Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.333 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. janez says:
    24. junija, 2024 at 13:50

    MOLITEV KAJ JE RESNIČNO ŽIVLJENJE V BOGU

    PUSTITE BOŽJE OTROKE K MENI, DA JIH OKREPČAM IN ODREŠIM, PRAVI JEZUS
    ≫Ti, otrok moj, ki me bereš ali me poslušaš, ki sem te obiskal na Zemlji in naredil, da je vate vstopil moj Dih, tebi povem: Sledi znamenjem moje Krvi, ki sem jih pustil zate kot spomin. Če te mimoidoči ustavi in vpraša, mu povej, da si moj učenec in da sem jaz tvoj Učitelj ter da pričuješ za Kristusa, križanega in vstalega. Če te bo ustavil trgovec, se varuj njegove neiskrenosti. Varuj se, da ne zamenjaš križa, ki sem ti ga dal jaz, za pokvarjeno modrost. Molči in še bolj goreče objemi tram na svojih ramah in hodi po sledeh moje Krvi, ki te bodo vodile k meni. Če bi te odpeljali na sodišče, ne skrivaj svojega obraza pred žalitvami in udarci. Ponudi jim tudi svoj hrbet, da te bodo spoznali tudi po ranah. Naj bodo popoln posnetek mojih ran, ker ti jih bodo zadali prav tisti, ki so udarjali mene, tvojega Odrešenika in Učitelja, ko sem bil med vami na Zemlji. Potem se bo na nebu pojavilo znamenje Sina Človekovega. V temi se bo pojavila velika Luč, ker te nameravam Jaz, Sveti Troedini Bog, rešiti zaradi svojega imena, ker Te Ljubim in Ti hočem le Vse Dobro.≪

    ≫Pridi, otrok, ti, ki me poslušaš ali bereš. V tem pričevanju sem ti znova pokazal svojo Ljubezen. Ne govori, da sem predaleč, da bi te lahko ljubil, ker so prav v tem trenutku moje Oči na tebi in te gledajo s posebno nežnostjo in ljubeznijo, ki je ne boš mogel nikoli popolnoma razumeti. Če bi se moral vrniti samo zaradi tebe, da bi te odrešil, bi brez najmanjšega oklevanja prišel in samo zaradi tebe znova pretrpel vse bolečine! Ali mi verjameš, da nihče nima večje ljubezni kot tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje?
    To ti govorim, da bi lahko našel mir v mojem Presvetem Srcu,
    resnično življenje in ljubezen v meni in bi se odpočil v meni, svojem Bogu.
    Otrok moj, vem, da si šibek, toda tvoja šibkost privlači mojo Vsemogočnost.
    Ali razumeš, kaj ti govorim? Pravim ti, mir s teboj!
    Jaz sem Žrtev Ljubezni, ki ti govori.
    Jaz sem tisti, ki ti daje to pričevanje Ljubezni, da te spomnim na svojo Ljubezen.
    Vpij me vase Otrok in dovoli, da te prevzamem. Začuti, kako moje Srce koprni po povračilu ljubezni!
    Ne upiraj se mi. Pridi k meni tak, kot si, pij iz mojega Srca in še bolj boš žejen.
    Odpri mi svoje srce in me povabi, da vstopim v Tvoje Življenje in Te Učim in Vodim.
    Oh, tako veliko Otrok vas je zablodilo od Resnice in se opotekate izgubljeni brez Mene sem ter tja.
    Resnica je LJUBEZEN. Jaz sem Resnica, Pot in Življenje. Jaz sem Vse kar Potrebuješ.
    Bodite priče za Resnico, Dobroto, Usmiljenje in Ljubezen v vašem življenju.
    Sprejmite Svetega Duha Resnice in Svetega Duha Milosti in Hodite po Poti Odrešenja za Menoj.
    Vse vas blagoslavljam in puščam dih svoje Ljubezni na vaših mislih in v vaših srcih.
    Bodite eno pod mojim Svetim Imenom tako, da me sprejmete v svoje srce
    In me Častite in Slavite s Pravičnim in Bogaboječim Življenjem. ≪

    Molitev Resnično življenje v Bogu

    Odgovori
  2. janez says:
    24. junija, 2024 at 13:37

    LJUBIMO SVOJE SOVRAŽNIKE
    Evangelij: Kristus naroča ljubiti sovražnike Mt 5,38 48
    Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: 38 »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Oko za oko in zob za zob.‹ 39 Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo.40 In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. 41 In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. 42 Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta. 43 Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.‹ 44 Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, 45 da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. 46 Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? 47 In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? 48 Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«

    “NEHAJTE ŽE VENDAR!”
    Redovna skupnost redemptoristov ima v središču svoje duhovnosti premišljevanje skrivnosti Kristusovega odrešilnega trpljenja, s katerim je po besedah apostola Pavla Jezus “podrl ločilno steno sovraštva med ljudmi”. Pater Bernhard Häring iz te skupnosti je bil eden vodilnih strokovnjakov na področju katoliške moralne teologije. Nekdaj je le-ta bolj slonela na starozaveznih desetih Božjih zapovedih (po njih smo si tudi izpraševali vest, ko smo se pripravljali na spoved), on pa je nauk o tem, kako naj krščanski človek kot kristjan živi, postavil na temelj Jezusovega govora na gori, zlasti na blagre, s katerimi je dopolnil Božjo postavo stare zaveze.

    V knjižici Osmero blagrov pater Häring pripoveduje, kako se je v Afriki večkrat srečeval z begunci iz Burundija. S skrajno nevarnostjo se jim je posrečilo ubežati strahotnemu pokolu, v katerem je bilo že pred dvema desetletjema pobitih nad 250.000 ljudi iz plemena Hutu (pred nekaj leti pa je sovraštvo terjalo še neprimerno višje število žrtev). Pri teh srečanjih je v pogovorih in molitvi z najsposobnejšimi med njimi mnogo razpravljal o pomenu miru in sprave. Njihovo geslo je bilo “pravica brez maščevanja” ali “mir v pravičnosti in odpuščanju”. Ti ubogi ljudje, ki so bili brez vsega, tudi brez domovine, so se zavedali, da lahko samo z nenasiljem in odpuščanjem osvobodijo nasprotno pleme Tutsi nuje po bojevanju.

    Pogosto vidimo ali tudi v svojem lastnem okolju doživljamo, kako otroci in mladi v domači družini ali med sosedi ravnajo v duhu naročila, ki nam ga daje Jezus v današnjem evangeliju – da ne vračajo krivice s krivico, hudobije
    s hudobijo. “Nehajte že vendar s tem!” pravijo otroci in mladi, ki so zaradi svojega še neomreženega srca Božje orodje za graditev miru. “Ja kam pa pridem, če bi vsaki barabi, ki mi v življenju nagaja, vedno znova odpuščal?” bi se vprašal marsikdo po “treznem” razmisleku. “Ali ne bom s tem hudobnežem dajal potuhe?” Slovenski pregovor pravi: “Kdor hudim odpušča, dobrim škodi.” Jezus ne misli tako in to je tudi utemeljil s svojim zgledom odpuščanja na križu.
    “Jezus ne brani državi, da se upira s kaznimi hudim, zločinskim nagonom hudobnih ljudi,” piše p. Albin Škrinjar. “Tudi ne brani posamezniku, da se zavaruje zoper človeško hudobijo in išče zadoščenja za krivico pred sodiščem. Vsekakor pa hoče Jezus gasiti v nas plamene maščevalnih želja, ki nas spodjedajo, nam nič ne koristijo, nasprotnike pa še bolj podžigajo k hudobiji. Miroljubnost blaži prepir.”

    Pred leti umrli indijski jezuit Anthony de Mello je napisal več knjig, v katerih skuša verske resnice približati bralcem v duhovitih anekdotah. Eni je dal naslov Popravite svete knjige. V njej pove, da so v Združenih narodih nekoč predlagali, da bi ponovno pregledali svete knjige vseh verstev na svetu. Vse, kar bi v njih spodbujalo k nemiru, nestrpnosti, krutosti ali fanatizmu, bi morali izbrisati. Vse, kar bi kakorkoli nasprotovalo miru, človekovemu dostojanstvu in sreči, bi morali izpustiti. Ko so odkrili, da je to predlagal sam Jezus Kristus, so časnikarji planili v njegovo stanovanje, da bi poizvedeli kaj več. Njegovo pojasnilo je bilo preprosto in kratko: “Svete knjige, enako kot sobota, so zaradi človeka,” je spregovoril. “Ni človek zaradi knjig, ampak je obratno, so svete knjige ustvarjene zaradi človeka, da jih bere in se poduči o verskih stvareh! “.

    DRUGAČNA LJUBEZEN, KOT JO LJUDJE RAZUMEMO
    Ljubezen do sovražnikov je znamenje, da si o Bogu nekaj doumel in da mu pripadaš. Nedvomno to presega človeške moči. Tu se razodevata Božja ljubezen in ravnanje. Nebeški Oče namreč »veleva svojemu soncu, da vzhaja
    nad hudobnimi in dobrimi ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« Takšen je Bog. Ljubi brezpogojno in brez razlike.
    Ko govorimo o Jezusovi zahtevi ljubiti celo sovražnike, smo pri jedru njegovega Govora na gori. To je gotovo najbolj korenita, naravnost nezaslišana zahteva. Upira se naši človeški pameti. Nasprotuje človeškim nagnjenjem in tudi celotni zgodovini človeštva. Mnogi bi radi to zahtevo omilili in zgladili njeno neizprosno ostrino. Pravijo, da je dovolj, če ne sovražiš, ali pa, da je ta zapoved samo za popolne kristjane. Toda zapovedi te vseobsežne ljubezni ni mogoče prikrojiti, niti se ji izmakniti. V njej se najjasneje pokaže, da evangelij ni zgolj človeško priporočilo, ampak je Božja zamisel. Ta visoka zahteva je kakor Božji podpis v Svetem pismu, dokaz njegove avtorstva. Še več, ljubezen do sovražnikov je drugo ime za Boga. Ljubiti tiste, ki nas ljubijo, pozdravljati tiste, ki nas pozdravljajo – za to ni potrebno imeti nobene vere. Za to ne potrebuješ Boga. To zmore vsak. To je pač človeško. Evangelijske zahteve pa vse to ravno presegajo. »Evangelij, ki sem vam ga oznanil, ni človeški,« je zapisal apostol Pavel. Je nadčloveški. Človeka dviga iz njegove majhnosti, omejenosti, zagledanosti vase k junaškim dejanjem ljubezni in plemenitosti. Ob tem zaslutimo, kaj je Božje kraljestvo, o katerem Jezus neprestano govori.

    In zato prisluhnimo raje, kaj nam govori Bog, ne razni modri in pametni ljudje, ki razmišljamo/jo le s človeško pametjo, ki je subjektivna in omejena na človeški razmislek in subjektivne predstave in dojemanja! Človek obrača, Bog pa obrne, po svoji Suvereni in Dispozitivni Božji Volji!

    http://zupnija.smarje.com/wp-content/uploads/2017/02/%C5%A0marski-zvon%C4%8Dek-februar-3.pdf

    KAJ JE BOŽJI MIR?
    Kaj je ta mir, ki ga daje Bog? To je predvsem notranji mir, mir srca. Ta mir nam omogoča, da na svet gledamo z upanjem, čeprav je dostikrat razklan zaradi nasilja in sporov. Ta mir od Boga je tudi pomoč, zaradi katere lahko sodelujemo, z vso ponižnostjo, pri ustvarjanju miru tam, kjer je ta ogrožen. Mir na svetu je tako zelo nujen, če hočemo zmanjšati trpljenje; še posebej zato, da se otrokom današnjega in jutrišnjega dne ne bo treba srečevati z bolečino in negotovostjo. Kdo je Bog, je sveti Janez v svojem evangeliju izrazil s slepečim uvidom, v treh besedah: “Bog je ljubezen.” Če bi lahko razumeli samo te tri besede, bi šli daleč, zelo daleč. Kaj je tisto, kar nas v teh besedah prevzame? Dejstvo, da prinašajo žarečo gotovost: Bog Kristusa ni poslal na svet, da bi kogarkoli sodil, temveč da bi vsako človeško bitje vedelo, kako je ljubljeno, in bi lahko našlo pot do občestva z Bogom. Toda zakaj nekatere ljubezen pretrese, tako da se zavedo, kako ljubljeni so, celo kako dragoceni so? In zakaj imajo drugi občutek, da ne veljajo nič? Ko bi le vsak lahko spoznal, da nam Bog ostaja ob strani celo v brezdanjih globinah naše osamljenosti. Bog vsakomur govori: “Drag si v mojih očeh, spoštujem te in te ljubim.” Da, Bog lahko daje samo svojo ljubezen, to je ves evangelij. Kar Bog hoče od nas in nam ponuja, je to, da preprosto sprejmemo njegovo neskončno usmiljenje. Da nas Bog ljubi, je resničnost, ki jo včasih težko dojamemo. Ko pa odkrijemo, da je njegova ljubezen predvsem odpuščanje, se naše srce umiri, celo spremeni. In v Bogu potem zmoremo pozabiti, kar teži srce; to je izvir, kjer najdemo svežino in nov zagon. Se dovolj zavedamo, da nam Bog tako zaupa, da kliče čisto vsakogar izmed nas? Kaj je ta klic? Bog nas vabi, naj ljubimo, kot nas ljubi on. In ni globlje ljubezni od te, da nekdo gre in podari samega sebe, za Boga in za druge. Kdor živi iz Boga, izbere ljubezen. In srce, odločeno ljubiti, lahko izžareva brezmejno dobroto. Tistemu, ki skuša ljubiti z zaupanjem, se življenje napolni z vedro lepoto. Kdor skuša ljubiti in povedati to s svojim življenjem, se znajde pred enim od najtežjih vprašanj: kako lahko olajšamo bolečino in stisko drugih, naj bodo blizu ali daleč stran? Toda kaj pomeni ljubiti? Pomeni to deliti trpljenje najbolj zavrženih? Da, to je to. Pomeni to brez konca vztrajati v srčni dobroti, pozabljati nase zaradi drugih, brez iskanja lastne koristi? Da, vsekakor. In spet: kaj pomeni ljubiti? Ljubiti, to pomeni odpuščati, živeti kot ljudje, ki so se spravili. In sprava duši vedno prinese pomlad. Sprejeti tolažbo Svetega Duha pomeni iskati, v miru in tišini, kako bi se mu prepustili. In čeprav včasih pride do bolečih dogodkov, jih je potem mogoče pustiti za seboj. Znova najti zaupanje vere in mir srca včasih pomeni biti potrpežljiv s samim sabo.

    Ervin Mozetič, Pridi in poglej, 12. 05. 2020

    Odgovori
  3. Miro says:
    23. junija, 2024 at 14:05

    ZBUDILI SO GA IN MU REKLI: »UČITELJ, TI NI MAR, DA SE POTAPLJAMO?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 4,35-41)

    Ko se je tisti dan zvečerilo, je rekel Jezus svojim učencem: »Prepeljímo se na drugo stran!« Ko so odslovíli množico, so ga vzeli s seboj v čolnu, v katerem je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in morje?«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Evangelij se zdi prava provokacija. Učenci se mučijo, da bi vihar ne potopil čolna, on pa spi. Še več, ko ga vseeno prebudijo, jim očita, da so strahopetni in brez vere. Kaj hoče reči s tem? Naj tudi oni počivajo in verjamejo, da se bo vse samo naredilo? Mar ne pravi celo pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Za kaj pravzaprav gre?

    Kaj naj bi pomenilo to Jezusovo spanje in v čem je zgrešeno delovanje apostolov? Tokrat sem pomislil na pomembne dogodke, o katerih Sveto pismo govori, da so se zgodili v spanju.

    – Jožefu se v spanju prikaže angel in mu pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Mt 1,20

    – Ko je Marija rodila, se Jožefu spet prikaže angeli in sicer v spanju. Takole pravi sveto pismo: Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« Mt 2,13

    – V spanju se zgodi tudi rešitev apostola Petra iz ječe. Ko je Cerkev zanj molila, je on v miru spal v ječi. Apostolska dela pripovedujejo takole: Angel je Petra sunil v bok, ga prebudil in mu rekel: »Hitro vstani!« In verige so mu padle z rok. Apd 12,8

    Spanje v vseh teh primerih Sveto pismo ne opisuje v prvi vrsti počitka oz. lenarjenja, ampak Bogu predano držo. Temeljno vprašanje, ki ga Jezus postavlja učencem v čolnu je: Ali ste na Boga pozabili? Kako to, da se ne umirite, ko je sam Bog tu med vami? Ali mislite, da se bo Bog potopil v valovih?

    Kako naj se torej kaže naša vera?

    Če pogledamo še enkrat v čoln, bomo videli, kako si apostoli predstavljajo, da je vse v njihovih rokah. Tako so zaposleni s svojimi strahovi, da pozabijo celo na to, da je na krovu z njimi Bog sam. Jezusov očitek, ali še vedno nimate vere, je v prvi vrsti opomin, naj ne pozabijo na božje načrte in božjo bližino.

    Drugi opomin, ki ga daje Jezus učencem, je povezan z reševanjem težav. Ne smemo pozabiti, da brez Njega ne moremo storiti ničesar. Bog je, ki vse rešuje, na nas je, da se prizadevamo in zaupamo.

    In še tretji poduk: Občestvo! Tudi Jezus je del posadke, zakaj so v strahu pozabili, da bi ga tako pritegnili k iskanju rešitve. Kakor Peter so tudi drugi apostoli še vedno zaverovani v svoje moči, občestvo jih ne prepriča.

    Ko Jezus stopi v življenje apostolov se vse spremeni. Nam je to danes opomin in vabilo:

    – vera je v tem, da vse svoje načrte uravnavamo ob Njem.

    – vera je v tem, da tudi težave rešujemo z Njim, ki naše stiske pozna in nam želi pomagati.

    – vera je v občestvu. Kjer se dva ali trije združijo v molitvi, tam je Bog med njimi.

    Jezusov očitek: Kaj še nimate vere? pomeni izziv k globljemu dojemanju sveta in stvari. Ne k dodatnemu brezglavemu hitenju, niti k lenarjenju, ampak k premisleku, kje je v našem življenju Bog in kje so bližnji. Ne bojmo se, Bog ne spi, tudi če se včasih tako zdi!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    22. junija, 2024 at 11:13

    NE BODITE V SKRBEH ZA SVOJE ŽIVLJENJE, KAJ BOSTE JEDLI, TUDI NE ZA SVOJE TELO, KAJ BOSTE OBLEKLI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,24-34)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Nihče ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.

    Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več ko jed in telo več ko obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec?

    In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri vrže v peč, Bog tako oblači, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: ›Kaj bomo jedli in kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli?‹ Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Pogled na ptice pod nebom in lilije na polju naj bi nas navdal z zaupanjem v božjo previdnost. Če pa globlje preudarimo, nas prevzame strah, ko pomislimo, da bi morali z Bogom zares resno računati. Pa si skušamo razložiti Jezusove besede, češ da so le pesniške prispodobe. Pisatelj Ernst Bloch je o njih celo sarkastično pripomnil, da so besede o »pticah pod nebom simbol ekonomske naivnosti kristjanov«. Ključ za boljše razumevanje Kristusovega nauka o božji previdnosti moramo iskati v podobah Boga, s katerimi nam govori današnja božja beseda.

    On nas ne more pozabiti; le mi se mu, s svoje strani, lahko odtujimo in se preusmerimo v navidez potrebnejše stvari.

    Druga, evangeljska podoba nam govori o našem bivanju v Bogu, nebeškem Očetu. On nas vidi in ve, česa potrebujemo; pozna nas in za nas skrbi. Tako govorimo o njegovi PREVIDNOSTI. Razmeroma lahko je verovati v takšnega Boga, dokler nismo v takšni situaciji, da bi ga zares doživeli in v živo izkusili. Dokler se ukvarjamo le z vprašanji, koliko holesterola ali kalorij ima ta ali ona hrana; dokler nas skrbi kakšno dieto naj izberemo, da bi shujšali; dokler letamo od trgovine do trgovine v iskanju boljših cigaret … dotlej nam je teorija o božji previdnosti lahko sprejemljiva.

    Drugače pa je verovati in živeti v popolni vdanosti Očetu takrat, ko nam zmede naše račune nezaposlenost, kriza, nesreča, osamelost in negotovost starih let … Smo takrat sposobni »preložiti svojo skrb na Gospoda« in z vedrim zaupanjem iti naprej?

    Evangeljski materinski in očetovski Bog nas osvobaja za neutesnjeno, vedro – nikakor pa pasivno in lenobno bivanje na zemlji. »Bog skrbi za ptice pod nebom, vendar jim ne daje hrane v gnezdo,« pravi pregovor.

    Jezus želi, da živimo brezskrbno kot ptice. Ptice so, čeprav ne sejejo in ne žanjejo, brezskrbne. Koliko bolj bi morali biti nezaskrbljeni mi z vsemi našimi žetvami in prizadevanji. Če že ptice, ki so živali, niso zaskrbljene, koliko manj razlogov za to imamo mi, ki smo božji otroci ..Bog, ki nam je naklonil velike stvari, bo skrbel tudi za manjše reči,« je v istem duhu vere dejal sv. Hieronim. Morda so le posamezniki, katerih srce je zares bilo polno Boga, mogli postaviti vse svoje zaupanje vanj.

    Najmanj, kar od nas pričakuje današnji evangelij, pa je to, da ne gradimo na bogastvu in imetju, denarju – mamonu. Bogastvo je lahko največji božji nasprotnik. »Kdor je suženj bogastva, se ga oklepa kakor suženj; kdor pa je zlomil jarem suženjstva bogastvu, ga razdaja kakor gospod« (sv. Hieronim).

    Naše srce naj ostane odprto in otroško vdano, da bi lahko z vso svobodo izpolnilo edino, prastaro in absolutno zapoved: »Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini! Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo!« (5 Mz 6,4). To je priložnost, da naredimo nekaj drugega, da lahko nekaj postane drugače. Zato se vprašajmo: katere stvari so me odvračale od živosti in me oddaljevale od Boga?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    21. junija, 2024 at 10:05

    KJER JE TVOJ ZAKLAD, TAM JE TUDI TVOJE SRCE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,19-23)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi kopljejo in kradejo. Nabirajte si marveč zakladov v nebesih, kjer jih ne uničuje ne molj ne rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce. Svetilka tvojega telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo vse tvoje telo svetlo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo vse tvoje telo v temi. Če se torej tvoja notranja luč stemni, kolika bo tema!«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ZAKLAD – SRCE

    Današnji evangelij nam želi reči, da je kristjan tisti, ki nosi v sebi veliko željo, globoko željo, tisto, srečati se s svojim Gospodom skupaj s svojimi brati, sopotniki na poti. Vse to pa, kar nam Jezus pravi, je povzeto v znanem Jezusovem izreku: Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.

    Postavil vam bom dve vprašanji. Prvo je: Ali bije v vas srce, ki si želi? Poskusite odgovoriti v tišini vašega srca. Imaš srce, ki si želi, ali pa imaš zaprto srce, zaspano srce, omrtvičeno srce za stvari življenja?

    Drugo vprašanje: kje je tvoj zaklad, tisti, ki si ga želiš? Jezus nam je rekel: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce« in jaz vas vprašam: »Kje je tvoj zaklad? Katera resničnost je zate najpomembnejša, najbolj dragocena, resničnost, ki kakor magnet privlači moje srce? Kaj privlači tvoje srce? Lahko rečem, da je to Božja ljubezen, ki je hotenje delati dobro drugim, živeti za Gospoda in za naše brate? Lahko to rečem?

    Kdo bi mi lahko rekel: ‘Zame je najpomembnejša resničnost to, da imam družino, delo’ Seveda, res je, pomemno je, toda, katera je tista moč, ki drži skupaj družino? Ljubezen je tista, in kdo seje ljubezen v naše srce? Bog. Božja ljubezen. In ravno Božja ljubezen je tista, ki daje smisel majhnim vsakodnevnim prizadevanjem in ki tudi pomaga pri soočanju z velikimi preizkušnjami. Resničen človekov zaklad je to, da gremo v življenju naprej z ljubeznijo, s tisto ljubeznijo, ki jo je Gospod posejal v srce, z Božjo ljubeznijo. In to je resničen zaklad.

    Toda Božja ljubezen, kaj je to? Ni nekaj nedoločenega, neko splošno čustvo. Božja ljubezen ima ime in obličje: Jezus Kristus. Božja ljubezen se pokaže v Jezusu. Ljubimo osebe in oseba, ki jo mi ljubimo, je Jezus, Očetov dar med nami. Je ljubezen, ki da vrednost in lepoto vsemu ostalemu, torej družini, delu, študiju, prijateljstvu, umetnosti, vsaki človeški dejavnosti. Daje pa tudi smisel negativnim izkušnjam, saj nam ta ljubezen omogoči iti preko teh izkušenj, iti preko, da ne ostanemo sužnji zla, omogoča nam iti čez ter nam vedno odpira upanje. V tem tudi napori in padci najdejo svoj smisel. Tudi naši grehi najdejo smisel v Božji ljubezni, saj nam ta Božja ljubezen v Jezusu Kristusu vedno odpušča. Tako nas ljubi, da nam vedno odpušča.

    Naj nam Marija pomaga, da bomo lahko tudi mi živeli to ljubezen, vsakdo glede na lastno poklicanost.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/06/20/petek-21-junij/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    20. junija, 2024 at 11:03

    Sv. apostol Pavel nam polaga na srce: »Vzemite čelado odrešenja in meč Duha,
    kar je Božja beseda.« (Ef 6,17)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
  7. Miro says:
    20. junija, 2024 at 10:49

    PAPEŽ: SPREJETI IN VKLJUČITI LJUDI, KI TRKAJO NA NAŠA VRATA

    OB KONCU SPLOŠNE AVDIENCE, 19. JUNIJA 2024, JE PAPEŽ FRANČIŠEK POZVAL,
    K SPREJEMANJU IN VKLJUČEVANJU BEGUNCEV, KI TRKAJO NA NAŠA VRATA.
    PONOVNO JE POVABIL K VSAKODNEVNI MOLITVI ZA MIR.

    Več na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/papez-sprejeti-in-vkljuciti-ljud-ki-trkajo-na-nasa-vrata.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      20. junija, 2024 at 10:50

      MOLIMO ZA MIR V SVETU

      Gospod Jezus Kristus,
      Ti si resnični Kralj miru.
      V Tebi samem lahko najdemo svoboda.
      Prosim, osvobodi naš svet konfliktov.
      Prinesi enotnost v nemirne narode.
      Naj tvoj časten mir kraljuje v vsakem srcu.
      Razkrij vso temo in zlo.
      Varuj dostojanstvo vsakega človeškega življenja.
      Zamenjaj sovraštvo s svojo ljubeznijo.
      Podaj modrost svetovnim voditeljem.
      Osvobodi jih sebičnih ambicij.
      Odpravi vsako nasilje in vojno.

      Slavna Devica Marija, Sveti nadangel Mihael,
      vsi angeli in svetniki: prosite za mir.
      Prosite za enotnost med narodi.
      Prosite za enotnost med vsemi ljudmi.
      Prosite za najbolj ranljive.
      Prosite za tiste, ki trpijo.
      Prosite za prestrašene.
      Prosite za tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
      Prosite za nas vse.

      Jezus, Sin živega Boga, usmili se nas.
      Jezus, usliši naše molitve.
      Jezus, vate zaupam!

      Amen.

      https://portal.pridi.com/2023/11/17/molitev-za-mir/

      Odgovori
  8. Miro says:
    20. junija, 2024 at 10:04

    JEZUS NAS UČI MOLITI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,7-15)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besed. Ne postanite jim podobni, vaš Oče namreč ve, kaj potrebujete, preden ga prosite. Takole torej molite:

    Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo; temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ne odpustite ljudem, tudi vaš Oče vam ne bo odpustil vaših grehov.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    PRI MOLITVI NE BLEBETAJTE

    Eden temeljnih problemov sveta je kriza molitve. To še posebej velja za področje Slovenije, saj po raziskavah Slovenci izmed evropskih narodov najmanj molimo. Pri tem ne gre v prvi vrsti toliko za molitev v kvantitativnem smislu, ampak gre za krizo kvalitete molitve.

    Jezus v uvodu v molitev Oče naš opozori, da ni smisel molitve v količini, ampak v kvaliteti molitve, ki se najbolj izraža v omenjeni Gospodovi molitvi. Jezus celo govori, da tisti, ki misli, da bo molitev dosegla namen z izgovarjanjem mnogih besede, postaja podoben poganom.

    Ljudje se največkrat izgovarjamo, da nimamo časa za molitev. Če posvečamo velik del molitve molitvenim obrazcem, ki so v glavnem naučeni, potem bomo poleg vseh dnevnih obveznosti, res težko našli čas za molitev. Če pa bomo k molitvi usmerili predvsem svoje srce, potem je lahko molitev časovno sicer kratka in učinkovita, saj bo iz srca prišlo na dan vse tisto, kar želimo izročiti Bogu.

    Jezus nas v družbi njegovih učencev uči moliti z molitvijo Oče naš, za katero lahko rečemo, da je molitev vseh molitev, saj je v njej povzeto vse, kar potrebujemo za življenje. V molitvi je izpostavljeno sedem prošenj. Prve tri prošnje se nanašajo neposredno na Boga, zadnje tri nas usmerjajo v izogibanje slabemu, vmes med temi šestimi prošnjami pa je prošnja za vsakdanji kruh.

    Molitev je v prvi vrsti stvar ljubezni. Če rečemo, da nimamo časa za molitev, je tako kot bi rekli, da nimamo ljubezni. Čas imamo za tisto, kar ljubimo, oz. za tisto, kamor nam vleče srce. Če imamo čas preživeti ure in ure ob elektronskih napravah, pomeni, da smo je naše srce v prvi vrsti tam. Če imamo čas za ljubljeno osebo, pomeni, da je naše srce pri njej. Če pa je med ljubljenimi osebami na prvem mestu Bog, potem lahko Božja ljubezen skozi nas vstopa v vsakdanjik tega sveta. Vprašanje ljubezni v svetu je tako vprašanje naše lastne odprtosti zanjo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/19/cetrtek-20-junij/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  9. Miro says:
    19. junija, 2024 at 14:50

    GLEJTE, DA DOBRIH DEL NE BOSTE OPRAVLJALI PRED LJUDMI, DA BI VAS ONI VIDELI; SICER NE BOSTE IMELI PLAČILA PRI SVOJEM OČETU, KI JE V NEBESIH

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,1-6.16-18)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Glejte, da dobrih del ne boste opravljali pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

    Kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč radi molijo stojé po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

    Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    GLEJTE, DA DOBRIH DEL NE BOSTE OPRAVLJALI PRED LJUDMI, DA BI VAS ONI VIDELI …

    Kadar molite, ne bodite kakor hinavci …

    Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; …

    Dobra dela – kaj bi radi z njimi? Dobra dela so izraz ljubezni do bližnjega. Dobra dela vabijo, da se umirimo v sebi in vzamemo nase križ razpetosti med delom in pogovorom, med tihoto in besedo. Čemu torej dobra dela? Da bi v sebi razjasnili pogled na bližnjega, da bi ga videli v globini in odgovorili na resnično potrebo.

    Kaj bi radi dosegli s pomnoženimi molitvami? Lepo je, če bi radi stopili v stik z Bogom. A ne smemo hiteti kakor duhovnik in levit mimo človeka, ki je padel med razbojnike. Spomnimo se, kako sta ponosno tekla opravljat svoje molitve. Neverni Samarijan, odpadli član Izraelskega ljudstva, je videl reveža in se ni bal umazati si rok s krvjo in blatom. Lepo je, če se odločimo za več molitve, vendar ne na račun bližnjega! V nas mora ostajati razpetost med delom in molitvijo, med telesnimi in duhovnimi skrbmi. Odnos z Bogom mora biti prepleten z ljubeznijo do bližnjega in ljubezen do bližnjega mora izvirati iz odnosa do Boga.

    In nazadnje telesni post: čemu je odpoved v hrani namenjena? Jezus opozarja Jude, da bi z vsakim od treh dejanj radi zbudili priznanje pri ljudeh. A post je še posebej namenjen temu, da se srečamo sami s seboj. Da se srečamo z napetostjo med izpolnjenimi in neizpolnjenimi hrepenenji. Hrepenenja in strasti bi radi zapolnili z nečim oprijemljivim, zato pogosto segamo po hrani. Če z istimi nezavednimi vzgibi segamo po postu in raznih vajah, da bi si dokazali, da smo dobri, smo zgrešili cilj.

    Kaj bomo s postom, je resno vprašanje? Ne gre za preproste vaje, ki jih bomo ‘obkljukali’, ampak za vprašanje razpetosti, na katero nas post želi najprej spomniti.

    Naj nas še tako boli naša neuspešnost v zakonskem življenju, v družbenem življenju, na tem ali onem osebnem področju, ničesar ne bomo rešili zgolj z zunanjim postom. Post, ki ga želi Bog od nas je nositi nemoč in hrepenenja v sebi. Živeti z neizpolnjenostjo in hrepeneti po popolnosti. Jezus ne prinaša logike uspeha, ne pozna zgodbe o uspehu, pozna pa zgodbo o jaslih in križu, o ponižnosti in trpljenju. To je zgodba pravega posta, to je pot kristjana, ki želi živeti polno, na zemlji za nebesa. Ni lahko nositi v sebi nebesa in ostajati na zemlji, a to je veličina Jezusove zmage. Samo takšna je lahko zmaga kristjana, tj. zmaga križa!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/18/sreda-19-junij-glejte-da-dobrih-del-ne-boste-opravljali-pred-ljudmi-da-bi-vas-oni-videli/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    19. junija, 2024 at 14:45

    SVETI OČE PRI KATEHEZI: DA NE BI OSIROMAŠILI MOLITVE, MOLIMO S PSALMI

    KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 19. JUNIJA 2024, JE BILA NAMENJENA PSALMOM.
    SVETI OČE JE POVABIL NAJ SE NAUČIMO MOLITI S PSALMI. PSALMI NAM NAMREČ POMAGAJO, DA
    SE ODPREMO ZA MOLITEV, KI NI OSREDOTOČENA SAMO NA NAS, AMPAK POSTANE SLAVLJENJE,
    BLAGOSLAVLJANJE IN ZAHVALJEVANJE.

    Kateheza svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/sveti-oce-pri-katehezi-molimo-s-psalmi.html

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja