Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.878 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    KAJ ŠKOFJE MENIJO O EVTANAZIJI?

    ŠKOF ANTON JAMNIK IN TISKOVNI PREDSTAVNIK SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE (SŠK) GABRIEL KAVČIČ STA PREDSTAVILA STALIŠČE ŠKOFOV O REFERENDUMSKEM VPRAŠANJU O EVTANAZIJI

    Škof Anton Jamnik je delil osebno izkušnjo iz hiše Hospic, kamor hodi občasno maševat. Mlajši bolnik s težko boleznijo, ki je bil na koncu življenja, mu je rekel, da je hvaležen za življenje. Besede ga še zdaj opominjajo, kako pomembno je, da smo bolnim in umirajočim blizu in ohranjamo njihovo dostojanstvo. Sporočil je, naj namesto evtanazije naredimo vse za razvoj paliativne oskrbe.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2024/05/29/kaj-skofje-menijo-o-evtanaziji

  2. Miro says:

    PRAZNIK SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI

    DANES JE PRAZNIK SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI. NA TA DAN OBHAJAMO JEZUSOVO NAVZOČNOST V ZAKRAMENTU SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI – EVHARISTIJE, KI JE SREDIŠČE KRŠČANSKE VERE IN ZAKRAMENTALNEGA ŽIVLJENJA VERNIH.

    Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih. Na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja.

    Izraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam, učlovečena Beseda, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Z drugim vatikanskim koncilom bi lahko sintetizirali, da je Kristus pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47).

    VIDIKI ZAKRAMENTA EVHARISTIJE

    Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom. Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.

    Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost.

    Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi

    • Miro says:

      TO JE MOJE TELO, TO JE MOJA KRI

      IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 14,12-16.22-26)

      Prvi dan opresnikov, ko so žrtvovali velikonočno jagnje, so rekli Jezusu njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?« Tedaj je poslal dva izmed učencev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel moški, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj pravi: Kje je moj prostor, kjer bi jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci?‹ In pokazal vama bo v nadstropju veliko jedilnico, pripravljeno in urejeno; tam nam pripravita.«

      Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila velikonočno jagnje. Medtem ko so jedli, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlômil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge. Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.« In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.

      RAZLAGA BOŽJE BESEDE

      SVETO REŠNJE TELO IN KRI

      Zakrament evharistije predstavlja izvir samega življenja Cerkve. Iz tega zakramenta ljubezni namreč izvira vsaka pristna pot vere, občestva in pričevanja.

      To, kar vidimo, ko se zberemo pri obhajanju evharistije – maše, nam že daje slutiti, kaj bomo živeli. V središču prostora, namenjenega obhajanju, se nahaja oltar, ki je miza, prekrita s prtom, in to nas spominja na slavnostno gostijo. Ob oltarju je križ, ki nam kaže, da se na oltarju daruje Kristusova daritev. On je duhovna hrana, ki se prejme pod podobama kruha in vina. Poleg oltarja je ambon, od koder se oznanja Božjo besedo. Ob njem se zbiramo, da bi poslušali Gospoda, ki govori po svetih spisih. Tudi njegova beseda je torej hrana, ki se prejme.

      Beseda in kruh pri maši postaneta eno kot pri zadnji večerji, ko so se vse Jezusove besede in vsa znamenja, ki jih je storil, zgostila v dejanje lomljenja kruha in darovanja keliha, kot napoved darovanja na križu, ter v besede: ‘Vzemite, jejte, to je moje telo … Vzemite, pijte, to je moja kri.’ Jezusovo dejanje med zadnjo večerjo je velika zahvala Očetu za njegovo ljubezen, za njegovo usmiljenje.

      Evharistično obhajanje je mnogo več kot navadna gostija: je spomin na Jezusovo veliko noč, osrednjo skrivnost zveličanja. Spomin pa ne pomeni samo preprosti spomin, ampak nam hoče povedati, da smo vsako krat, ko obhajamo ta zakrament, deležni skrivnosti Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Evharistija predstavlja višek Božjega zveličavnega delovanja. Gospod Jezus s tem, ko postane Kruh, ki se lomi za nas, izliva na nas vse svoje usmiljenje in svojo ljubezen, tako da prenovi naše srce, naše bivanje in naš način vstopanja v odnos z Njim ter brati in sestrami. Zaradi tega, ko pristopamo k temu zakramentu, običajno pravimo, da ‘prejmemo obhajilo’, da se ‘obhajamo’. To pomeni, da nas v moči Svetega Duha Jezus pod podobo kruha na edinstven in globok način upodablja po samem sebi ter nam omogoča, da že sedaj okušamo polno občestvo z Očetom, ki zaznamuje nebeško gostijo, kjer bomo z vsemi svetniki v slavi zrli Boga iz obličja v obličje.

      Nikoli se ne bomo dovolj zahvalili Gospodu za dar, ki nam ga je dal z Evharistijo! Kako zelo pomembno je, udeležiti se nedeljske maše; ne samo zato, da bi molili, ampak da bi prejeli obhajilo, ta kruh, ki je telo Jezusa Kristusa in ki nas rešuje, nam odpušča, nas združuje z Očetom. Vsako nedeljo gremo k maši zato, ker je to dan Gospodovega vstajenja. Zato je nedelja za nas zelo pomembna. Pri evharistiji čutimo pripadnost Cerkvi, Božjemu ljudstvu, Božjemu telesu, Jezusu Kristusu. Nikoli ne bomo doumeli vse vrednosti in bogastva. Prosimo Gospoda, da bi zakrament evharistije še naprej ohranjal živo njegovo navzočnost v Cerkvi in oblikoval naše skupnosti v ljubezni in občestvu v skladu z Očetovim srcem. Ta pot se začne s prvim obhajilom in traja vse življenje. Priprava na prvo obhajilo je zato pomembna in pomembno je, da gre k prvemu obhajilu vsak otrok. To je namreč prvi korak k pripadnosti Jezusu Kristusu.

      Zadnja večerja predstavlja cilj vsega Kristusovega življenja. Ni dovolj, da trdimo, da je v evharistiji navzoč Jezus, ampak je potrebno v njej videti navzočnost darovanega življenja ter se tega tudi udeležiti. Ko vzamemo in jemo ta Kruh, smo pridruženi Jezusovemu življenju, vstopimo v občestvo z Njim ter se zavežemo uresničevati občestvo med nami ter preoblikovati naše življenje v dar za druge.

      Današnji praznik kliče in nas spodbuja da sprejmemo osebno povabilo k spreobrnjenju in služenju, k ljubezni in odpuščanju. Spodbuja nas postati v življenju to, kar obhajamo v bogoslužju. Kristus, ki nas hrani s posvečenim kruhom in vinom, je isti, ki nam prihaja naproti po vsakodnevnih dogodkih. Je v revežu, ki steguje roko, je v trpečem, ki prosi pomoč, je v bratu, ki prosi za našo pripravljenost in čaka na naše gostoljubje. Je v otroku, ki nič ne ve o Jezusu, zveličanju…

      Evharistija, vir ljubezni za življenje Cerkve, je šola dejavne ljubezni in solidarnosti.

      Naj današnji praznik navdihuje in hrani v vsakem od nas željo in prizadevanje za vedno bolj gostoljubno in solidarno družbo. Položimo te želje v srce Device Marije, evharistične Žene. Naj v vseh prebudi veselje po udeležbi pri sveti maši, še posebej v nedeljo ter vesel pogum za pričevanje brezmejne Kristusove dejavne ljubezni.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/05/29/cetrtek-30-majsveto-resnje-telo-in-kri/

      Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje Telo!

  3. Miro says:

    S KRISTUSOVO KRVJO SMO ODREŠENI

    BERILO IZ 1. PISMA APOSTOLA PETRA (1 Pt 1,18-25)

    Preljubi, veste, da niste z minljivimi rečmi, s srebrom in zlatom, odkupljeni iz svojega praznega življenja, ki ste ga imeli od očetov, marveč z dragoceno krvjo Kristusa kot nedolžnega in brezmadežnega Jagnjeta. On je bil izbran pred začetkom sveta, razodet pa poslednji čas zaradi vas. Vi po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal veličastvo, da je vaša vera tudi upanje v Boga.

    Ker ste svoje duše v poslušnosti do resnice očistili za nehlinjeno bratoljubje, se goreče, iz srca med seboj vzljubite, prerojeni ne iz minljivega semena, temveč iz neminljivega: po Božji besedi, ki živi in ostane: »Vse človeštvo je kakor trava in vsa njegova slava kakor cvetlica v travi; trava se posuši in cvetlica uvene, Gospodova beseda pa ostane vekomaj.« To je beseda, ki vam je bila oznanjena.

    OB BOŽJI BESEDI SE BOM POGLOBIL V VELIČINO KRISTUSOVEGA DARU ZA MOJE ŽIVLJENJE

    Življenje postane prazno, če človek ne ve, kaj naj z njim počne. Peter poudarja, da je vredno živeti, saj ga je Kristus odkupil z dragoceno krvjo svoje žrtve. Ta dar je v središču zgodovine. Ob Božji besedi se bom poglobil v veličino Kristusovega daru za moje življenje. Gospod, hvala za tvojo neizmerno ljubezen, iz katere morem vedno črpati moč za vse življenjske okoliščine.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    KATEHEZA O SVETEM DUHU, KI IZ ZUNANJEGA IN NOTRANJEGA KAOSA USTVARI HARMONIJO

    SVETI OČE JE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 29. MAJA 2024, ZAČEL CIKEL KATEHEZ O SVETEM DUHU, KI VODI BOŽJE LJUDSTVO SKOZI ZGODOVINO ODREŠENJA. POVABIL JE, NAJ ODPREMO SRCE ZA SVETEGA DUHA, DA BO PRIŠEL V NAŠA ŽIVLJENJA, NAS SPREMENIL V NOVE LJUDI IN OZDRAVIL NAŠ SVET. (po zapisu Andreje Červek)

    Obstaja zunanji kaos, družbeni in politični, in obstaja notranji kaos, ki je v vsakem od nas. Zunanjega kaosa ne moremo ozdraviti, če prej ne ozdravimo notranjega, je dejal papež pri katehezi. Sveti Duh, ki je na začetku spremenil kaos v kozmos, pa ustvarja harmonijo in iz nereda naredi nekaj lepega in urejenega. Prizadeva si za preobrazbo v vsakem človeku. Pot, ki vodi v harmonijo Duha Stvarnika pa je pot kontemplacije in slavljenja.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: 1 Mz 1,1-2

    V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami.

    KATEHEZA: DUH IN NEVESTA. SVETI DUH VODI BOŽJE LJUDSTVO V SREČANJE Z JEZUSOM, KI JE NAŠE UPANJE

    Dragi bratje in sestre, dober dan!

    Danes s to katehezo začnemo cikel razmišljanj na temo Duh in Nevesta. Sveti Duh vodi Božje ljudstvo v srečanje z Jezusom, ki je naše upanje. Nevesta je Cerkev. To pot bomo opravili skozi tri velika obdobja zgodovine odrešenja: Staro zavezo, Novo zavezo in čas Cerkve. Pri tem bomo imeli pogled vedno uprt v Jezusa, ki je naše upanje.

    V teh prvih katehezah o Duhu v Stari zavezi ne bomo delali »biblične arheologije«. Namesto tega bomo odkrivali, da se je to, kar je v Stari zavezi dano kot obljuba, v celoti uresničilo v Kristusu. To bo, kot da bi sledili poti sonca od zore do poldneva.

    Začnimo s prvima dvema verzoma celotnega Svetega pisma: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami« (1 Mz 1,1-2). Božji Duh se nam tu kaže kot skrivnostna moč, ki svet iz prvotnega brezobličnega, pustega in mračnega stanja premakne v urejeno in harmonično stanje. Kajti Duh ustvarja harmonijo, harmonijo v življenju, harmonijo v svetu. Z drugimi besedami, On je tisti, ki poskrbi, da svet iz kaosa preide v kozmos, torej iz zmede v nekaj lepega in urejenega. To je pravzaprav pomen grške besede kosmos in tudi latinske besede mundus, to je nekaj lepega, urejenega in čistega, kajti Duh je harmonija.

    Ta še vedno nejasen namig o delovanju Svetega Duha v stvarstvu je natančneje opredeljen v naslednjem razodetju. V psalmu beremo: » Z Gospodovo besedo so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njihova vojska« (Ps 33,6); in spet: »pošlješ svoj dih, ustvarjena so, in prenoviš obličje zemlje« (Ps 104,30).

    Ta smer razvoja postane zelo jasna v Novi zavezi, ki opisuje posredovanje Svetega Duha v novem stvarstvu s podobami, o katerih beremo v zvezi z nastankom sveta: golob, ki se ob Jezusovem krstu spusti nad vode Jordana (prim. Mt 3,16); Jezus, ki v zgornji sobi dihne v učence in reče: »Prejmite Svetega Duha« (Jn 20,22), tako kot je na začetku Bog dahnil v Adama (prim. 1 Mz 2,7).

    Apostol Pavel v ta odnos med Svetim Duhom in stvarstvom vnese nov element. Govori o vesolju, ki »zdihuje in trpi porodne bolečine« (prim. Rim 8,22). Trpi zaradi človeka, ki ga je podvrgel »suženjstvu razpadljivosti« (prim. Rim 20-21). To je stvarnost, ki nas neposredno in dramatično zadeva. Apostol vidi vzrok trpljenja stvarstva v pokvarjenosti in grehu človeštva, ki sta ga potegnila v odtujenost od Boga. To velja tako danes kot takrat. Vidimo opustošenje, ki ga je človeštvo povzročilo in ga še vedno povzroča stvarstvu, zlasti tistemu delu, ki ima največjo sposobnost izkoriščanja njegovih virov.

    Sveti Frančišek Asiški nam pokaže izhod, kako se vrniti v harmonijo Duha Stvarnika: pot kontemplacije in slavljenja. Želel je, da bi se iz ustvarjenih bitij dvignila hvalnica Stvarniku: »Hvaljen, moj Gospod …«

    »Nebesa pripovedujejo o Božji slavi,« poje psalm (Ps 18,2), a potrebujejo moškega in žensko, da bi dala glas temu nememu kriku. In v molitvi »Svet, svet, svet« pri maši vsakič ponovimo: »Polna so nebesa in zemlja tvoje slave.« Naša poklicanost v svetu, nas ponovno opominja Pavel, je biti v »hvalo njegovega veličastva« (Ef 1,12). To pomeni, da moramo veselje ob motrenju postaviti pred veselje ob posedovanju. In nihče se ni bolj veselil stvaritev kot Frančišek Asiški, ki ni želel posedovati nikogar.

    Bratje in sestre, Sveti Duh, ki je na začetku spremenil kaos v kozmos, si prizadeva za to preobrazbo v vsakem človeku. Po preroku Ezekielu Bog obljublja: »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost … Svojega duha denem v vašo notranjost« (Ez 36,26-27). Naše srce je namreč podobno tistemu zapuščenemu in temnemu breznu iz prvih vrstic 1. Mojzesove knjige. V njem se dvigajo nasprotna čustva in želje: tiste iz mesa in tiste iz duha. Na neki način smo vsi tisto »kraljestvo, ki je samo proti sebi razdeljeno«, o katerem govori Jezus v evangeliju (prim. Mr 3,24). Okoli nas obstaja zunanji kaos, družbeni in politični – pomislimo na vojne, na otroke, ki nimajo kaj za jesti, na mnoge socialne nepravičnosti. A obstaja tudi notranji kaos v vsakem od nas. Ne moremo ozdraviti prvega, če prej ne začnemo zdraviti drugega! Bratje in sestre, posvetimo se resnemu delu, da bi iz naše notranje zmedenosti ustvarili jasnost Svetega Duha. To lahko naredi moč Boga, mi pa odprimo srce, da bo On to lahko storil.

    Naj ta razmislek v nas prebudi željo, da bi izkusili Duha Stvarnika. Že več kot tisočletje nam Cerkev na usta polaga klic po njem: »Veni creator Spiritus!«, »Pridi, Stvarnik, Sveti Duh! Obišči nas, ki tvoji smo, napolni s svojo milostjo srce po tebi ustvarjeno.« Prosimo Svetega Duha, naj pride k nam in iz nas naredi nove ljudi, z novostjo Duha.

    Povzeto po: Vatican News

  5. Miro says:

    KATEHEZA O SVETEM DUHU, KI IZ ZUNANJEGA IN NOTRANJEGA KAOSA USTVARI HARMONIJO

    SVETI OČE JE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 29. MAJA 2024, ZAČEL CIKEL KATEHEZ O SVETEM DUHU, KI VODI BOŽJE LJUDSTVO SKOZI ZGODOVINO ODREŠENJA. POVABIL JE, NAJ ODPREMO SRCE ZA SVETEGA DUHA, DA BO PRIŠEL V NAŠA ŽIVLJENJA, NAS SPREMENIL V NOVE LJUDI IN OZDRAVIL NAŠ SVET. (po zapisu Andreje Červek)

    Obstaja zunanji kaos, družbeni in politični, in obstaja notranji kaos, ki je v vsakem od nas. Zunanjega kaosa ne moremo ozdraviti, če prej ne ozdravimo notranjega, je dejal papež pri katehezi. Sveti Duh, ki je na začetku spremenil kaos v kozmos, pa ustvarja harmonijo in iz nereda naredi nekaj lepega in urejenega. Prizadeva si za preobrazbo v vsakem človeku. Pot, ki vodi v harmonijo Duha Stvarnika pa je pot kontemplacije in slavljenja.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: 1 Mz 1,1-2

    V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami.

    KATEHEZA: DUH IN NEVESTA. SVETI DUH VODI BOŽJE LJUDSTVO V SREČANJE Z JEZUSOM, KI JE NAŠE UPANJE

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-05/kateheza-o-svetem-duhu-ki-iz-kaosa-ustvarka-kozmos.html

  6. Miro says:

    STALIŠČE SŠK DO REFERENDUMSKEGA VPRAŠANJA O UZAKONJENJU SAMOMORA S POMOČJO
    (Katoliška cerkev)

    https://katoliska-cerkev.si/stalisce-ssk-do-referendumskega-vprasanja-o-uzakonjenju-samomora-s-pomocjo

  7. Miro says:

    REKEL JIMA JE: »KAJ ŽELITA, DA VAMA STORIM?« ODGOVORILA STA MU: »DAJ NAMA, DA BOVA SEDELA V TVOJEM VELIČASTVU EDEN NA TVOJI DESNICI IN EDEN NA TVOJI LEVICI.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,32-45)

    Učenci so bili na poti proti Jeruzalemu; Jezus je hodil pred njimi in čudili so se mu; tisti, ki so šli za njim, so bili prestrašeni. In zopet je dvanajstere vzel posebej in jim začel praviti, kaj se bo z njim zgodilo: »Glejte, v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismoukom; obsodili ga bodo na smrt in ga izročili nevernikom; zasramovali ga bodo in vanj pljuvali in ga bičali ter umorili; in po treh dneh bo vstal.«

    Pa stopita k njemu Zebedejeva sinova Jakob in Janez in mu rečeta: »Učenik, želiva, da bi nama storil, kar koli te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj želita, da vama storim?« Odgovorila sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvojem veličastvu eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« Jezus pa jima je rekel: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena: sedeti pa na moji desnici ali levici ne gre meni dajati, ampak katerim je pripravljeno.«

    Ko so deseteri to slišali, so bili nejevoljni na Jakoba in Janeza. Jezus jih je pa poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da ti, ki veljajo ljudstvom za vladarje, nad njimi gospodujejo in njih prvaki izvršujejo nad njimi oblast. Med vami pa ni tako, ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik; in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik. Tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    EDEN NA DESNICI EDEN NA LEVICI

    Vsi znamo zelo dobro prepoznati navzočnost nekoga, ki nam je moteč, ko na primer nekoga srečamo na ulici ali prejmemo nek telefonski klic. Takoj pomislimo: ‘Koliko časa bom moral poslušati to pritoževanje, govorice, prošnje ali to bahanje?’ Dogaja se tudi, da so nadležne osebe ravno tiste, ki so nam najbližje: med sorodniki se vedno kakšna najde, ne manjkajo na delovnem mestu, nanje naletimo celo v prostem času. Kaj moramo storiti v teh primerih? Zakaj je med dela usmiljenja prišteto tudi to?

    Spontano se torej zastavi vprašanje: Ali si kdaj izprašamo vest, da bi videli, če smo tudi mi kdaj nadležni drugim? Lahko je pokazati s prstom na napake drugih, a naučiti se moramo postaviti se na mesto drugega.

    Poglejmo Jezusa: koliko potrpežljivosti je moral imeti v treh letih svojega javnega delovanja! Ko je bil enkrat na poti s svojimi učenci, ga je zaustavila Jakobova in Janezova mati in mu rekla: ‘Reci, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici’ (Mt 20,21). Jezus pa dogodek izkoristi za temeljni poduk: njegovo kraljestvo ni kraljestvo oblasti in slave, kot so to zemeljska kraljestva, ampak je kraljestvo služenja in darovanja drugim. Jezus uči, da moramo vedno iti k bistvenemu in gledati dlje, da bi z odgovornostjo sprejeli svoje poslanstvo.

    Tukaj bi lahko videli poziv k drugima dvema deloma duhovnega usmiljenja: ‘opominjati grešnike’ in ‘učiti nevedne’. Pomislimo na velik trud, ki je lahko potreben, kadar pomagamo osebam rasti v veri in življenju. Pomislimo na katehiste, med katerimi so mnoge mame in redovnice, ki svoj čas posvečajo učenju otrok o osnovah vere. Koliko napora je potrebnega, predvsem kadar bi se otroci raje igrali kot pa poslušali katekizem.

    Spremljanje na poti iskanja bistvenega je lepo in pomembno, saj tako med seboj delimo veselje ob okušanju življenjskega smisla. Pogosto se zgodi, da srečamo ljudi, ki se zaustavijo pri površinskih, kratkotrajnih in banalnih stvareh. Včasih zato, ker niso srečali nikogar, ki bi jih spodbudil k iskanju nečesa drugega, k vrednotenju pravih zakladov. Učiti gledati bistveno je pomembna pomoč predvsem v času, kot je naš in za katerega se zdi, da je izgubil smer in teče samo za kratkotrajnimi zadovoljstvi. Učiti odkrivati, kaj Gospod želi od nas in kako mu lahko odgovorimo, pomeni stopiti na pot rasti lastne poklicanosti, na pot resničnega veselja.

    Jezusove besede, namenjene Jakobovi in Janezovi materi in nato tudi vsej skupini učencev, kažejo pot, na kateri se lahko izognemo zavisti, častihlepnosti in laskanju, skušnjavam, ki prežijo tudi na nas kristjane. Zahteva po svetovanju, opominjanju in poučevanju ne sme povzročiti, da bi se čutili boljši od drugih. Predvsem nas obvezuje, da vstopimo sami vase in preverimo, ali smo dosledni v tistem, kar zahtevamo od drugih Sveti Duh naj nam pomaga, da bomo potrpežljivi v prenašanju drugih ter jim bomo ponižno in preprosto svetovali.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/05/28/sreda-29-maj/

    Jezus, Božji Sin, usmili se nas!
    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  8. Miro says:

    ZASKRBLJENOST O TEM, ALI BO ČLOVEK LAHKO DOŽIVEL MIREN KONEC SVOJEGA ŽIVLJENJA

    Naš čas je zaznamovan z etičnimi dilemami, s kakršnimi se človeštvo še ni srečalo. Ko se v Sloveniji soočamo s Predlogom zakona o prostovoljnem končanju življenja, prihaja na površje zaskrbljenost vsakega človeka o tem, ali bo lahko doživel miren konec svojega življenja.

    Odlomek iz Skupne izjave verskih skupnosti glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo

    Celotno besedilo na: https://katoliska-cerkev.si/skupna-izjava-verskih-skupnosti-glede-uvajanja-samomora-s-pomocjo-v-slovensko-zakonodajo

    • Miro says:

      Preberite še: GRADIVO ZA INFORMIRANO ODLOČITEV NA REFERENDUMU O ASISTIRANEM SAMOMORU

      https://katoliska-cerkev.si/gradivo-za-informirano-odlocitev-na-referendumu-o-asistiranem-samomoru-2024

      • Miro says:

        MOLIMO

        O Marija,
        jutranja zarja novega sveta,
        Mati živih, Tebi izročamo zadevo življenja:
        poglej, o Mati na neskončno število otrok,
        ki jim je prepovedano, da se rodijo,
        ubogih, ki težko živijo,
        mož in žena, žrtev nečloveškega nasilja,
        ostarelih in bolnih, ubitih zaradi brezbrižnosti
        ali zaradi dozdevnega usmiljenja.
        Daj, da bodo vsi, ki verujejo v tvojega Sina,
        ljudem našega časa odkrito in z ljubeznijo
        oznanjali evangelij življenja.
        Izprosi jim milost, da ga sprejmejo kot vedno nov dar,
        veselje, da ga hvaležno slavijo v vsem svojem življenju,
        in pogum, da ga izpričujejo z neomajno vztrajnostjo,
        da bodo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje
        gradili omiko resnice in ljubezni v hvalo in slavo Boga,
        stvarnika in ljubitelja življenja.

        Molitev papeža Janeza Pavla II. (Evangelij življenja)

  9. Miro says:

    MNOGI PRVI BODO POSLEDNJI IN POSLEDNJI PRVI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 10,28-31)

    Tisti čas je začel Peter govoriti Jezusu: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive zaradi mene in zaradi evangelija in bi ne prejel stokrat toliko: zdaj v tem življenju hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv, sredi preganjanja, v prihodnjem veku pa večnega življenja. Mnogi prvi pa bodo poslednji in poslednji prvi.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    MNOGI PRVI BODO POSLEDNJI

    Jezus pravi: vsak, kdor je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje. Mnogi prvi pa bodo poslednji in poslednji prvi.

    Življenje samo pokaže, da nas materialne dobrine ne osrečijo, ne izpolnijo in nam ne dajo smisla. Vse bogastvo sveta nas še vedno pušča prazne. In kaj v tej praznini običajno počnemo? Zgubljamo se po internetu in pred televizijskimi ekrani, v igrah na srečo in v odvisnostih od različnih substanc, zbiramo lahka prijateljstva, menjamo partnerje, bežimo v delo, iščemo večji dobiček, se zgubljamo v prestižu, na potovanjih itd. A nazadnje še vedno lahko ugotovimo le eno: ostajata nam nemir in praznina!

    Jezusov odgovor na to je zelo preprost, a zahteven: »Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, …; nato pridi in hôdi za menoj!« Kaj naj bi prodali, če ne zgrešene predstave o življenju in razne navezanosti?! In kaj naj bi pomenilo hoditi za Jezusom? Živeti za druge! Življenje je prazno, če ga živimo zase, če se vrtimo okrog samih sebe. Dokler ne pridemo do tega spoznanja, bomo nesrečni in prazni. V tej nesreči pa bomo iskali najrazličnejše nadomestke.

    Odgovor vsemu našemu bogastvu je torej preprost: Odpovej se vrtenju okrog sebe in začni živeti za druge! Naj ljudje okrog nas vidijo, da nas to resnično osrečuje. Kako preprosto je pričevanje? Ali je toliko odvisnikov okrog nas zato, ker ne verjamemo, da je vredno živeti za druge?!

    Kolikokrat rečemo: To je nemogoče! Ne, pri Bogu ni nič nemogoče:

    – Če lahko slavljenje judovskega kralja, še isti teden zamenja: Križaj ga!,

    – če zločinska smrt pomeni nov začetek,

    – če je lahko najbolj obrobni človek, prva priča nove dobe,

    – če so ribiči lahko temelj največji svetovni organizaciji – Cerkvi,

    potem ni nič več nemogoče!

    Odprimo vrata Kristusu! Ne bojmo se Kristusa in mu zaupajmo. On dela vse novo. On dela, ne mi. Njemu je vse mogoče, ne nam. Vendar spustimo ga v naša življenja. Nehajmo govoriti, nemogoče je živeti Evangelij, nemogoče je biti resničen, iskren, pošten v tem svetu. To je laž. Resnica je, da je pri Bogu vse mogoče. Če se mu odpremo, on deluje, on spreminja smrt v življenja, konec v nov začetek, norost v višek modrosti.

    Nič ni nemogoče! Po Kristusu je vse mogoče!

    Kristus še vedno spreminja tok zgodovine. Temo velikega petka spreminja v svetlobo vstajenja! Obrobne postavlja za papeže in kralje. Mogočne meče s prestolov, zmedene postavlja na trdna tla. Tudi danes lahko spoznamo, kot so nekateri spoznali v njegovem času: Vse prav dela: Slepim daje da vidijo, nemim, da govorijo. Tudi danes vodi življenje vsakega od nas, življenje narodov in življenje Cerkve. Naj se zdi še tako noro, je še vedno tu, je vstal in živi! Le odpreti se moramo Njemu, ki mu nič ni nemogoče.

    Vse je mogoče! Vse, če se bomo oklenili Njega, ki je vstal in živi. Želim vam, da bi se v vseh trenutkih svojega življenja spominjali neverjetnega scenarija velikega tedna od cvetne nedelje do velike noči. Kadar smo na konju, ko nas hvalijo, pazimo, mogoče je cvetna nedelja. Ko smo v temi velikega petka, ne pozabimo, čaka nas velika noč. Odprimo svoja življenja Njemu, ki vse vodi. Naj vodi naše življenje, da bomo tvegali iz resnice in ljubezni iti na križ. Da bomo verjeli, da smrt ni nikoli konec, ampak vedno le začetek! Bog je vstal in živi! Zaradi njega je tudi danes vse mogoče!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Jezus, Božji Sin, usmili se nas!
    Sveta Devica Marija, prosi za nas!

  10. Miro says:

    PAPEŽ MED SVETO MAŠO OB SKLEPU SDO: SVETI DUH NAS SPREMLJA V ŽIVLJENJU

    TRG SVETEGA PETRA JE V NEDELJO, 26. MAJA 2024, NAPOLNILO OKOLI 50.000 OTROK S SPREMLJEVALCI, KI SO SE UDELEŽILI SKLEPNE SVETE MAŠE 1. SVETOVNEGA DNEVA OTROK (SDO).

    Na praznik Svete Trojice je papež Frančišek med homilijo z otroki vzpostavil dialog, v katerem je spomnil na Očeta, ki nas je ustvaril, na Sina, ki »odpušča vse in vedno« ter na Svetega Duha, ki nas spremlja v življenju. Otrokom je naročil, naj molijo za starše, stare starše in bolne otroke, še posebej pa za mir.

    Več o nagovoru svetega očeta na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-05/papez-med-sveto-maso-ob-sklepu-sdo-sveti-duh-nas-spremlja-v-ziv.html

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja