Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.952 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    28. junija, 2024 at 12:46

    IN GLEJ, PRISTOPIL JE GOBAVEC, PADEL PREDENJ IN REKEL: »GOSPOD, ČE HOČEŠ, ME MOREŠ OČISTITI.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 8,1-4)

    Ko je prišel Jezus z gore, so ga spremljale velike množice. In glej, pristopil je gobavec, padel predenj in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In takoj je bil očiščen od gob. Jezus mu je pa naročil: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ČE HOČEŠ, ME MOREŠ OČISTITI!

    Današnji evangeljski odlomek predstavlja ozdravitev človeka, obolelega za gobavostjo, torej boleznijo, ki so jo v Stari zavezi imeli za veliko nečistost in je zato vključevala tudi izključitev gobavca iz skupnosti. Njegovo stanje je bilo zares mučno, saj se je zaradi mentalitete tistega časa čutil nečistega tudi pred Bogom, ne samo pred ljudmi. Zato je gobavec iz evangelija prosil Jezusa s temi besedami: ‘Če hočeš, me moreš očistiti!’.

    Ko je Jezus to slišal, ga je obšlo sočutje. Zelo pomembno se je osredotočiti na ta Jezusov notranji odmev. Ne razume se namreč Kristusovega delovanja, ne razume se Kristusa samega, če se ne vstopi v njegovo srce, polno sočutja in usmiljenja. In to ga je spodbudilo, da je stegnil roko proti temu človeku, obolelem za gobavostjo, se ga dotaknil in mu rekel: ‘Hočem, bodi očiščen!’ Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da se je Jezus dotaknil gobavca, saj je bilo to po Mojzesovi postavi strogo prepovedano. Dotakniti se gobavca je namreč pomenilo, okužiti se tudi od znotraj, v duhu, oziroma postati nečist. Pri tem ozdravljenju občudujemo poleg Jezusovega sočutja in usmiljenja tudi njegovo drznost, saj ga ni skrbelo, da bi se okužil in tudi prekršil predpis, ampak ga je gnalo samo hotenje, da bi osvobodil tega človeka prekletstva, ki ga je morilo.

    Nobena bolezen ni vzrok za nečistost. Bolezen prav gotovo zajame vso osebo, vendar na noben način ne načne ali prepreči njenega odnosa do Boga. Še več, bolna oseba je lahko še bolj združena z Bogom. Medtem ko nas greh – ta pa, napravi nečiste! Sebičnost, ošabnost, vstop v svet korupcije, so bolezni srca, katerih je potrebno biti očiščen tako, da se obrnemo na Jezusa, kot se je gobavec: ‘Če hočeš, me moreš očistiti!’ Sedaj v nekaj trenutkih tišine naj vsak – pogleda vase in opazuje svojo lastno nečistost, svoje grehe. Vsak naj v tišini, a z glasom srca reče Jezusu: ‘Če hočeš, me moreš očistiti!’ ‘Če hočeš, me moreš očistiti!’ In vsakič, ko s skesanim srcem pristopimo k zakramentu sprave, Gospod ponovi tudi nam: ‘Hočem, bodi očiščen!’ Kolikšno veselje prinese to! S tem gobavost greha izgine in začnemo spet z veseljem živeti svoj sinovski odnos z Bogom in smo ponovno v polnosti vključeni v skupnost.

    Na priprošnjo Device Marije, prosimo Gospoda, ki je bolnikom prinesel zdravje, da s svojim brezmejnim usmiljenjem ozdravi tudi naše notranje rane ter nam tako ponovno podari upanje in mir srca.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/27/petek-28-junij-ce-hoces-me-mores-ocistiti/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  2. Miro says:
    27. junija, 2024 at 17:15

    SEDEM JIH JE ODGOVORILO: TUKAJ SEM, POŠLJI MENE! (Radio Ognjišče, 27.06.2024)

    KAKO SE RODI DUHOVNIK? KAKO JEZUS DANES KLIČE MLADE MOŽE, DA BI HODILI ZA NJIM? JE TEŽKO DATI PRITRDILNI ODGOVOR? KAJ RADI POČNEJO, KO NISO V SLUŽBI? LETOS SE SLOVENCI VESELIMO SEDMIH NOVOMAŠNIKOV, ŠTIRJE OD TEH SO IZ KRAJEVNE CERKVE, TRIJE PA PRIHAJAJO IZ IZSELJENSTVA.

    Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/275/oddaje/38335/sedem-jih-je-odgovorilo-tukaj-sem-poslji-mene.htm

    Odgovori
  3. Miro says:
    27. junija, 2024 at 8:46

    »NE POJDE V NEBEŠKO KRALJESTVO VSAK, KDOR MI PRAVI: ›GOSPOD, GOSPOD,‹ TEMVEČ KDOR SPOLNJUJE VOLJO MOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 7,21-29)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Mnogi mi porekó tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudobnih duhov in v tvojem imenu storili mnogo čudežev?‹ Tedaj jim bom izjavil: ›Nikoli vas nisem poznal. Proč od mene, kateri delate krivico!‹

    Vsak, kdor posluša te moje besede in jih spolnjuje, bo torej podoben pametnemu človeku, kateri si je postavil hišo na skalo. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter se zagnali v ono hišo: in ni padla, zakaj imela je temelj na skali. Vsak, kdor posluša te moje besede in jih ne spolnjuje, pa bo podoben nespametnemu možu, kateri si je postavil hišo na pesek. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter butnili v ono hišo: in padla je in njena podrtija je bila velika.«

    Ko je Jezus končal ta svoj govor, so množice strmele nad njegovim naukom. Kajti učil jih je, kakor kdor ima oblast in ne kakor njih pismouki.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    HIŠA NA SKALI IN PESKU

    S čim Jezus začenja današnji evangelij? Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹. Od vas pričakujem, da izpolnite voljo mojega Očeta. Kaj naj bi pomenilo reči: ›Gospod, Gospod,‹? Moledovati in prositi ga. Častiti ga in se mu prilizovati. Moliti z mnogimi besedami? No, to nam je verjetno poznano. Samo besede pač ne zadoščajo.

    Nadaljuje z znano prispodobo o možu, ki zida hišo na skalo. Ta, ki besede posluša in jih izpolni, ta je tisti, ki pride v nebeško kraljestvo. A kakšen mož bi to bil: ne tisti, ki veliko moli in prosi, niti tisti, ki veliko dela. Kdo je ta mož? Če pomislimo v čem je razlika med gradnjo pametnega in nespametnega moža opazimo, da je razlika samo v temelju. Ni vprašanje gradnje, oblike in velikosti zgradbe. Temeljno vprašanje torej ni, kakšno hišo bo mož sezidal, niti kako jo bo zidal, ampak kam jo bo postavil. Kaj je temelj te hiše? Temelj naj bo Jezus in njegov zgled. To naj bo temelj besed in dejanj. In kaj je temelj Jezusovega življenja, njegovih besed in dejanj? Ljubezen! Ljubezen do sebe, bližnjega in do Boga. To naj bi bil temelj tudi naših dejanj.

    Torej kako se odraža moja ljubezen do sebe? Ko Jezus graja množico besed, lahko graja nas, kadar hitimo v molitev in prošnjo, naj nam Gospod pomaga, pa se nam ne da ustaviti in premisliti, kaj se nam pravzaprav sploh dogaja. Ali se sploh hočemo srečati sami s seboj? Ali zaupam, da bo temelj, na katerem stojim – Bog sam, poskrbel, da me srečanje s seboj ne bo razsulo? Ali prikrojujem resnico tako, da sem ravno pravšnji za druge in zase. Ustaviti se in srečati s seboj! To je prvi post, prvi postanek na pravem temelju – Kristusu.

    Kako se odraža moja ljubezen do bližnjega? Ko se ne morem umiriti pri sebi, me mogoče žene v navidezno skrb za drugega. Vse bi naredili, samo da bi se ne ustavili. Vse bi naredili, počeli bi tisoč in eno stvar za drugega, samo da se ne bi bilo potrebno srečati z drugim. Vse bi naredili, da bi iztisnili kanček priznanja. Bog nam bo dal priznanje, če se bomo umirili v sebi in v njem. …

    Kako se odraža moja ljubezen do Boga? Skrita je v prejšnjih ljubeznih. Zaupam mu, da skrbi zame in da mi prav naroča, ko mi naroča, naj se ustavim. Ljubezen je v zaupanju, da ima Bog prav ter v izpolnjevanju njegovih naročil. Naj se zgodi, kar ti hočeš, ne kakor ugaja meni. Kar naročaš je prav, je dobro zame in za druge. Ljubezen do Boga ni v mnogih pomembnih dejanjih, ampak v tem, da vsa, tudi najmanjša dejanja vodi Bog in da jih vodi prav.

    Da bi našli temelj, prečistili naše molitve ali pa jih poživili, prečistili naša dejanja ali pa jih pomnožili, se bomo morali srečevati pred Gospodom – molitev, odpoved in dobra dela. Vendar ne zato, da bi pomirili našo vest, ampak da bi izpolnili tisto, kar nam naroča Gospod – da bi se našli, da bi postavili trden temelj našemu življenju, da bi postavili nov temelj našemu delovanju.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/26/cetrtek-27-junij/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    26. junija, 2024 at 20:18

    PAPEŽ: KOT DRUŽBA SMO MORALNO DOLŽNI, DA USTAVIMO PROIZVODNJO IN TRGOVINO Z DROGAMI

    SVETI OČE JE KATEHEZO MED SPLOŠNO AVDIENCO NAMENIL DANAŠNJEMU SVETOVNEMU DNEVU BOJA PROTI ZLORABI DROG IN NEZAKONITEMU TRGOVANJU Z DROGAMI, KI VSAKO LETO POTEKA 26. JUNIJA. DAN JE LETA 1987 RAZGLASILA GENERALNA SKUPŠČINA ZDRUŽENIH NARODOV. LETOŠNJA TEMA SE GLASI “DOKAZI SO JASNI: VLAGATI MORAMO V PREPREČEVANJE”.

    Papež je dejal, da odvisnosti od drog ni mogoče zmanjšati z legalizacijo drog. Izpostavil je uničujoče posledice, ki jih ima uživanje drog za posameznikovo življenje ter prav tako za družbo, proizvodnja in trgovina z drogo pa tudi za naravno okolje.

    »V boju proti zlorabi drog in trgovini z njimi je pomembno preprečevanje, ki se izvaja s spodbujanjem večje pravičnosti, vzgojo in izobraževanjem mladih o vrednotah, spremljanjem ljudi, ki so v težavah, in dajanjem upanja za prihodnost,« je izpostavil ter poudaril, da je moralna dolžnost celotne družbe ustaviti proizvodnjo drog in trgovino z njimi.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: 1 Kor 6,12-14

    »Vse mi je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse mi je dovoljeno,« toda jaz se ne bom dal ničemur podvreči! Jedi so za trebuh in trebuh je za jedi. Bog pa bo oboje odpravil. Telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo. Bog je obudil Gospoda in bo s svojo močjo obudil tudi nas.

    KATEHEZA: Svetovni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami, objavljena na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/papez-kot-druzba-smo-moralno-dolzni-da-ustavimo-proizvodnjo-in.html

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    26. junija, 2024 at 11:32

    VARUJTE SE LAŽNIVIH PREROKOV, KI PRIHAJAJO K VAM V OVČJIH OBLAČILIH, ZNOTRAJ PA SO GRABEŽLJIVI VOLKOVI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 7,15-20)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Ali obirajo grozdje s trnja ali smokve z osata? Tako vsako dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bodo posekali in vrgli v ogenj. Po njih sadovih jih boste torej spoznali.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    PO NJIH SADOVIH JIH BOSTE SPOZNALI

    Trnje ne more roditi grozdja. Sebičnost ne more roditi ljubezni.

    Kako vidim svoj sad in kakšno drevo sem? Sem dobro ali slabo drevo? Sem dober ali lažen prerok?

    Kdaj se pokažejo dobri sadovi? Kadar gre za: spreobrnjenja, cvetoče zakramentalno življenje, duha molitve, evangeljske spokornosti in bratsko ljubezen. Kriterij za pristnost vsake karizme je skupno dobro, služenje Cerkvi. Znamenja.

    Pošteno moram povedati, da pa v cerkvi pogrešam sad veselja.

    Veselje – v Katoliški cerkvi? Tu pri nas? Priznajmo da tega nam kristjanom pogosto ne pripisujejo kot vidne lastnosti. In zaradi naše zavrtosti pogosto to tudi drži: veselja, tega daru Svetega Duha, je včasih pri nas zelo malo čutiti. Gledamo malo napeto, redno izpolnjujemo svoje dnevne dolžnosti, govorimo o nedeljskih obveznosti – in imamo po možnosti še ves čas slab občutek, ker se katerih zapovedi nismo držali. Odkrito rečeno – ne verjamem, da je tu Sveti Duh uspešno pristal: »Pristanek je moral biti zaradi megle prav gotovo odložen …«

    Tam, kjer deluje Sveti Duh, kjer lahko deluje, tam je svoboda, navdušenje, upanje, zaupanje, tam se smejemo – tudi sami sebi – tam je sproščenost, čas, ljubezen. Po njih sadovih bi jih naj spoznali …

    Toda pogosto doživljamo razočarane in tarnajoče kristjane, ki govorijo o stresu in odklanjanju, ko zavestno širijo veselo sporočilo naše vere. Cerkev – to smo seveda mi. Od nas je odvisno, kako širimo svojo vero v svet.

    Drevo se spozna po sadu. Še bolj kot besede pa so sadovi naše notranjosti naša dejanja. Dejanja so kot sadovi, besede so le kot listje na našem drevesu. – Če Jezus pravi, da dobro drevo rodi dober sad, hoče reči, da naša dejanja kažejo na nekaj globljega v nas. Razodevajo našo osnovno življenjsko usmerjenost., temeljno odločitev in stališče, korenino, ki daje kakovost in vrednost vsem dejanjem. Ta notranja drža je nadvse pomembna, saj gre za to, čemu sem se zapisal, za katero glavno vrednoto ali nevrednoto sem se opredelil: za dobro ali zlo, za ljubezen ali sovraštvo in sebičnost, za Boga ali proti Bogu. Gre za to, česa je »polno srce«, kakšna je »zakladnica srca«, dobra ali pokvarjena.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/25/sreda-26-junij-po-njih-sadovih-jih-boste-spoznali/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    25. junija, 2024 at 14:29

    RADIO OGNJIŠČE, KI BO 28. NOVEMBRA DOPOLNIL 30 LET DELOVANJA, JE PRIPRAVIL DANES NA DAN DRŽAVNOSTI V SODELOVANJU Z ARBORETUMOM VOLČJI POTOK JUBILEJNO 50. SREČANJE PRIJATELJEV RADIA OGNJIŠČE

    SREČANJE SO ZAČELI OB 10. URI S SV. MAŠO ZA DOMOVINO, KI JO JE OB SOMAŠEVANJU DUHOVNIKOV V PARKU DAROVAL LJUBLJANSKI POMOŽNI ŠKOF ANTON JAMNIK.

    ŠKOF ANTON JAMNIK se je v pridigi osredotočil na slovensko samostojnost in našo pot v Evropski uniji. Zahvalil se je Prijateljem Radia Ognjišče za podporo Sloveniji in radiu pri njegovi poti.

    »Letošnje praznovanje dneva državnosti se dopolnjuje z 20. obletnico vstopa Slovenije v EU in Nato, zato je prav da razmislimo o mestu naše države v družini evropskih narodov.

    Ko razmišljamo o združeni Evropi in mestu Slovenije v njej, da se vedno znova vračamo h krščanskim koreninam iz katerih Evropa raste in more kot taka tudi obstati. Pomembna so naša prizadevanja za celovitost sveta in harmonije v njej, ki izhaja od Stvarnika. Učlovečenje Jezusa Kristusa pomeni trajen klic vsemu ustvarjenemu, da se vrne k Očetu. Vloga Cerkve v Evropi, ki išče svojo dušo, je torej v tem, da sama vedno bolj živi iz te stvarjenjske harmonije in da v svetu fragmentarnosti in razklanosti odpira vizijo povezovanja in celovitosti. Ko Evropa išče svojo dušo, je odločilnega pomena, da se zave svojih korenin in da danes na nov način, z novo močjo in jasno vizijo usmeri svoj pogled v prihodnost. Utrujen, naveličan in pogosto razočarani človek se bo ponovno začel veseliti življenja. Potrebuje le dobro besedo, zavest o lastnem dostojanstvu in moč ter pogum za odgovorno odločitev, ki izvira iz temeljne obdarjenosti in milostnosti bivanja, ki se razkriva v ljubezni.«

    Celoten prispevek o tem srečanju in razmišljanju škofa Jamnika na:

    https://radio.ognjisce.si/sl/275/utrip/38330/dez-ni-zmotil-jubilejnega-50-srecanja-pro-skof-jamnik-se-naprej-izrekajte-besede-upanja.htm

    Odgovori
  7. Miro says:
    25. junija, 2024 at 12:26

    ŠKOF ANDREJ SAJE PRI MAŠI ZA DOMOVINO: NAJ BOG BLAGOSLOVI SLOVENIJO IN VSE NJENE PREBIVALCE
    (18. junij 2024)

    Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!

    V nocojšnjem slavju ob prazniku naše domovine se hvaležno in s prošnjo v srcu oziramo na našo deželo in njene prebivalce.

    Hvala vsem, ki ste gradili in postavili temelje naši državi in zanjo skrbite danes. S hvaležnostjo se spomnimo vseh, ki so za domovino dali življenje. Pozdravljam vse Slovenke in Slovence.

    Poseben pozdrav naslavljam na ostarele in bolne. Molimo za našo državo in za slovenski narod in za mir.

    Zaupajmo, da Bog ve za vsakogar in da pazi na pota vsakega človeka (Ps 139,3).

    Prebrani svetopisemski odlomki nas vodijo v središče ene misli. Ta resničnost z našim slovenskim narodom živi že vsaj tisočletje in pol. Vsaj od takrat, ko je začelo k krstom pripadati Kristusu in Cerkvi. In sicer: Pravi Bog – Bog, ki je za vse, je Bog ljubezni. Ta Bog ljubi vse ljudi brez razlike. Vse kliče k sebi in ne želi, da bi se kdorkoli pogubil ali izgubil (prim. Krst pri Savici).

    Mnogi slovenski misleci in pisatelji so pojem ljubezni razširili od posameznika na domačijo in z njo na domovino. Pri tem so izhajali iz spomina slovenske samobitnosti. Stalnost naselitve, polnopravnost, svoboda človeka, ki je imel pravico udeleževati se političnih zborov in ki je bil samooskrben ter sposoben poskrbeti zase in za svojo družino, je oblikovala Slovenca kot ponosnega prebivalca svoje domovine.

    Prebivalca tiste domovine, ki jo Cankar opisuje kot zemljo, na kateri je polno prgišče lepote po Božji dobroti razsuto na vse štiri strani neba. To je domovina, ki jo je Bog ob stvarjenju pozdravil in blagoslovil, da bi v njej živeli veseli ljudje. (prim. I. Cankar, Kurent)

    Polno prgišče lepot naše domovine so hribi, gozdovi, vode, travniki in polja. A pomislimo širše. Polna dlan lepote so plemenite vrednote naroda in družbe, v kateri živimo. Govorim o vrednotah, na katerih je utemeljena slovenska ustava. Te vrednote so: temeljne človekove pravice in svoboščine, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe ter zgodovinsko dejstvo, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost. (prim. Preambula)

    So pa tudi časi, ko človek začuti, da ga polja in hiše, mesta in vasi ne pozdravljajo več tako prijazno, kot so ga nekoč. Pride dan, ko se na dom usede senca. Brižinski pridigar je rekel: »Ker je bil človek z zavistjo Neprijaznega izgnan od slave božje, po tem so na rod človeški bolečine in skrbi prišle, in bolezni, in po tem redu smrt.« (Brižinski spomeniki -BS)

    Smrt je v redu človekovega življenja. Tega dejstva ne moremo umakniti, tudi če bi ga odeli v še tako lepe besede. Smrt je nasilen zaključek življenja celo takrat, ko jo oblečemo v pravico odločanja o času in načinu. Zato bi nas moralo pretresti to, kar smo v berilu slišali, da je Bog po preroku Eliju sporočil Izraelskemu kralju: »Tako govori Gospod: ›Zagrešil si umor in še podedoval! Zato govori Gospod: Na mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo psi lizali tudi tvojo kri.‹«. (1 Kr 21,19)

    Ljudje posegamo v naravni tek stvari. Ob tem smo lahko celo nagrajeni s plačilom za kratek čas. Vsako dejanje ima sebi lastne posledice. Dejanje dobrote in spoštovanja vodi v življenje. Dejanje sebičnosti ali laži v nasprotno smer. Ljubezen, ki je Bog, pa veselje daje tam, kjer človek ne dela proti sebi, naravi in življenju.

    Zaskrbljeno opazujemo, kako se roka neželene smrti izteza na ljudi v naši bližini in v svetu, v raznih vojnih žariščih. Hvaležni smo, da živimo v miru, solidarno spremljamo stisko od vojne prizadetih ljudi in gostoljubno sprejemamo tiste, ki trkajo na naša vrata.

    Slišali smo tudi jasno besedo evangelija. Ljubite vse, tudi tiste, ki so vam nasprotni. Še več, »molite za tiste, ki vas preganjajo« (Mt 5,44). Ljubezen v svetu krutih odnosov ni sladko čustvo, temveč zvestoba in sposobnost, da zdržimo na poti, ki smo se ji zavezali v dobro drugih. Ljubezen je zvestoba najbližjim, skupnosti, narodu.

    Ljubezen je zvestoba vrednotam, v katerih so nas vzgajali starši, učitelji in drugi vzgojitelji. Ljubezen je odgovornost do sebe in do skupnosti, ki se izraža v ustreznih dejanjih in v spoštovanju dogovorov ter pravil.

    Nekatere ljudi ali ustanove je težko ljubiti, ker jih ne razumemo ali pa ker oni ne razumejo nas. Ljudje po naravi nismo pripravljeni dati v svojem srcu prostora tistim, ki nam povzročajo trpljenje. Težko jih je ljubiti, ker nas obrekujejo, sejejo laži, vstopajo v naš osebni prostor nasilno in nepotrpežljivo. Težko in nemogoče je ljubiti tiste, ki zatirajo starca, reveža, nezaposlenega, ženske, otroke.

    Molitev za tiste, ki nas preganjajo, je poseben izraz ljubezni. V taki molitvi se soočamo s težkimi čustvi do teh ljudi. Ko zanje molimo, jim za trenutek v lastnem srcu ponudimo prostor srečanja z Bogom. Vendar pa to ne pomeni, da se odpovemo svojim temeljnim vrednotam. Tudi se nismo dolžni izpostavljati njihovim napadom.

    Tudi ljudje, ki niso člani določene verske skupnosti, so sposobni moliti. To je nekaj čudovitega. Vem, da mnogi neverni rojaki na nek način molijo. V tem trenutku se v obredu svete maše skupaj zahvaljujemo za domovino, njene tvorce, prebivalce in voditelje. K Bogu dvigujemo svojo molitev, bodisi kot osebno prošnjo k živemu Bogu bodisi kot srčno željo, naj Bog obvaruje našo domovino in vse njene prebivalce.

    Skupaj prosímo: Naj Slovenec moli za Slovenca brata in sestro. Naj med nami živijo in cvetijo edinost, sreča in sprava, da se bosta mir in sožitje razlivala na rodove, ki živijo v nebesih pod Triglavom.

    Vsem čestitam ob dnevu državnosti. Praznujmo s ponosom. Naj Bog blagoslovi Slovenijo in vse njene prebivalce.

    https://katoliska-cerkev.si/skof-saje-pri-masi-za-domovino-naj-bog-blagoslovi-slovenijo-in-vse-njene-prebivalce

    Odgovori
    • Miro says:
      25. junija, 2024 at 12:33

      MOLIMO ZA DOMOVINO

      Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino, da bi
      izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.

      Vendar nas mnoge sile odvračajo od tega; prevečkrat
      iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge.

      Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja

      Naj Tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas
      vodijo, da bodo delovali za pravičnost in razvoj
      domovine, nam pa pomagaj, da bomo odgovorni na
      svojem mestu in da se bomo kljub razlikam veselili
      drug drugega.

      Pomagaj nam podpirati mlade, biti blizu družinam in
      ostarelim ljudem. Nauči nas prisluhniti vsem, ki
      trpijo.

      Na priprošnjo nebeške matere Marije se nas usmili,
      molitev in post naj bosta naša zaveza s Teboj.

      Prosimo Te, podeli nam blagoslov za naše osebno in
      skupno življenje. Amen

      https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2011/01/Molitev-za-domovino.pdf

      Odgovori
  8. Miro says:
    25. junija, 2024 at 10:30

    JEZUS NAM ZELO JASNO IN NAZORNO GOVORI O TEM, KAJ JE DOBRO IN KAJ NE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 7,6.12-14)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne dajajte svetega psom in ne mečite svojih biserov pred svinje, da jih morda z nogami ne pohodijo in se ne obrnejo ter vas raztrgajo. Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. Vstopíte skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo hodijo po njej. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    NE DAJAJTE SVETEGA PSOM IN NE MEČITE SVOJIH BISEROV PRED SVINJE

    Ne bi verjel, da je kaj takega rekel Kristus. Pa je vendarle sv. Matej zapisal te besede v zbirki Jezusovih naukov pod poglavjem »Govor na gori«. Morda tega ne doživi vsak, gotovo pa prenekateri. Najplemenitejše čustvo, najbolj idealno hotenje, najbolj pristen dokaz ljubezni, ki je morda stal veliko odpovedi; pa so ljudje, ki na vse to pljunejo. Navadno ne boli, če so to ljudje brez vere, celo sovražno razpoloženi do vernih ljudi. Zaboli pa, kadar to store »zavedni« katoličani. In žal se to dogaja. Morda so to bolni ljudje, morda nosijo v sebi kompleks krivde, pa nikdar očiščene, morda … Če je tako, nas ne sme presenečati. Svoji bolestni notranjosti najdejo razbremenitev v tem, da poteptajo odločitve in delo najbolj idealnih ljudi. Zato je prav, da božje lepote ne izpostavljam takim ljudem, da je ne umažejo. To bi se zares reklo: metati bisere pred svinje, kakor trdo zvené te besede.

    Braniti se pred takimi ljudmi, je brez pomena. Velik pomen pa ima: odpuščati in zanje moliti.

    Prvo opažanje je, da bistvo Jezusovega izreka ni v svinjah, temveč gre za opozorilo, naj se nekomu ne daje duhovnih ali materialnih dobrin, ki si jih ne zasluži, jih ne razume oziroma jih ne zna ceniti.

    Psi in prašiči zato niso več nečiste živali, ampak slikovit prikaz tistih, ki ne sprejmejo oznanila Božjega kraljestva.

    Eno je torej jasno: ne gre za golo žaljenje. Ne gre za to, da bi koga obkladali s svinjami, kakor je to pač v navadi v naši družbi. Kdor tako razume Jezusove besede, projicira današnjo družbo (morda pa celo samega sebe) na Gospoda Jezusa.

    Nekaj so biseri in nekaj drugega so pujsi. Nekaj je sveto, nekaj ni sveto. Nekaj je dobro, drugo je slabo.

    In to Jezus naredi zelo razločno in celo nekoliko žaljivo za takratne in današnje razumevanje: razločuje, kaj je dobro in kaj ne, in to pove tako jasno, da bolj jasen ne bi mogel biti.

    Drugo sporočilo njegovih besed pa je pedagoško: poslušalce opozarja, da je treba računati z ljudmi, ki iz takih ali drugačnih razlogov biserov, torej svetih reči, ne razumejo, zato pa jih tudi zavrnejo.

    Nista namreč pujs ali pes sama kriva, da ne razumeta: živita, jesta, iščeta hrano, spita … z biseri si nimata kaj pomagati. Naj jih naključni dobrotnik prinese celo tono, še vedno bosta ostala lačna, zato pa tudi nejevoljna, pujs bo zato bisere pomendral, potepuški pes pa se bo obrnil ter raztrgal darovalca.

    Ko torej nekdo uporabi ponarodelo frazo »metanja biserov svinjam«, ne bi smelo iti za nikakršno »obkladanje s svinjami«. To sploh ni bistvo Jezusovih besed in zato ne gre za golo razžalitev.

    Poudarek namreč ni na svinjah, ampak na lepoti bisera. Primerjava s svinjo pa je namenjena predvsem razločevanju, torej, da se jasno razlikuje med biseri in vsem ostalim.

    Na koncu pa gre tudi za pedagoško razumevanje, da nekateri pač ne razumejo bisera. Tem je treba pomagati, jih dalj pripravljati in potrpežljivo poučevati; a hkrati tudi ob primernem času »otresti prah z nog«, če nekdo enostavno noče, morda pa zaradi različnih življenjskih dejavnikov bisera niti ne more razumeti in ceniti.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/24/torek-25-junij-ne-dajajte-svetega-psom-in-ne-mecite-svojih-biserov-pred-svinje/

    PRESVETO SRCE JEZUSOVO, USMILI SE NAS!

    Odgovori
  9. Miro says:
    24. junija, 2024 at 14:45

    ANGEL OZNANI ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,5-17)

    V dnevih Heroda, kralja Judeje, je bil duhovnik, Zaharija po imenu, iz Abijeve vrste, in njegova žena je bila izmed Aronovih hčera in se je imenovala Elizabeta. Oba sta bila pravična pred Bogom in sta živela po vseh Gospodovih zapovedih in zakonih brez graje. Otrok nista imela, ker je bila Elizabeta nerodovitna in sta bila oba že priletna. Ko je po redu svoje vrste opravljal duhovniško službo pred Bogom, ga je po običaju med duhovniki zadel žreb, da je stopil v Gospodovo svetišče zažigat kadilo, vsa množica ljudstva pa je ob uri kajenja zunaj molila. Prikaže pa se mu Gospodov angel, stoječ na desni kadilnega oltarja.

    Ko ga Zaharija zagleda, se prestraši in groza ga obide. Angel pa mu reče: »Ne boj se, Zaharija; uslišana je tvoja prošnja: tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez. V radost in veselje ti bo in mnogi se bodo radovali njegovega rojstva; kajti velik bo pred Gospodom: vina in opojne pijače ne bo pil in s Svetim Duhom bo napolnjen že v materinem telesu. Veliko Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu; in on sam pojde pred njim z Elijevim duhom in njegovo močjo, da obrne srca očetov k otrokom in nevernike k modrosti pravičnih, da pripravi Gospodu popolno ljudstvo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA

    Rojstvo je dogodek, ki razsvetli življenje njegovih staršev, Elizabete in Zaharije, ter povzroči veselje in čudenje med sorodniki in sosedi. Pred napovedjo rojstva sina je Zaharija nejeveren, saj zakoni narave tega niso dopuščali, bila sta že ostarela. Gospod ga je zato naredil nemega za ves čas nosečnosti. Gospod ni odvisen od naših logik in naših omejenih človeških zmožnosti. Treba se je naučiti zaupanja in molčati pred skrivnostjo Boga ter v ponižnosti in tišini premišljevati njegovo delo, ki se razodeva v zgodovini in ki velikokrat presega našo domišljijo.

    In zdaj, ko se je to zgodilo, Elizabeta in Zaharija izkusita, da Bogu ni nič nemogoče. Njuno veselje je veliko. Današnji evangeljski odlomek se zaustavi pri izbiri imena za otroka. Elizabeta izbere ime, ki je tuje družinski tradiciji, ter pravi: ‘Janez se bo imenoval.’ Ime pomeni ‘Bog daje milost’. Ta otrok bo glasnik, priča Božje milosti za uboge, ki s ponižno vero čakajo na svojo rešitev. Zaharija potrdi nepričakovano izbiro njegovega imena in ga zapiše na deščico. Nemudoma so se mu razvezala usta in jezik ter je spet normalno govoril in slavil Boga.

    Celotno dogajanje okoli rojstva Janeza Krstnika je obdano z veselim občutkom čudenja, presenečenja in hvaležnosti. Čudenje, presenečenje, hvaležnost. Tamkajšnje ljudi je obšel sveti strah božji in po vsem judejskem gričevju se je govorilo o vseh teh rečeh. Zvesto ljudstvo sluti, da se je zgodilo nekaj velikega, čeprav ponižnega in skritega, in se sprašuje: Kaj neki bo ta otrok? Zvesto Božje ljudstvo je zmožno živeti vero z veseljem, s čutom za čudenje, presenečenje in hvaležnost. Veliko ljudi je o čudežu Janezovega rojstva govorilo na lep način, z veseljem, bili so zadovoljni.

    Vprašajmo se: Kaj pa moja vera? Je radostna vera ali pa je vedno enaka vera? Imam čut za čudenje, ko vidim Gospodova dela? Ali ko vidim veliko dobrih ljudi – čutim v sebi milost ali pa se v mojem srcu nič ne premakne? Znam začutiti tolažbe Duha ali pa sem pred njimi zaprt? Je moja vera vesela? Je odprta za Božja presenečenja? Sem v duši okusil tisto čudenje, ki ga povzroča Božja navzočnost, tisti občutek hvaležnosti?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  10. janez says:
    24. junija, 2024 at 14:12

    Odslej ljubim le Tebe Gospod Jezus in hodim za Teboj ali Ex hoc solum amo te Dominus Iesus sequere me et te

    Molitev je odgovor, ki ga spodbudi beseda, s katero se na nas obrača Bog. On je prvi, On vedno prevzema pobudo, ker nas ljubi prvi (prim. 1 Jn 4,19). Molitev, če je resnična, je vedno ljubeč odgovor na Njegovo besedo ljubezni. Če naša molitev ne izhaja in nas ne vodi k poslušanju Boga, njegove besede, ostajamo zunaj molitve, samo na njeni lupini. Toda, samo z lupinami se ne moremo nahraniti. »Poslušanje« je ključ do Svetega pisma. Glagol »poslušati« najdemo 1100-krat v Stari zavezi in 445-krat v Novi zavezi. Bog nas torej vedno znova spodbuja, da postanemo poslušalci Njegove Božje besede. Temu poslušanju oziroma slišanju Božje besede pa naravno sledi naš odgovor molitve in ljubezni, pokorščine Božji besedi in njeno uresničenje. V biblično-krščanskem kontekstu ima molitev svoje mesto po poslušanju Božje besede, to je po njenem branju in meditaciji, premišljevanju. Je tisti pomemben pogovor z Bogom, ki prevzema pobudo in pričakuje naš odgovor. Poslušanje Boga je torej srce molitve. In Bog nam pri molitvah in poslušanju Božje Bosede pove, kaj je prav in kaj ne in kaj hoče od nas. Božja beseda je Njegova Navzočnost, je konkretna obstoječa Božja Oseba, ki je Vsemogočna in Vseprisotna povsod, česar s svojo človeško pametjo ne zumfrem razumeti! Vabi nas, da vstopimo z vero in ljubeznijo v živo občestvo z Njo in da vedno ostanemo skupaj v dobrem in v slabem. Premišljevanje ni sicer nepomembno. Je celo zelo pomembno, toda preseči ga mora naslednji korak, ki vodi globlje, korak dejavne in goreče vere in spolnjevanje Božje Volje in Naukov Evangelija, ki Slavi Boga in se mu Zahvaljuje, ko vsak dan izžarevamo Kristusa in ljudem prinašamo Luč Odrešenja in Veselje Božje Ljubezni.

    Ko berem Sveto pismo berem namreč pismo Božjega prijatelja, ki je včasih precej oddaljen, včasih pa zelo blizu nas, ki je ko pride, pri meni in v meni, v drugih ljudeh in v Naravi, ki me obkroža. Sem sposoben le gledatri ali tudi prisluhniti in tudi videti ter se čuditi?! Pri sebi, v srcu imam tudi njegovo sliko, ki mi na poseben človeški način oživlja Njegove Besede in nauke, njegove vrstice iz Svetega pisma. Berem. Gledam. Znova berem. Molim. Premišljujem. Molim. Prosim. Delam. Služim in pomagam. Truden zvečer omahnem in zaspim z mislijo Nanj. In zjutraj vstanem z mislijo Nanj. Koliko spominov na vsa leta skupnega dela, veselja in problemov se odpira in ponavzoči v mislih in srcu! Vsaka beseda v Njegoverm Svetem pismu, vsak Nauk in Vsaka Njegova Beseda mi ljubeznivo in ljuberče prikliče trenutke, situacije in poteze njegove Božje Ljubeče in Usmiljene Osebnosti, ko so izpuhtele negativne misli, skrbi in težkoče in me je napolnila in me Nagovorila lahna Ljubeča Usmiljenost. Nepričakovano zazvoni spet Včasih Nekdo pri vratih.

    Žal mi je, da sem prekinjen prav v tem trenutku dialoga in molitve. Grem odpret … Neverjetno! Pred mano je prav On, moj Prijatelj, ki mi je poslal sporočil in mi pisal pred nekaj dnevi, da bo spet prišekl k meni na obisk. Kako se veselim in kako neučakan sem, da spet pride in se naseli v meni Božji Mir, ki ga ni nikjer! Nepopisno veselje … Odložim Sveto pismo, ki ga imam v rokah, kajti sedaj sem z Njim, ki je osebno navzoč in me Učii in me Vodi ter me nežno usmerja kako in kaj, ko se, zašel in se iščem. Prenesimo to izkušnjo na našo molitev in branje Svetega pisma ter na dobra dela in služenje drugim. Kadar beremo Sveto pismo in se ustavimo v premišljevanju ob Božji besedi, smo na poseben način pred živo navzočim Bogom. Ko pomagamo drugim pa pomagamo sebvi in dobimo neslišne komaj sluteče impulze Božje Dobrote in Njegove Miline.

    On sam je tu, da nam spregovori in nas Vodi. Besede, ki jih beremo in premišljujemo, nas morajo »zagrabiti« in nas stanovitno voditi v navzočnost Njega, ki jih je povedal in ki jih govori sedaj nam, meni osebno, tukaj in zdaj. In Jezus hoče, da vse Njegove svete Nauke in Božjo Besedo prelijemo v vsakdanje življenje dejavne Vere v Jezusa Odrešenika in Učenika, da smo ponižni in goreči, ko je treba hoditi za Jezusom in spolnjevati Božjo Voljo v vsem, kar Bog hoče od nas! Svobodna volja je prečudoviti dar, ki pa ga spremlja tudi naša človeška neznanska odgovornost. Potrebujemo Boga ob sebi. Lahko se odločimo, da bomo Boga ljubili, lahko pa tudi, da se bomo od njega odvrnili ali se mu odzvali kasneje. Vsak dan smo poklicani k odločitvam, majhnim in velikim, in vse zaznamujejo nadaljnji potek našega življenja. Kako pa je z nami? Jezus bo danes poklical tudi nas. Sveti Duh nam bo spregovoril na tak ali drugačen način.

    Kako se bomo odločili? Bomo oklevali spregovoriti o svoji veri sosedu ali sodelavcu v težavah? Bomo za en dan vse preložili in opravili svojo spoved ali spravo z nekom, ki smo ga užalili ali pa se bomo spokorili in popravili krivico in škodo z opravičilom in dobrim delom in dali dober zgled? Ali se še ne bomo spreobrnili in se poboljšali? Bog nas Čaka da pridemo nazaj k Njemu!

    Bodimo raje kakor misijonarji in apostoli, ki so prišli k Jezusu takoj, ko jih je poklical in ki so šli in razširjali Božje Oznanilo med ljudi. Bodimo kakor tisti, ki ni hotel iti za Kristusom šele naslednji dan, ampak ki je odšel per takoj. Brez Izgovorov. Ne zamudimo nobene priložnosti in se še danes odločimo, da bomo hodili za Jezusom po običajnih pa tudi neobičajnih poteh. Vse imamo, če Vanj Verujemo in mu Zaupamo. Ko bodo drugi videli naš zgled, bodo tudi oni radi pohiteli k Jezusu; spoznali bodo, da je sedaj »čas milosti … in dan rešitve« (2 Kor 6,2). Živimo skromno, bodimo ponižni in pravični, Usmiljeni in Dobri, prinašajmo Božjo Luč in Upanje, molimo zase in za druge in dajajmo drugim ljudem tihi zgled. Vednoi prinašajmo ljudem Kristusovo Luč Veselja in Odrešenja in Iztžarevajmo Kristusa vedno in povsod, kjerkoli smo in karkoli delamo!

    Razne misli in premisleki iz verske liuterature ter lastni doprinos

    Molitev k Bogu
    Za Teboj bom odslej hodil Gospod, kamor greš. Odslej bom ljubil le Tebe Gospod Jezus, sledil bom le Tebi, le Tebi sem pripravljen služiti, saj je le to, da ti vladaš, pravično. Hočem biti pokoren in ubogljiv Tvoji Volji Gospod. Naroči, prosim te, ukaži vse, kar hočeš; le ozdravi me egoizma, egocentrizma, materialne zaslepljenosti, odpri mi ušesa, da bom poslušal in slišal tvoje besede; ozdravi, odpri mi oči, da bom videl Tvojo voljo. Prosim Poduči me in Vodi me, da bom končno razumel, kaj hočeš od mene Ljubeči in Usmiljeni Gospod. Odženi od mene neurejenost misli in duha, da Te bom prepoznal in Ti sledil ter spolnjeval Tvoje Nauke in zahteve. Povej mi, kako naj si prizadevam s Tvojom Pomočjo in se trudim, da Te bom videl: Upam, da bom znal izpolniti vse tvoje zapovedi in ukaze. Sprejmi me grešnika, prosim te, svojega begajočega grešnega sina, o Gospod, najbolj Usmiljen in Najbolj Dober in najboljši Oče med vsemi očeti in dobrotniki. Amen.

    SVETI AVGUŠTIN.

    Psalm 25,10: Vse GOSPODOVE steze so dobrota in zvestoba za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja