Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.951 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PRAV BLIZU TEBE JE BESEDA, V TVOJIH USTIH IN V TVOJEM SRCU,
    DA JO LAHKO IZPOLNJUJEŠ. (5 Mz 30,14)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    PRESVETO SRCE JEZUSOVO, USMILI SE NAS!

  2. Miro says:

    ŠKOF JAMNIK: ‘GRE ZA LOGIKO SKRAJNEGA PODIVJANEGA KAPITALIZMA IN LIBERALIZMA’

    SLOVENSKI ŠKOFJE SO V SREDO, 29. MAJA 2024, PREDSTAVILI SVOJO IZJAVO PRED REFERENDUMOM O MOŽNOSTI UZAKONJENJA SAMOMORA S POMOČJO IN EVTANAZIJE.

    V njej poudarjajo, da je vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, tako z etičnega kot verskega vidika nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive.

    CELOTNA IZJAVA na: https://katoliska-cerkev.si/skof-jamnik-gre-za-logiko-skrajnega-podivjanega-kapitalizma-in-liberalizma

    • Miro says:

      MOLIMO

      O Marija,
      jutranja zarja novega sveta,
      Mati živih, Tebi izročamo zadevo življenja:
      poglej, o Mati na neskončno število otrok,
      ki jim je prepovedano, da se rodijo,
      ubogih, ki težko živijo,
      mož in žena, žrtev nečloveškega nasilja,
      ostarelih in bolnih, ubitih zaradi brezbrižnosti
      ali zaradi dozdevnega usmiljenja.
      Daj, da bodo vsi, ki verujejo v tvojega Sina,
      ljudem našega časa odkrito in z ljubeznijo
      oznanjali evangelij življenja.
      Izprosi jim milost, da ga sprejmejo kot vedno nov dar,
      veselje, da ga hvaležno slavijo v vsem svojem življenju,
      in pogum, da ga izpričujejo z neomajno vztrajnostjo,
      da bodo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje
      gradili omiko resnice in ljubezni v hvalo in slavo Boga,
      stvarnika in ljubitelja življenja.

      Molitev papeža Janeza Pavla II. (Evangelij življenja)

  3. Miro says:

    SIN ČLOVEKOV JE TUDI GOSPODAR SOBOTE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 2,23-3,6)

    Neko soboto je šel Gospod skozi žitna polja in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!« Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je stóril David, ko je zašel v stisko in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim? Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Nato jim je govóril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov tudi gospodar sobote.«

    Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežáli so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    V kako neroden položaj Jezus tišči s svojimi dejanji. Učenci smukajo klasje v soboto in jedo zrna, on pa jih ne opomni. Zna se postiti, ve, da kako pomembna je odpoved, v tem primeru pa se zdi, da na vse to pozabi. Tega seveda ne spregledajo farizeji, ki se vestno držijo sobotnega počitka oz. skrbijo, da bi se ga drugi držali. Mar ni očitek, zakaj kršijo sobotni počitek upravičen?! Saj bi lahko Jezus učence spodbudil, naj se malo potrudijo in naredijo iz te lakote odpoved, ki jim bo koristila za osebno rast. Pa ne. Da se v zobe in ruši ustaljeni red. Zakaj?

    Danes imamo dva običajna odgovora na takšno dilemo. Enim sobotni, npr. nedeljski počitek in kakršno koli drugo pravilo nič ne pomeni, drugi pa se ga držijo kot pijanec plota. Jezus prinaša v naše razmišljanje novost. Ne moti ga sobotni počitek. Moti ga, da ljudje postajamo sužnji pravil. Jezus preprosto želi, da nismo na zemlji sužnji ničesar. Niti dobrih pravil ne. Prišel je, da bi bili svobodni. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Živeti polno pa ni mogoče, če smo izvajalci pravil. Izvajalec je robot, je mrtev človek. Le če smo v polnosti svobodni, smo sposobni zaznavati svoja doživljanja, resnična hrepenenja, potrebe in želje drugega ipd. Takoj ko pravila prevladujejo, je pravzaprav konec ljubezni. Ljubezni do sebe, do bližnjega in do Boga. Če je npr. doma navada, da eden dela to, drugi ono, pa ne uspemo iti prek tega, pademo v rutino samoumevnosti in pozabimo na hvaležnost, na odgovornost za drugega, na ljubezen. Vse postane izvajanje pravil, odnosa in ljubezni ni.

    Današnji evangelij gledam v luči Jezusove temeljne življenjske usmerjenosti. Prišel je med nas in razmišljal samo eno: kako ljudem prinesti polno življenje. Želel je videti človeka, mu pomagati, pomagati, da bo osebno rastel in da bo videl drugega. Zato ne razmišlja drugega kot, kako človeka prebuditi v življenje. Ko vidi lačne jih želi nahraniti, ko vidi bolne, jim želi prinesti zdravje, ko vidi ujete v pravila, zapovedi in prepovedi jih želi osvoboditi. Logično, bi rekli, a žal se v nekih okoliščinah tako zdrava logika, tako samoumevna dejanja ljubezni lahko obrnejo proti človeku. Tako je bil Jezus označen za upornika in sebičneža, za prevaranta itd. Nagrada za njegovo ljubezen je bila križ.

    Če se ob tem evangeliju ustavim je prav, da se sam vedno sprašujem, kdaj križam Jezusa. Tega ne želim, zato mi je prva in najpomembnejša stvar v mojem življenju: Resnica. Slediti resnici, ki osvobaja, je moje prvo vodilo. Ne pravila in stereotipi ampak resnica. Drugo je: Izpolniti božjo voljo. Delati to, kar od mene pričakuje Bog, ne to, kar mi paše ali se zdi primerno znotraj mojih predstav. Verjamem, da me to osrečuje in izpolnjuje. Tretje vodilo, pa je: Ljubiti. Samo ljubezen izpolni človeka.

    V tej luči je vredno graditi naše odnose in ustvarjati živo občestvo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/01/nedelja-2-junij-9-nedelja-med-letom/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  4. Miro says:

    PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI V KOČEVSKEM ROGU

    Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre.

    »Že od leta 1990 se zbiramo pri sveti maši pod Krenom v Rogu, na mestu, kjer je nadškof Alojzij Šuštar 8. julija 1990 vodil slovesnost, za katero je rekel, da je “simbolični krščanski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje našli svojo smrt. S tem stopajo domobranci v javnost in enakopravnost v slovenskem občestvu mrtvih in živih. Molitve za mrtve opravljamo tudi za vse druge žrtve vojnih in povojnih let, za slovenske partizane, ki so padli v boju, za vse druge žrtve vojne.”

    Zato na tem mestu lepo pozdravljam vse sorodnike pomorjenih, predstavnike Nove slovenske zaveze, ki skupaj s kočevsko župnijo organizira vsakoletni molitveni in pietetni spomin na tiste, ki so jih v teh gozdovih in na toliko drugih krajih pripeljali na rob brezna in jim vzeli življenje. Pozdravljam tudi predstavnike političnega in družbenega življenja in vse tiste, ki ste pripravljeni storiti vse, kar je v vaši moči, da bi ti kraji smrti postali mesta srečanja med tistimi, ki si prizadevamo, da bi kot narod sprejeli težko in morečo preteklost, saj drugače ne bomo mogli biti v resnici osvobojeni,« je uvodoma povedal nadškof Stanislav Zore.

    Celoten nagovor nadškofa Stanislava Zoreta na: https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-v-kocevskem-rogu2024

    • Miro says:

      MOLITEV ZA SPRAVO

      O Bog, ki veruješ v ljudi,

      začasne popotnike in sopotnike

      blatnih zemeljskih dni in poti,

      ki vežeš rojake iz roda v rod

      iz davne preteklosti v davno prihodnost, –

      o Bog, ki vladaš živim in mrtvim,

      daj, da živi pokopljejo mrtve!

      Daj mrtvim pokoj in živim mir!

      Daj zrušiti vse boleče spomine

      na bratsko prelito kri in zločine!

      Odpri ljudem, Bog, oči za resnico,

      srce za pravico, dobroto in čast!

      Kajti prišel je čas za čast

      ter čas za nov začetek in upanje.

      O Bog, ki ljubiš še tiste,

      ki te ne ljubijo, usmili se jih,

      ki so gluhi za čast

      in za človeško ljubezen do bližnjega,

      vzemi jih k sebi,

      milostno in nemudoma

      in reši nas kuge sovražnosti.

      Amen

      Tone Kuntner

  5. Miro says:

    PRI GOVORU O DOSTOJANSTVU ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA NE GRE V PRVI VRSTI ZA VERSKE ARGUMENTE, AMPAK ZA POVSEM ZDRAVORAZUMSKI RAZMISLEK

    Dr. Gabriel Kavčič, katoliški moralni teolog: »Ko danes govorimo o nedotakljivosti človeškega življenja, zapisani v naši Ustavi, bi rad, čeprav sem bil vabljen kot katoliški moralni teolog, poudaril, da pri govoru o dostojanstvu človeškega življenja resnično ne gre v prvi vrsti za verske argumente. Gre za povsem zdravorazumski razmislek, ki se sproža ob poznavanju naše zgodovine, minimalnem biološkem znanju ter ob pozornem pogledu v prihodnost.«

    Odlomek iz Prispevka tiskovnega predstavnika Katoliške Cerkve na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti

    Celotno besedilo na: https://katoliska-cerkev.si/prispevek-dr-gabriela-kavcica-na-seji-komisije-za-peticije-clovekove-pravice-in-enake-moznosti

  6. Miro says:

    S KAKŠNO OBLASTJO TO DELAŠ

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 11,27-33)

    Jezus s svojimi učenci spet pride v Jeruzalem. Ko hodi po templju, pridejo k njemu veliki duhovniki, pismouki in starešine in mu rečejo: »S katero oblastjo to delaš in kdo ti je dal to oblast, da to delaš?« Jezus jim pravi: »Vprašal vas bom neko stvar; odgovorite mi in povedal vam bom, s katero oblastjo to delam: Janezov krst – je bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!« In mislili so sami pri sebi: »Ako rečemo: ›Iz nebes,‹ bo dejal: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ Ako pa rečemo: ›Od ljudi?‹« Obšel jih je strah pred ljudstvom; Janeza so namreč vsi imeli za resničnega preroka. Odgovorijo torej Jezusu: »Ne vemo.« Jezus jim pa reče: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Jezus farizejem in pismoukom v današnjem evangeliju ni odgovoril, ker je vedel, da ne vprašujejo iz potrebe po resnici, ampak da se branijo pred resnico. (Njihova vloga in mesto v družbi sta bili namreč z Jezusovim oznanilom močno omajani.) Če nisi odprt in sprejemljiv za resnico, potem se moraš pred njo braniti.

    Resnica, pravi Jezus, vas bo osvobodila. Priznanje resnice o naši človeški krhkosti, ranljivosti, grešnosti, nemoči in zvezanosti z zlim, pomeni začetek osvoboditve, začetek odrešenja. Takrat začneš zares čakati na Odrešenika, takrat zahrepeniš po Evangeliju, veselem oznanili Resnice, ki osvobaja.

    Kaj pomeni beseda oblast? V tej besedi se prepletajo pomeni moči, zmožnosti, svobode in avtoritete.

    Kdo je imel oblast v tistem času? Kralj in njegovi namestniki po pokrajinah. Jezus pa ni bil v očeh in poznavanju ljudi nič od tega. Veljal je zgolj za tesarjevega sina iz nepomembnega kraja Nazareta. Toda Jezus v sinagogi ni samo razlagal Božjo besedo ali o njej povedal zgolj svoje razmišljanje, mnenje, ampak je govoril kot tisti, ki ima oblast sam v sebi, ki lahko daje končno razlago in pomen postavi.

    Ko so nekoč Jezusa vprašali »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast?« (Mt 21,23), jim ni odgovoril, ker tudi veliki duhovniki in starešine niso bili odkriti z njim. Jezusova oblast je oblast nad življenjem in smrtjo. Jezus ima oblast nad vsakim nečistim duhom, pomeni, nad vsakim grehom, nad vsem, kar ni Božje.

    Božje kraljestvo prihaja z oblastjo in močjo.

    Ta oblast ni za lastne interese, za lastno uživanje, uspeh …, ampak je oblast, ki jo zaznamuje darovanje in služenje. Predvsem pa zahteva močno vero v Jezusa Kristusa, povezanost z Njim in delovanje v Njegovem imenu. V nasprotnem primeru učenci ostanejo brez sadov.

    Tudi meni in tebi Bog daje oblast, da v Jezusovem imenu omogočamo napredovanje Božjega kraljestva. Želiš sodelovati? Na kakšen način?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/05/31/sobota-1-junij-s-kaksno-oblastjo-to-delas/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  7. m says:

    ŠKOF MAKSIMILIJAN MATJAŽ O EVTANAZIJI IN ODNOSU DO ŽIVLJENJA

    CELJSKI ŠKOF MSGR. DR. MAKSIMILIJAN MATJAŽ JE V POGOVORU Z ALENOM SALIHOVIĆEM ZA RADIO OGNJIŠČE 5.3.2024 SPREGOVORIL TUDI O VPRAŠANJU EVTANAZIJE:

    »Čeprav nas žalosti, je prav, da se soočimo s tem pogledom na življenje in odnosom do življenja v naši družbi, ki je posledica nekega daljšega obdobja. Gotovo ne moremo mimo odprtih ran, ki jih imamo vse od vojnih in povojnih časov, ko je bilo življenje res zelo zatirano in zelo uničevano, prav tako pa tudi odnos do življenja in svetosti življenja. Ker premalo delamo na tej spravi in na tem dostojanstvu vsakega človeka, iz splošne kulture izginja ta pozitivni pogled, odprtost do drugega, čut za splošno družbo in za družbeno dobro. Ta individualizem se kaže tudi v tem pogledu in zahtevah za končanje življenja oziroma za to tako imenovano samoodločanje o začetku in koncu življenja. To ima potem svoje velike posledice.

    Cerkev, mi verniki, imamo tukaj veliko nalogo in poslanstvo, ne samo, da politično in z drugimi sredstvi delujemo za dobro in za zaščito življenja, ampak predvsem, da sami rastemo v tej zavesti, v tem spoznanju in v tem vrednotenju, da je največji dar, s katerim človek nima pravice razpolagati, prav dar življenja.«

    Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v arhivu radia Ognjišče.

    https://katoliska-cerkev.si/skof-maksimilijan-matjaz-o-evtanaziji-in-odnosu-do-zivljenja

  8. Miro says:

    GLEJ, KO JE PRIŠEL GLAS TVOJEGA POZDRAVA DO MOJIH UŠES, JE OD VESELJA POSKOČILO DETE V MOJEM TELESU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,39-56)

    Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! In od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je od veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala; kajti izpolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!«

    Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Kajti velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja njegovo usmiljenje tistim, ki mu v strahu služijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so napuhnjenih misli.

    Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja – kakor je govoril našim očetom – do Abrahama in njegovega roda na veke.« Marija pa je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    POSKOČILO DETE V NJENEM TELESU

    Vse se je začelo s pozdravom, vsa zgodovina odrešenja, vsa lepota tega, čemur rečemo nebesa. Tako je Kristus vstopil v ta svet, v naše življenje.

    Kako velike reči je nekaj tako drobcenega, kot je pozdrav, sprožilo med Marijo in Elizabeto, mednju je vstopil Sveti Duh: otroka v njima sta skakala od veselja, vse okoli njiju je bilo polno življenja in nanju se je kot zlati dež obilno vsipal blagoslov.

    Tako velike reči naredi drobcen pozdrav: »dobro jutro«, »dober dan«, »dober večer«, »kako ste kaj«. Ne gre za nič drugega kot samo za vljudnost, res je, vendar pa je ta očitno nekaj izredno pomembnega, če si jo je Bog izvolil kot kraj, kjer je postal za človeka nekaj živega, otipljivega, resničnega, konkretnega. V tem ga je prepoznala Elizabeta: »Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?« (Lk 1,43)

    Ljudje smo danes precej pozabili na nežnost med nami. Veliko je grobosti, marsikaj si izrekamo v imenu svobode govora in prepričanja o lastnem prav, pa je vendar le nežnost, mehkoba, občutljivost do sočloveka tisto, s čimer drug drugemu dajemo vedeti, da nam je zanj mar, da ga nočemo raniti, da ima pri nas prostor, ki mu gre kot človeku. Da ima pri nas dom, vedno, brezpogojno, torej nujno takšen, kakršen je, ne da bi se mu bilo treba za to spreminjati.

    Ker človek postane človeški šele takrat, ko ga obravnavamo kot človeka. Ko ga pozdravimo, se ne moremo delati, kakor da ga ni. To, da je, da ga je nekdo opazil, da je našel prostor v življenju nekoga, to je največ in dovolj, kar lahko damo ljudem, ki jih srečamo. In morda jih to tudi spremeni, nepredstavljivo spremeni.

    Drug drugemu z nežnostjo pripraviti dom, k temu nas vabi evangelij. Ker se s tem zgodi vstop Boga in njegovega blagoslova v naše življenje; ta se vedno razsiplje samo med nami, ko smo sposobni drug drugemu dati prostor pri sebi kakor Marija Jezusu in Elizabeta Mariji. Tako se med nami začenja uresničevati zgodba o odrešenju.

    Nebesa se začnejo s pozdravom. Tako preprosto je to – in tako težko.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/05/30/petek-31-majposkocilo-dete-v-njenem-telesu/

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

    • Miro says:

      PRAZNIK: OBISKANJE DEVICE MARIJE

      OBISKANJE DEVICE MARIJE JE PRAZNIK, KI TEMELJI NA LUKOVEM EVANGELIJU (Lk 1, 39-56).

      V blagoslovljenem stanju se Devica Marija odpravi na obisk k sorodnici sv. Elizabeti, da ji pomaga pri porodu. Gre za ganljivo srečanje dveh globoko vernih nosečnic, ki slavita Boga, ker jima je izkazal obilo milosti. Tudi otroka pod njunima srcema sta se razveselila tega srečanja. Iz tega srečanja evangelist ohrani Elizabetin Benedictus (Blagoslovljen) in Marijin Magnifikat, hvalnici, ki ju Cerkev moli vsak dan v osebni in liturgični skupni molitvi.

      Marijino obiskanje ni toliko Marijin praznik, pač pa nekakšna umestitev Jezusovega predhodnika sv. Janeza Krstnika in hkrati prvo razodetje učlovečene Božje besede na zemlji.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/obiskanje-device-marije-praznik/2024-05-31/

      Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  9. Miro says:

    NADŠKOF ZORE O EVTANAZIJI: ‘ŠE SREDNJI VEK JE POZNAL RAZLIKO MED ZDRAVNIKI IN KRVNIKI’

    Nadškof Zore je opozoril na tri vidike, ki se mu zdijo posebej pomembni, ko se pogovarjamo o tako pomembni temi, kot je nasilno končevanje človeškega življenja.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/nadskof-zore-o-evtanaziji-se-srednji-vek-je-poznal-razliko-med-zdravniki-in-krvniki

    • Miro says:

      Preberite še: GRADIVO ZA INFORMIRANO ODLOČITEV NA REFERENDUMU O ASISTIRANEM SAMOMORU

      https://katoliska-cerkev.si/gradivo-za-informirano-odlocitev-na-referendumu-o-asistiranem-samomoru-2024

      • Miro says:

        MOLIMO

        O Marija,
        jutranja zarja novega sveta,
        Mati živih, Tebi izročamo zadevo življenja:
        poglej, o Mati na neskončno število otrok,
        ki jim je prepovedano, da se rodijo,
        ubogih, ki težko živijo,
        mož in žena, žrtev nečloveškega nasilja,
        ostarelih in bolnih, ubitih zaradi brezbrižnosti
        ali zaradi dozdevnega usmiljenja.
        Daj, da bodo vsi, ki verujejo v tvojega Sina,
        ljudem našega časa odkrito in z ljubeznijo
        oznanjali evangelij življenja.
        Izprosi jim milost, da ga sprejmejo kot vedno nov dar,
        veselje, da ga hvaležno slavijo v vsem svojem življenju,
        in pogum, da ga izpričujejo z neomajno vztrajnostjo,
        da bodo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje
        gradili omiko resnice in ljubezni v hvalo in slavo Boga,
        stvarnika in ljubitelja življenja.

        Molitev papeža Janeza Pavla II. (Evangelij življenja)

  10. Miro says:

    PRAZNIČNO JUTRO – ZAKAJ KRISTJANI SLAVIMO SV. REŠNJE TELO IN KRI? (Radio Ognjišče, 30. maj 2024)

    V Prazničnem jutru smo razmišljali o poveličevanju sv. Rešnjega telesa in krvi. Zakaj tovrstno češčenje Boga, ki je vedno navzoč v sv. evharistiji, če pa vsemogočni Bog tega ne potrebuje? In kaj je malikovanje, za katerega se zdi, da ga je v današnjem svetu vse več? Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, ki je spregovoril tudi o bližajočem se Dnevu za Magnificat.

    Več na: https://avdio.ognjisce.si/oddaja/svetovalnica_2024_05_30_Praznik_Sv_Resnjega_telesa_br_Miran_Spelic

    Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje Telo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja