aprila, 2024 at 12:56

    MESIJA BO TRPEL IN TRETJI DAN VSTAL OD MRTVIH, IN V NJEGOVEM IMENU SE BO OZNANILO VSEM NARODOM SPREOBRNJENJE V ODPUŠČANJE GREHOV, S ČIMER BODO ZAČELI V JERUZALEMU. VI STE PRIČE TEH REČI.

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 24,35-48)

    Tisti čas sta učenca pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta prepoznala Jezusa po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.«

    KOMENTAR CERKVENIH OČETOV (hozana.si)

    SVETI BEDA ČASTITLJIVI pravi: »Jezus je stopil v sredo med svoje učence z namenom, da bi bil med njimi navzoč in bi utrdil njihovo vero. Pozdrav miru je v Stari zavezi velikokrat omenjen, pa tudi pri Luku ga večkrat srečamo, začenši pri rojstvu Jezusa, Kneza miru.« SV. AMBROŽ pravi, da so učenci zaradi groze in strahu mislili, da vidijo prikazen, ki je prišla skozi zid in zaprta vrata.« SV. IGNACIJ ANTIOHIJSKI pa pravi, da je Jezusovo prikazanje učencem po njegovem vstajenju od mrtvih vlilo takšno gotovost vere, ki se ne ustraši več niti smrti.« SV. CIRIL ALEKSANDRIJSKI pa pravi, da Jezusova človeška narava ni podvržena propadanju, čeprav so bile njegove roke in noge od žebljev preluknjane.« SV. AVGUŠTIN pa k temu dodaja, da Jezusova božanska narava ni ločena od človeške, čeprav je zakrita človeškim očem.« SV. AMBROŽ pa gre še naprej: »Resnične rane, ki jih Jezus pokaže svojim učencem, so iste rane, ki jih bo kot zmagoslavno znamenje našega zveličanja pokazal v nebesih Očetu.« SVETI AVGUŠTIN nadalje pravi: »Čeprav so se učenci razveselili, pa jih je hkrati prevzel dvom. Jezus je zatem jedel pečeno ribo.« SVETI GREGOR VELIKI razlaga, da ‘na ognju pečena riba pomeni trpljenje Jezusa, Srednika med Bogom in ljudmi. On se je namreč blagovolil potopiti v vode človeškega rodu. Sprejel je, da mu bo naša smrt zadrgnila zanko ter bo postavljen na ogenj, da bo prenašal bolečine v času trpljenja’. CIRIL ALEKSANDRIJSKI pa pravi, da je Jezus jedel pred njimi z namenom, potrditi jih v veri ter jim pokazati, da je živ in njegovo telo, ki je pred njimi, je kot njihovo telo, iz mesa in kosti.«

    KRISTUS JE VSTAL, RES JE VSTAL. VESELIMO IN RADUJMO SE!

    Odgovori
    • Miro says:
      14. aprila, 2024 at 13:01

      MOLIMO

      RADUJ SE, KRALJICA NEBEŠKA

      Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
      zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
      Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
      Prosi za nas Boga, aleluja.
      Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
      Ker je Gospod res vstal, aleluja.

      Molimo!

      Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil
      človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje
      večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

      Odgovori
  3. Miro says:
    14. aprila, 2024 at 8:31

    TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE 2024: »PROSITE GOSPODA ŽETVE!«

    OD 14. DO 21. APRILA 2024 BO V SLOVENIJI POTEKAL TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE 2024 POD GESLOM »PROSITE GOSPODA ŽETVE!«

    K razmišljanju in poglobitvi teme nam bo v pomoč knjižica (glej na povezavi v priloženem prispevku), v kateri je za vsak dan v tednu pripravljen uvod v mašo, kratek nagovor in prošnje vernikov. V drugem delu knjižice so pripravljene molitvene ure, ki jih lahko oblikujete v župniji z veroučenci 2. in 3. triade in z odraslimi.

    Kaj družina lahko stori za duhovne poklice (glej na povezavi v priloženem prispevku)

    _________________________________________________________________________________________

    UVODNIK ŠKOFA ANDREJA SAJETA: PROSITE GOSPODA ŽETVE

    Teden molitve za duhovne poklice nas spominja, da je poklicanost Božji dar, ki ga določena oseba prepozna in nanj odgovori ali pa ga zavrne. Božjega klica lahko nekdo ne sliši razločno in tako niti ne ve, da je poklican.

    Živimo v svetu, kjer je okrog nas veliko glasov in hrupa, zato je klic v duhovništvo, redovništvo ali v misijonsko poslanstvo pogosto težko prepoznati. Tudi zunanje okolje danes duhovnim poklicem ni naklonjeno. Ovira pri odločitvi je tudi strah in nezaupanje. Ali bom zmogel? Sem res poklican? Poklicana oseba še ne razume narave klica in kaj to zanjo pomeni, z odgovorom pogosto odlaša.

    Evangeliji poročajo, da se je Jezus ozrl po učencih in jih poklical. Ni jih prepričeval ali gledal na njihove kvalitete, enostavno jih je povabil, naj hodijo za njim. Nekateri izmed njih so nagovorili svoje prijatelje in jih pripeljali k Jezusu. Šele, ko so bili z Gospodom in z njim vztrajali na poti, so utrdili vero in poklicanost ter postali pravi nosilci oznanila novega življenja za druge.

    Teden molitve za duhovne poklice je za Cerkev priložnost za okrepljeno molitev, da bi poklicani prepoznali Božje povabilo in nanj odgovorili pritrdilno. Gospod kliče tudi po drugih ljudeh, zato pomislimo, ali je kdo v našem okolju, ki kaže znamenja Božjega klica. Nagovorimo ga in spodbudimo k razmisleku, ali ga Gospod morda kliče. Odločitev mora biti vedno njegova, svobodna in osebna. Molitev Cerkve pa je priprošnja Bogu, da poklicanim da svojega Duha razločevanja, poguma in trdne vere ter vztrajnosti na poti.

    Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi te knjižice za teden molitve za duhovne poklice. Hvala tudi vsem, ki tudi sicer molite za nove poklice in za stanovitnost vseh, ki smo že odgovorili na Božji klic. Zahvaljujmo se Gospodu za poklicanost.

    Molimo vztrajno in z vero ter zaupajmo, da nam bo Nebeški Oče dal novih poklicev, ki jih Cerkev in naša škofija potrebuje.

    Naj bo Božji blagoslov in mir z vami vsemi!

    Msgr. dr. Andrej Saje,
    novomeški škof in predsednik SŠK

    _________________________________________________________________________________________

    Svetovni dan molitve za duhovne poklice je začel sv. papež Pavel VI. leta 1964 in ob tej priložnosti napisal prvo poslanico z naslovom: »Prosite Gospoda Žetve«. V Katoliški Cerkvi v Sloveniji smo se papeževi pobudi, da bi obhajali Svetovni dan molitve za duhovne poklice, zavzeto pridružili. Podobno kot v nekaterih drugih deželah smo se že od vsega začetka na ta dan pripravljali z molitveno tridnevnico. Vsako leto je bila pripravljena knjižica, ki naj bi polepšala in obogatila bogoslužje v naših župnijah.

    Ker kriza poklicev vse bolj trka tudi na vrata naše krajevne Cerkve in se zavedamo pomembnosti pastorale poklicev, pa od leta 1998 obhajamo kar teden molitve. Z njim želimo, da bi bilo po naših družinah in župnijah več, predvsem pa bolj zavzete osebne in skupne molitve v ta namen. Obenem želimo, da bi se otroci, mladi, starši in drugi člani naših družin in župnijskih skupnosti globlje srečali s skrivnostjo Božjega klica: bodisi po osebnih pričevanjih poklicanih ali pri veroučnih in drugih srečanjih. Odlično mesto pri tem spoznavanju in prepoznavanju poklicanosti imajo gotovo različne oblike duhovnih vaj, v katerih mlad človek »utihne svojim načrtom in željam«, da bi lažje prisluhnil Božjemu načrtu za njegovo življenje.

    Več o tem na spletni strani Centra za duhovne poklice (glej na povezavi v priloženem prispevku).

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/teden-molitve-za-duhovne-poklice-2024-prosite-gospoda-zetve

    Odgovori
  4. Miro says:
    13. aprila, 2024 at 12:23

    APOSTOLI VIDIJO JEZUSA HODITI PO MORJU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,16-21)

    Ko se je zvečerilo, so šli Jezusovi učenci k morju, stopili v čoln in se peljali na drugo stran morja, proti Kafarnáumu. Že se je bilo stemnilo in Jezus še ni prišel k njim, morje pa se je vzdigovalo, ker je pihal močan veter. Ko so prevozili nekako petindvajset ali trideset tečajev, so ugledali, da gre Jezus po morju in se bliža čolnu ter so se prestrašili. On jim je pa rekel: »Jaz sem, ne bojte se!« Radostno so ga torej vzeli v čoln in takoj je bil čoln pri kraju, kamor so pluli.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    Že je bil čoln pri kraju

    Morje je bilo razburkano, ker je pihal močan veter. To je podoba strašnega trpljenja zaradi katerega so se vsi Jezusovi učenci razbežali. Jezus pa prav skozi nevihto hodi po vodi in se približa čolnu. Učence je strah, enako kot jih je bilo strah med Jezusovim trpljenjem in v trenutku njegovega vstajenja. Jezus pa pride k njim in jim pravi: »Jaz sem. Ne bojte se!« Po trpljenju se je Vstali Jezus predstavil kot zmagovalec nad smrtjo in nam govori: »Jaz sem. Mir z vami! Ne bojte se!«

    Potem, ko so ga apostoli Jezusa spoznali, so ga hoteli vzeti k sebi v čoln, ta pa je hitro prišel do obale, kamor so bili namenjeni. Ko sprejmemo Jezusa v njegovi skrivnosti trpljenja in vstajenja, smo dospeli na drugi kraj: resnično lahko najdemo Božjo luč in mir. A sprejeti moramo Jezusa kot zmagovalca nad smrtjo, kot tistega, ki je po smrti Vstali. Sprejeti moramo njegovo skrivnostno navzočnost, ki je nenehna in stoodstotna za vsakega človeka na tem svetu. »Jaz sem, ne bojte se!«

    Za dežjem posije sonce, pravijo – pa tudi za soncem neizogibno pridejo oblaki in dež; naše življenje ni en sam vzpon proti čudovitosti, ni nenehna rast, ko je vse čedalje bolj in bolj krasno. Pridejo takšni in drugačni dnevi, različna razpoloženja, različni dogodki …

    Včasih se kdo vpraša, kaj je naredil Bogu, da mu je poslal v življenje preizkušnje in bolečino, a to ne gre tako … Zaupajmo, da imajo tudi težki časi v življenju svojo vlogo in svoje mesto. Včasih niti nima smisla poskušati razumeti točno kako. Bolj pomembno je, da vztrajamo.

    Bolj kot to, da je morje vseskozi mirno je to, da je – v miru in viharju – z nami Jezus. Če ga povabimo v “čoln” svojega življenja, se lahko zanesemo, da bomo prispeli. Še več, kar poudarja odlomek, ki ga danes beremo: če je Jezus v našem čolnu, smo že na cilju.

    Prosimo Vstalega, da bi ga prepoznali v svojem življenju, ko se nam bo predstavil kakor tisti, ki hodi po vodi. Izročimo mu svoje strahove, da se bomo lahko prepustili zaupanju Vanj in v njegovo zmago.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/12/sobota-13-april-ze-je-bil-coln-pri-kraju/

    Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

    Odgovori
  5. Miro says:
    13. aprila, 2024 at 8:37

    IZŠLA JE PRVA LETOŠNJA ŠTEVILKA REVIJE BOŽJA BESEDA DANES, KI JE POSVEČENA MOLITVI (12.4.2024)

    IZŠLA JE NOVA, PRVA LETOŠNJA ŠTEVILKA REVIJE BOŽJA BESEDA DANES.

    Revija je s pričujočo številko vstopila v četrto desetletje svojega obstoja. V skladu s papeževo razglasitvijo leta 2024 kot leta molitve, smo novo številko tematsko posvetili svetopisemskemu pogledu na molitev. »Vir in gonilna sila naše molitve je Božja beseda, ki nas vsak dan želi nagovoriti in se z nami pogovarjati – moliti k Stvarniku in Odrešeniku,« poudari škof Maksimilijan Matjaž v svojem prispevku Z apostolom Pavlom v šoli molitve.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/izsla-je-prva-letosnja-stevilka-revij-bozja-beseda-danes-ki-je-posvecena-molitvi2024

    Slava tebi, Jezus, ti si živa Beseda!

    Odgovori
  6. Miro says:
    12. aprila, 2024 at 9:04

    JEZUS NASITITI VELIKO MNOŽICO LJUDI S PETIMI HLEBI IN DVEMA RIBAMA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,1-15)

    Tisti čas je odšel Jezus na ono stran Galilejskega, to je Tiberijskega morja. Šla je pa za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je šel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, judovski praznik.

    Ko tedaj Jezus povzdigne oči in vidi, da prihaja k njemu velika množica, reče Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?« To je pa rekel, ker ga je skušal, saj je sam vedel, kaj bo storil. Filip mu odgovori: »Za dvesto denarjev kruha bi jim ne bilo zadosti, da bi vsak le kaj malega dobil.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus pravi: »Velite ljudem sesti.« Bilo pa je mnogo trave na onem kraju. Posedli so torej možje, kakih pet tisoč po številu.

    Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so se pa nasitili, je rekel svojim učencem: »Poberite kosce, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so torej in napolnili dvanajst košar s kosci, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali njim, ki so jedli. Ko so torej ljudje videli čudež, ki ga je storil, so govorili: »Ta je zares prerok, ki mora priti na svet.« Ker je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    PET JEČMENOVIH HLEBOV IN DVE RIBI

    V evangeliju beremo, kako je Jezus nasitil veliko množico ljudi s petimi hlebi in dvema ribama. Jezus nas sprejema takšne, kot smo. Ko je človek lačen, ga je treba nasititi. Želel je nahraniti to veliko skupino ljudi, ker je do ljudi gojil sočutje.

    Najprej moramo delati dela usmiljenja, šele nato je na vrsti nauk. Čudež pomnožitve kruha je mnoge presenetil. Množica je z občudovanjem sledila Jezusu in ga želela postaviti za kralja. Kralja, ki ti da vsak dan najpotrebnejše za življenje, se nihče ne bi branil. Jezus zavrača takšno preveč lahkotno življenje, ko pravi: »Ne delajte za jed, ki mine!«. On želi, da ga spoznamo kot odrešenika; takšna dejanja samo potrjujejo njegovo božansko moč.

    Zaupanje v Boga nam odpira nove razsežnosti in nam omogoča, da tudi mi delamo po njegovem zgledu v smislu solidarnosti in vsakršni pomoči bližnjemu. Če verjamemo, da nas Bog spremlja na vsakem koraku in nam neprestano daje svojo milost, bomo z majhnimi dejanji delali velike stvari in spreminjali svet, ki bo postal prijaznejši.

    Zakaj Bog potrebuje apostole in njihovih pet ječmenovih hlebov in dve ribi? Jezus vsekakor lahko naredi čudež in nahrani množico s kruhom, ne more pa nahraniti množice s pričevanjem učencev, če ti ne sodelujejo. Pričevanje je najbrž temeljni odgovor na vprašanje lakote. Množica hodi za Jezusom, ker jo privlači njegova izredna moč in ker dela zelo uporabne čudeže: ozdravlja bolne, izganja in množi kruh. Vendar se v množici počasi poraja praznina, ki je vsi ti čudeži ne morejo zapolniti. Nastopa lakota, na katero Jezus sam brez apostolov nima odgovora. Lakota po spremembi v življenju. Lakota po tem, da bi življenje dobilo smisel. Odgovor na to je le v pričevanju novega občestva, novih ljudi, novih odnosov.

    Če v tej luči pogledamo na današnji odlomek, potrebuje Jezus naše sodelovanje, naših pet ječmenovih hlebov in dve ribi. Potrebuje priče, da je življenje z njim edini pravi odgovor na vso lakoto človeštva.

    Današnji človek bi rad živel brez dela. A brezdelje človeka ubija. Potrebuje človeka, ki pričuje, da je delo lepo in nas dela žive. Človeku ne prinese sreče premoženje, ampak veselje v drobnih vsakdanjih stvareh, na katere znamo gledati kot dar.

    Hleb je poštena beseda in drža, preprosta iskrenost. Tako zelo smo izumetničili odnose, da nihče nikomur ne zaupa. Pa vendar je to človekova primarna lakota.

    Hleb je stvaren pogled na svet. Hleb je občestvo. Individualizem ubija, človeku ni dobro samemu biti. Potrebujemo povezanost v odnosih, ki hranijo našo človečnost.

    Hleb je neustavljiva vera v neskončno. Naše življenje je prazno, če se ustavi na površini in ne prodre v neskončnost.

    In kaj sta dve ribi? Pričevanje apostolov, da je življenje lepo le, če je prepojeno z molitvijo in uživanjem Božje besede kot Kristusa samega.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/11/petek-12-april-pet-jecmenovih-hlebov-in-dve-ribi/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  7. Miro says:
    11. aprila, 2024 at 13:45

    KRIŽA SE ŠE VEDNO DRŽIJO LASJE ENE IZMED ŽRTEV (Radio Ognjišče, 11.04.2024)

    V PLATONOVI VOTLINI ZAVODA SV. STANISLAVA V LJUBLJANI SO VČERAJ ODPRLI RAZSTAVO Z NASLOVOM 3450 UMORJENIH – JAMA POD MACESNOVO GORICO – SLOVENSKI KATIN.

    V kratkem nagovoru jo je predstavil njej avtor dr. Jože Dežman. Med drugim se je zahvalil odgovornim na ministrstvu za kulturo, ki so »omogočili«, da je razstava odprta prav na kraju, od koder so tisoči konec maja in v juniju 1945 odhajali v smrt. Odprl jo je novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, ki se je zahvalil vsem, ki so vztrajali pri odkrivanju resnice in omogočili, da je prišla v javnost. Razstava, ki smo jo pričakovali že lani, a jo je aktualna oblast zaustavila, bo v angleški različici prihodnjo sredo odprta tudi v Evropskem parlamentu.

    Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/273/novice/38002/kriza-se-se-vedno-drzijo-lasje-ene-izmed-zrtev.htm

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  8. Miro says:
    11. aprila, 2024 at 13:10

    TISTI, KI PRIHAJA IZ NEBES, JE NAD VSEMI, IN PRIČUJE, KAR JE VIDEL IN SLIŠAL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 3,31-36)

    Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Tisti, ki prihaja od zgoraj, je nad vsemi, kateri pa je z zemlje, je pozemeljski in govori pozemeljsko. Tisti, ki prihaja iz nebes, je nad vsemi, in pričuje, kar je videl in slišal, pa njegovega pričevanja nihče ne sprejme. Kdor pa je njegovo pričevanje sprejel, je potrdil, da je Bog resničen. Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede; kajti Bog ne daje Duha na mero. Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko. Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    KDOR VERUJE V SINA, BO IMEL VEČNO ŽIVLJENJE

    Pred nami je pogovor med Nikodemom in Jezusom. Nikodem, ve, da ima Jezus prav, vendar ga je strah. Ve, da se mora odločiti, a se raje ne bi. Križ mu smrdi. Če stopi za Jezusom, na nek način stopa v prazno. Izgublja znane privilegije: izgubil bo mesto v svoji stranki in prvenstvo med Judi. Kaj bo pridobil? Človeško gledano nič, izgubil pa vse. Ne more dokazati, da je Jezus prava odločitev. To se bo pokazalo šele po vstajenju. A polno življenje zahteva odločitve. Človek ne more ostati na sredi. Omahovanje, cincanje, stalno sprenevedanje ni vredno človeka. Potrebni sta opredelitev in odločitev. Nikodem to ve, zato prihaja k Jezusu, da bi si razjasnil pogled in naredil odločilen korak.

    Jezus je nedvoumen. Življenje z Jezusom zahteva opredelitev. Jezus ne popušča. Nikodemu pravi: Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.

    Pomislimo, kako jasne so naše vsakodnevne opredelitve za temo ali luč. Ali se vedno vprašamo: Za koga se odločam, kdo me vodi? Luč ali tema, Jezus ali to, kar mi ugaja? Ko pri majhnih stvareh popuščamo, ko se ne izjasnimo, vedno globlje tonemo v temo. Nazadnje se resnično ne znamo odločiti.

    Jezus je jasen: Kdor vame veruje bo rešen, kdor ne, bo pogubljen. Vera je stvar vsakodnevnih majhnih korakov. Od jutra, ko vstanemo, do večera, ko ležemo v posteljo. Ali služimo luči ali temi, Jezusu ali sebi? Kdo nas skozi dan vodi in kako pogumno se opredeljujemo za luč? In ne nazadnje ali znamo pogumno reči: Kristus je moj edini odrešenik! On je merilo mojih odločitev, on je moje življenje!

    Zdi se, da živimo v družbi, ki takšne jasnosti ne prenese. Pa vendar smo kristjani že po imenu poklicani, da se opredelimo v vsakem trenutku in sledimo Njemu, ki je naše odrešenje.

    Jezusovo celotno poslanstvo je bilo dati žive vode resnice ljudem vseh časov. Ve, da jim ne podaja nekega omejenega nauka, pač pa večno življenje, za katerega so rojeni. To sedaj ponuja tudi meni.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/10/cetrtek-11-april-kdor-veruje-v-sina-bo-imel-vecno-zivljenje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. Miro says:
    11. aprila, 2024 at 10:07

    KATEHEZA. SRČNOST NAM POMAGA, DA REČEMO »NE« ZLU IN BREZBRIŽNOSTI

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED SREDINO SPLOŠNO AVDIENCO NADALJEVAL S CIKLOM KATEHEZ O KREPOSTIH.

    Tokrat je govoril o SRČNOSTI, ki nam pomaga premagovati strahove, tesnobe in življenjske preizkušnje. Zaradi nje postanemo vzdržljivi mornarji, ki se ne ustrašijo in ne obupajo, hkrati pa nas spodbuja, da se resno spoprimemo z izzivom zla in brezbrižnosti.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Ps 31,2.4.35

    K tebi, Gospod, se zatekam,
    naj ne bom osramočen na veke … .
    Kajti ti si moja skala in moja trdnjava,
    zaradi svojega imena me boš peljal in vodil. …
    Bodite močni, vaše srce naj se opogumi,
    vsi vi, ki pričakujete Gospoda.

    Kateheza svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-04/kateheza-srcnost-nam-pomaga-da-recemo-ne-zlu-in-brezbriznost.html

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    10. aprila, 2024 at 12:30

    BOG JE TAKO LJUBIL SVET, DA JE DAL SVOJEGA EDINOROJENEGA SINA, DA BI SE NIHČE NE POGUBIL, KDOR VERUJE VANJ, AMPAK IMEL VEČNO ŽIVLJENJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 3,16-21)

    Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje. Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, marveč, da bi svet po njem zveličal. Kdor vanj veruje, ne bo obsojen; kdor pa ne veruje, je že v obsodbi, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Obsodba pa je v tem, da je prišla luč na svet, pa so ljudje bolj vzljubili temo ko luč, zakaj njih dela so bila hudobna. Kajti vsak, kdor dela hudo, sovraži luč in ne hodi k luči, da bi se ne spričala njegova dela; kdor pa vrši resnico, prihaja k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

    BOG NI POSLAL SVOJEGA SINA NA SVET, DA BI SVET OBSODIL, AMPAK DA BI SE SVET PO NJEM REŠIL

    Božji namen, ki ga razkriva ta izjava, lahko dojamemo le v luči vstajenja. Če Jezus ne bi vstal iz smrti, bi vse ostalo zaprto v temo. Zmagal bi naš greh, naša hudobija bi vzela življenju vsak smisel. Imeli bi le dolino smrtne sence. Če ima smrt zadnjo besedo, potem je nor tisti, ki dela kaj dobrega za kogar koli. Nič ni več dragoceno in pomembno. Vse je vseeno.

    Z vstajenjem Jezusa od mrtvih Bog razkrije svoj namen brezpogojne ljubezni. Pokaže, da noče sodbe in obsodbe, ampak odrešenje in življenje.

    Vstajenje pokaže Božje usmiljenje do nas. Podari nam novo in neuničljivo upanje, kakor je neuničljivo Kristusovo življenje vstalega. Vstali Kristus nič več ne umre, smrt nad njim nima več moči. Ob lastni smrti bomo doživeli, da je Bog svojega Sina obudil iz smrti. Greh je premagan. Onkraj našega greha je novo življenje, ki nam ga Bog podarja.

    Lahko smo zelo zelo hvaležni. Pred skrivnostjo vstajenja in življenja. Hvaležni, da je sodba presežena. Kdor veruje v Vstalega Kristusa se izogne sodbi zato, ker sprejema novo življenje, ki nam ga Bog podarja onkraj greha in onkraj smrti, ki je njegova posledica.

    Naše spreobrnjenje je mogoče zaradi vstajenja Jezusa Kristusa. Greh nič več ne zmaga. Zmaga Božja ljubezen v Kristusovem srcu. Za vse. Zahvaljujoč Kristusovemu vstajenju lahko vsemu svetu oznanjamo odpuščanje greha.

    Kdor dela hudo, sovraži luč. Ljudje poskušamo luč zavrniti, a luč je premagala temo. Sedaj se tudi vsi, ki se predajo hudobiji, lahko zavejo luči, lahko začnejo prepoznavati svoj greh: Kdor živi iz resnice, pride k luči. Sv. Avguštin pravi, da je prvo, kar naredimo v resnici, priznanje lastnega greha. Kristusovo vstajenje je nov dokaz, ki nam omogoča nepremagljivo upanje.

    Bog je vedno najmočnejši v ljubezni. V življenju vernih se pokaže s čudeži. Pokaže se tako, da jim omogoči pričevati za vstajenje. Pričujejo o luči, vse kličejo k spreobrnjenju, naj sprejmejo isto novo življenje, ki se zahvaljujoč Božjemu posegu, kaže v njih in v njihovem pogumnem odgovoru na Božji dar.

    Velikonočni čas nam daje zagnanost hvaležnosti Bogu in zaupanje polno poguma. Bog je posegel v naše dobro. Tako dela nenehno, da bi živeli iz Vstalega Kristusa. On je naše upanje, naše življenje, novost vsega našega življenja.

    Bog je poslal svojega Sina na svet, da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, ni obsojen, ampak je prešel iz smrti v življenje, ker veruje v Vstalega Kristusa.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/04/09/sreda-10-april-bog-ni-poslal-svojega-sina-na-svet/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja