Članki za dušo

15.025 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   12. julija, 2020 at 9:11

   MISLI O ŽIVLJENJU
   Ne preživi, kar ni bilo spočeto z ljubeznijo, kajti tisto, ki nikoli ne premine, ampak izžareva
   svojo večno luč, je ljubezen našega Boga in ljudi, kajti Bog je Ljubite se med seboj.
   Pomirja spore, blaži sovraštva plamen,mir povrne svetu in združi razdvojene.
   Popravlja krivice, je vsakomur v pomoč in nikomur ne zada rane.
   Bati se mu ni gorja prihodnjih dni, kdor jo na pomoč pokliče, živel bo varno in v miru večen.
   Ponavadi ni srečen tisti, ki sprejema, ampak tisti, ki predvsem daje in razdaja bližnjim.
   Človek pri tem preprosto da košček sebe. Prijazno dejanje, uporabno domislico, besedo priznanja, roko čez jarek razumevanja, dober predlog, nasvet ob pravem času.
   Vzameš malo iz razuma in malo iz srca, vse skupaj dobro zabeliš s prijaznostjo in položiš komu drugemu v premislek in srce. Razdana ljubezen je dobljena ljubezen. Razdana dobrota in pomoč je dobljena dobrota in pomoč.
   Če hočeš, da ti bodo odpuščali bližnji, odpuščaj tudi sam ljudem, kajti veliko mu bo odpuščeno, kateri veliko odpušča.
   Hvaležnost blagoslavlja in gre od enega človeka do drugega. Ne najdeš je med neomikanimi ljudmi.
   In pet lastnosti odlikujejo dobrega človeka: poštenje ga odreši tesnobe; modrost ga odreši dvomov; hrabrost ga odreši strahov in ljubezen ter dobrota pa ga odrešita egoizma ter mu pomagata najti smisel življenja, ki je v služenju bližnjim. In kadar molimo Njega, nam bo dano tisto, kar prosimo in kar On ve, da res potrebujemo.
   Gospod nakloni nam tudi strpnost in ljubezen v družinah in pomagaj nam, da se bodo odnosi med zakonci zopet popravili.Pomagaj prosim, da se bodo imeli zakonci spet radi in da bo zasijalo sonce Tvoje Ljubezni v družinah. Kar je Gospod zvezal naj človek ne razveže.

   Iz teh stihov moč je podano iskreno sporočilo Dobrote in Ljubezni Gospoda našega Odrešenika, ki je polno lepote in globokih misli. Jezusov Evangelij je lahko samo dar Boga Ljudem, da nam v preprostih prilikah poda modrost in nauke. Vsa modrost in lepota sporočil v Evangeliju je Božja in je namenjena Ljudem. Človek česa takega ne bi bil nikoli zmožen napisati brez navdiha Boga v Staro in Novo Zavezo Svetega Pisma. Hvala Ti Gospod za vse. Pokazal si nam Pot Odrešitve. In kjer se imajo ljudje radi ter se razumejo si Ti zopet med nami. Prosimo Te za dobre odnose med ljudmi ter v vseh naših družinah in da bi naredili vse, da bo povsod ned ljudmi in v naših družinah zopet zavladal mir, ljubezen in razumevanje.

   Janez AKA Dichter Hansi
    
   MEDSEBOJNI ODNOSI MED LJUDMI
   Dostikrat je dobro v službi, v družini ali v odnosih z ljudmi potrpeti, v družbi drugih ljudi pa imaš možnost, da ne vztrajaš, ampak se umakneš. Res je danes veliko kritiziranja in negativne energije ter šimfanja in obrekovanja, pa ne povsod. Sprašujem se ali je tam Božja Ljubezen in razumevanje? Tudi odnos v službah do zaposlenih se je zelo spremenil na slabše, kar sem do upokojitve letos sam doživljal, pa vseeno zdržal in molil ter prosil Boga in obenem tudi sam delal na sebi. Dr. Šuštar Alojzij je dejal ponavadi: “pozabiti in odpustiti”, ko je imel opravka z raznimi kritikami in hudobijo. Dr. Anton Trstenjak nas je učil, da moramo biti preprosto kot kristjani boljši kot tisti, ki kritizirajo in so hudobni in dajati tihi zgled. Dr. Janez Janež (zdravnik kirurg iz Dolskega pri Ljubljani) je odpustil svojim nasprotnikom v domovini, ko je moral po vojni moral bežati na Tajvan in 38 let neumorno zdraviti Kitajce. Pa Mati Terezija v Indiji, o kateri nismo slišali, da bi na hudobijo odgovarjala s hudobijo in maščevanhjem, temveč je odgovorila z Dobroto in Ljubeznijo, ker je imela Božji Blagoslov in veliko Srce za neumorno delo z revnimi. Ljubila in pomagala je vsem ubogim v Kalkuti, ne gklede na vse bolezni in zaradim velike Ljuberzni do Boga in Ljudi ni nikili zboilela. Prav tako Pedro Opeka in številni drugi misionarji kot Friderik Baraga med Indijanci, Albert Schweitzer in Ignacij Knoblehar v Afriki itd., itd. Zgledov je še veliko pa bodi dovolj. Bog daj nam milost, da bomo vztrajali v dobroti in premagovali vse težave s Tvojo pomočjo. Vsakdo se odloči po svoje. Vprašani pa bomo nekoč, koliko smo Ljubili in dajali zastonj Dobroto drugim, ki smo jo zastonj prejeli od Boga. In tu ni prostora za dilemo ali biti dober ali ne.

   Odgovori
2. Janez says:

   12. julija, 2020 at 8:41

   K TEBI PRIHAJAM GOSPOD JEZUS
   K Tebi prihajam Gospod, z vsem srcem, z vsem upanjem in z vso ljubeznijo, ki jo premorem.
   Prosim Te, naj bo ta Sveta Maša danes blagoslovljena postaja v mojem življenju
   In naj mi da novih moči, da bom stanovitno hodil po pravi Poti k Tebi.
   Tvoje usmiljenje in odpuščanje naj mi olajšata breme, ker sem sam sebi breme, ki je pogostokrat neznosno.
   Tolikokrat o moj Bog, sem daleč od Tebe, daleč od sebe, pripravljen za sleherno neumnost in greh.
   Pomagaj mi prosim, da bom pri Tebi, da bom pri sebi, saj to dvoje je isto.
   Naj mi ta ura, ki jo posvečuje Tvoja pričujočnost, da rasti v zvestobi, grečnosti in veselju Tebi.
   Prosim Bog, ozdravi me trpkosti, ki mi stiska usta, te grenkobe in bolečine ki sem je sam kriv
   In tega nezaupanja, ki mi je vedno in povsod v skušnjavo.
   Reši me Gospod notranje krhkosti in nestalnosti, vsega kar me vleče navzdol.
   Reši me greha prosim, ki ga sovražim, pa vendar delam še naprej napake in te nespametno žalim.
   Na pragu te Svete Mašne Daritve me prosim prenovi, da bom tak, kakršnega me ti želiš imeti.
   Bog, popolnoma zaupam vate. Moja beseda na tem mestu bodi:
   Vsega se Ti izročim.
   Verujem v Te, Upam v Te. Ti si moja edina Resnica in moja Edina Moč.
   Zavedam se, kako sem brez Tebe Oče slaboten in kako sem ves v Tvojih rokah.
   Prav zato vem Oče, da sem zato močan.
   Zato se hočem veseliti v Gospodu.
   Glej po Tvoji MIlosti prihaja nova mladost, ki bo do vrha napolnila mojo dušo in me prenovila.
   Ko stopam pred Tebe, oblij s svetlobo in radostjo mojo Dušo z svojo Ljubečo Milostjo in Lučjo Gospod.
   Naj me odslej vedno vodi Tvoja Ljubezen po Poti Odrešenja k Tebi.
   Pridi in bodi z menoj, Vodi in Uči me, da bom spolnjeval Božjo Voljo in Evangelij.
   Amen.

   Daniel Rops, Moje Veselje se dviga k Tebi, Izbor Molitev 1974.

   Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl? Janez (1 Jan 4, 20).

   POZNATI KRISTUSA
   Med človekom, ki se je pred kratkim spreobril k veri V kristusa in njegovim neverujočim prijateljem je potekal takle razgovor:
   »Torej si začel verovati Kristusa«? »DA«.
   »Potem pa gotovo veliko veš o njem. Povej mi v kateri dželi se je rodil«? »Ne vem«.
   »Koliko je bil star, ko je umrl?« »Ne vem«.
   »Koliko pridig je imel?« »Ne vem«.
   »Presneto malo veš za človeka, ki trdi, da je začel verovati v Kristusa!«
   »Prav imaš, sram me je, ker tako malo vem o Njem. Vem pa tole: Pred tremi leti sem bil pijanec, bil sem ves v dolgovih; družina mi je razpadala; žena in otroci so se vsak večer bali prihoda domov. Zdaj pa sem opustil pijačo: rešili se dolgov, naš dom je zdaj srečen in otroci vsak večer željni pričakujejo, da se vrnem domov. Vse to je zame naredil Kristus. Toliko pa vem o Njem«.
   Nauk: Resnično vedeti, to pomeni, spremeniti se in poboljšati se kot človek in kristjan zaradi tega, kar vemo o Jezusu.

   KLEPETAVI ZALJUBLJENEC (skrajšano)
   Zaljubljenec je več mesecev snubil izvoljeno in ji pisal ljubezenska pisma in zaradi neuslišane ljubezni zelo trpel. Naposled je izvoljena ljubica popustila in rekla: » pridi k meni moj ljubi« tja in tja ob tej in tej uri. Ko sta bila skupaj, je začjubljenec spet segel v žep in potegnil vsa ljubezenska pisma in jih bral v njeni prisotnosti. Rekla mu je: »Kakšen bedak si, da v moji prisotnosti bereš svoja ljubezenska pisma meni, ki govore tvojem hrepenenju po meni. Zdaj sem tu poleg tebe dragi. Ti pa ne nehaš brati svojih pisem. Prenehaj, tu sem ob tebi dragi moj«. »Tu sem poleg tebe« je rekel gospod Bog svojemu vernemu častilcu in molilcu; »ti pa ne nehaš v svoji glavi razmišljati o Meni, govoriti o Meni v svojem človeškemu jeziku, brati o Meni v svojih človeških knjigah!« Kdaj boš nehal, umolknil in obmiroval, ter me zagledal in začutil, saj sem ob tebi moj dragi človek, saj sem tvoj Oče, ki te ljubi?«
   Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

   Bog je vedno z nami in zato nikoli nismo sami. Poglej ven v čudovito Stvarstvo, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Pridi odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Tu sem ob Tebi in v Tebi, v Tvojih Bližnjih ter v vsem Stvarstvu, zato odpri oči in poglej in spreglej, pa me boš začutil in videl.

   Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

   Odgovori
3. Hvala says:

   11. julija, 2020 at 17:34

   NEPOSLUŠNOST BOGU

   BOG JE DAL SALOMONU MODROST IN IZREDNO BISTROUMNOST IN ŠIRINO DUHA KAKOR SIPINE OB MORSKEM OBREŽJU. SALAMONOVA MODROST JE PRESEGLA MODROST VSEH SINOV VZHODA IN VSO EGIPČANSKO MODROST. BIL JE MODREJŠI OD VSEH LJUDI , TUDI OD EZRAHOVCA, ETANA IN MAHOLOVIH SINOV HEMANA, KALKOLA IN DARDAJA. NJEGOVO IME JE SLOVELO PRI VSEH NARODIH NAOKROG. SESTAVIL JE TRI TISOČ PREGOVOROV IN NJEGOVIH PESMI JE BILO TISOČ IN PET. SALAMONOVO MODROST SO PRIHAJALI POSLUŠAT IZ VSEH LJUDSTEV IN IZMED VSEH KRALJEV ZEMLJE, KI SO SLIŠALI O NJEGOVI MODROSTI. (1 Kr 5, 9-12,14).

   SALAMONOVO MALIKOVANJE (1 Kr 11,1-5, 9-13)

   KRALJ SALAMON JE-POLEG FARAONOVE HČERE-LJUBIL VELIKO TUJK: MOABKE, AMONKE, EDOMKE, SIDONKE IN HETEJKE, IZ NARODOV, O KATERIH JE GOSPOD REKEL IZRAELOVIM SINOVOM: “NE DRUŽITE SE Z NJIMI IN ONI NAJ SE NE DRUŽIJO Z VAMI; GOTOVO BODO VAŠA SRCA ZAPELJALI K SVOJIM BOGOVOM.”TEH SE JE SALAMON OKLENIL V LJUBEZNI. IMEL JE SEDEMSTO KNEŽJIH IN TRISTO STRANSKIH ŽENA; NJEGOVE ŽENE SO ZAPELJALE NJEGOVO SRCE. KO SE JE SALAMON POSTARAL, SO MU ŽENE NAGNILE SRCE K DRUGIM BOGOVOM. NJEGOVO SRCE NI BILO VEČ CELO ZA GOSPODA, NJEGOVEGA BOGA, KAKOR SRCE NJEGOVEGA OČETA DAVIDA.

   GOSPOD SE JE RAZSRDIL NAD SALAMONOM, KER JE SVOJE SRCE ODVRNIL OD GOSPODA, IZRAELOVEGA BOGA, KI SE MU JE DVAKRAT PRIKAZAL IN MU ZAPOVEDAL PRAV TO, NAJ NE HODI ZA DRUGIMI bogovi; PA SE NI DRŽAL TEGA, , KAR MU JE ZAPOVEDAL GOSPOD. ZATO JE GOSPOD REKEL SALAMONU:” KER SI BIL TAK IN SE NISI DRŽAL MOJE ZAVEZE IN ZAKONOV, KI SEM TI JIH ZAPOVEDAL, TI BOM IZTRGAL KRALJESTVO IZ ROK IN GA DAL SVOJEMU SLUŽABNIKU. A ZARADI TVOJEGA OČETA DAVIDA TEGA NE BOM STORIL ŽE V TVOJIH DNEH; IZ ROK TVOJEGA SINA GA BOM IZTRGAL. VSEGA KRALJESTVA PA LE NE BOM IZTRGAL: EN ROD BOM DAL TVOJEMU SINU ZARADI SVOJEGA SLUŽABNIKA DAVIDA IN ZARADI JERUZALEMA, KI SEM GA IZVOLIL.

   Salomon je bil najmodrejši kralj, imel je bogastva, zidal je tempelj Gospodu, palače itd,,,,Njegov oče David mu je naročil pred smrtjo :” DRŽI SE POSTAVE GOSPODA, SVOJEGA BOGA, DA BOŠ HODIL PO NJEGOVIH POTIH IN SE DRŽAL NJEGOVIH ZAKONOV , ZAPOVEDI, ODLOKOV IN PRIČEVANJ, KAKOR JE PISANO V MOJZESOVI POSTAVI; DA BOŠ IMEL SREČO PRI VSEM, KAR BOŠ DELAL, IN PRI VSEM , ČESAR SE BOŠ LOTIL. GOSPOD BO DRŽAL BESEDO , KI JO JE GOVORIL O MENI REKOČ..” ČE BODO TVOJI SINOVI PAZILI NA SVOJO POT , DA BODO HODILI PRED MOJIM OBLIČJEM V ZVESTOBI, Z VSEM SRCEM IN Z VSO DUŠO, NE BO NOBEDEN IZMED TVOJIH ODSTRANJEN Z IZRAELOVEGA PRESTOLA.”(1, Kr2 3-4).

   Gospod je naredil kot je obljubil. Ker Salomon ni bil več poslušen Gospodu, je Gospod iztrgal kraljestvo iz njegovih rok.

   Zato moramo biti Gospodu poslušni, ne zanašajmo se na trenutno duhovno napredovanje, ker človek takoj pade, ko se ne drži več Boga. Posledice NEPOSLUŠNOSTI do Boga , doletijo tudi potomce neposlušnih ljudi.

   Ž e Sveti Pavel je rekel: “Stojte trdno, da ne padete”.

   Odgovori
   • Hvala says:

     11. julija, 2020 at 17:36

     Popravek: SALOMON JE PRAVILNO- ne pa Salamon kot sem zapisala.

     Odgovori
4. Hvala says:

   11. julija, 2020 at 16:18

   POKORŠČINA BOŽJI BESEDI PREMAGA MALIKOVALSTO ! (mirenski grad)

   http://www.mirenski-grad.si/pokorscina-bozji-besedi

   Odgovori
5. Hvala says:

   11. julija, 2020 at 14:52

   KAJ POMENI IZPOLNITI OČETOVO VOLJO?
   ———————————————————————————————————————————————————

   PRIJATELJSTVO Z JEZUSOM JE MOGOČE, ČE SE V TEMELJU STRINJAŠ Z NJEGOVIM ZGLEDOM, ŠE VEČ , ČE SE
   NJEGOVE DRŽE LAHKO VESELIŠ IN JO VZAMEŠ ZA SVOJO.

   POGLEJMO NEKAJ JEZUSOVIH TRDITEV IN OB NJIH POMISLIMO, K ČEMU NAS PRAVZAPRAV VABI, KAJ POMENI, ČE GA VZAMEMO RESNO.

   PRIŠEL SEM, DA BI IMELI ŽIVLJENJE IN GA IMELI V IZOBILJU.
   ———————————————————————————————————————————————————ŽIVLJENJE JE V TEM, DA IZPOLNJUJETE VOLJO MOJEGA OČETA, KI JE V NEBESIH.

   KAJ POMENI IZPOLNITI OČETOVO VOLJO???
   ———————————————————————————————————————————————————
   VZETI ZARES, DA SMO POKLICANI V ŽIVLJENJE, KI NAM GA DAJE BOG, ŽIVLJENJE V KATEREGA NAS JE POKLICAL, POT NA KATERO NAS VABI. NAŠA IZPOLNJENOST JE V TEM, DA TO POKLICANOST ODKRIVAMO IN ZAŽIVIMO..
   ———————————————————————————————————————————————————
   NAJTI MORAMO OSEBEN ODNOS Z GOSPODOM, KI NAS SPREMLJA NA VSAKEM KORAKU. Z NAMI JE DO KONCA SVETA.
   ———————————————————————————————————————————————————

   -POKLICANOST SE KAŽE V TEM, DA NEPRESTANO PREVERJAM, KAJ BOG ŽELI OD MENE,
   ———————————————————————————————————————————————————
   – DA VERJAMEM, DA JE DOBRO, TUDI ČE JE TEŽKO,
   ———————————————————————————————————————————————————
   – DA ZAUPAM, DA ME JE POKLICAL V ZAKONSKO ŽIVLJENJE,
   ———————————————————————————————————————————————————
   – DA ZAUPAM, DA BO PRAV VSE, KAR SE BO ZGODILO, DA LE ŽELIM OSTATI ZVEST TEMU, KAR OD MENE PRIČAKUJE, PA ČE BO PRAV TEŽKO (VPRAŠANJE NENAČRTOVANEGA ROJSTVA, NEPREDVIDENE SMRTI, NEPLODNOSTI, NASPROTOVANJA ITD……………..).
   ———————————————————————————————————————————————————– DA SVOJE NAČRTE IŠČEM OB NJEGOVI VOLJI, NE PO SVOJI PAMETI (RAZMIŠLJATI MORAM , KAJ NAJ NAREDIM, A PREPUŠČATI MORAM VODSTVO NJEMU- (
   ali je prav, da kupiva nov avto, da začneva z gradnjo hiše, zamenjam službo….. )

   VOLJA PA JE: DA SE LJUBITE MED SEBOJ
   ——————————————————————————————————————————————————–
   NE SKRBITE ZA JED, KI MINE,
   ———————————————————————————————————————————————————
   MIR, KI GA SVET NE MORE DATI, VAM GA DAM JAZ Več v priloga- MIrenski grad)
   ———————————————————————————————————————————————————

   Če hočemo živeti tako kot želi Bog, je potrebno , kar velikokrat ponavljam: res popolnoma oseben odnos z Bogom, ki nas spremlja na vsakem koraku, prepustiti vodstvo življenja Bogu, se sprijazniti z tistim, kar nam daje, pot na katero smo povabljeni.
   Ker je človek ustvarjeno bitje, ne more živeti brez sožitja z Bogom, ker če mladika na vinski trti nima življenjskega soka se posuši.
   Jezus je naša trta, mi smo mladike, in ON skrbi za te mladike, želi , da bi mi mladike imeli obilno življenjskega soka, da bi iz nas tekle reke žive vode.
   Vendar človek ne more ničesar storiti brez Božje milosti. Popolnoma ničesar! Zato je potrebno veliko moliti in Gospoda vplesti v naše 24 urno življenje, vsak dan, dan za dnem do konca življenja na zemlji. Če Ga prosimo, nam bo tudi dal, saj je On rekel: “prosite in boste prejeli.”

   Če trepetamo pred situacijami, ki nas čakajo in se oziramo na levo in desno, kjer bi našli izhod, pomeni, da Mu ne zaupamo, da ni On naša rešitev, ampak iščemo rešitev po človeški pameti. To pomeni tudi, da Njegove besede ne jemljemo resno!
   Zaupajmo v Gospoda, saj je On edina naša rešitev!

   http://www.mirenski-grad.si/srecanje-za-starse-o-veri

   Odgovori
6. Janez says:

   11. julija, 2020 at 14:12

   Opomnik za življenje ali Vita tua est Academia Operosorum
   1. Vsak dan, ki ti je namenjen koristno preživi v službi bližnjih in zastonj razdajaj vse svoje talente, ki si jih tudi zastonj prejel ob rtojstvu od Boga, pa boš poslal ljudem dragocen delček večnosti in boš osrečeval in boš srečen.
   2. Biti mlad pomeni verjeti v čudo, da je tudi nemoguče mogoče, ko iz potresnih ruševin rešiš človeka, ko nahraniš lačnega in potolažiš trpečega z mano in dobroto in ko pomagaš povsod, kjer te potrebujejo bližnji, ko premagaš sebe.
   3. Ne dovoli, da bi tvoja življenjska radost in sreča bila odvisna od tisoč in ene malenkosti, ampak presegaj drobne malenkosti s pogumom in dobrodušno velikopoteznostjo, ko je treba pomagati in opogumiti ponižane in razžaljene in pokazati pot in vzor kako iti naprej, ko se uporno spoprimeš s težavami in se tebi in drugim odprejo rešitve.
   4. Ko ti bo težko, poskušaj biti mali igrivi nasmejani klovn, ki pripoveduje skeče, poje pesmi, ali prešerno igra na gosli in tako prinaša radost in veselje žalostnim ljudem, upanje obupanim in odrešitev vsem tistim, ki so izgubili smoter, cilj in pot v življenju. Včasih moraš koga preprosto razvedriti z besedami in glasbo srca, saj ko pomagaš bližnjim pomagaš sebi.
   5. Temelj ljudske sreče je globoka sigurnost, spontana radost v malih stvareh in velika enostavnost, ko je treba imeti človeka preprosto rad in objeti trpečega ter obrisati solze z lic otroka, ki je v vojni ostal brez staršev, mu ponuditi hrano, streho in uteho kot Kristus, ki je za lačne in bolne ter trpeče prišel na svet in na križu daroval sebe.
   6. Smeh osvobaja in razvedri potrte ter je najboljša kozmetika za zunanjost in najboljše zdravilo za notranjost, ko neopazno vstopi v kamrico srca in prežene skrbi.
   7. Ne osrečuje obilje, ampak to, v čemer uživaš. Ko lahko uživaš v enem cvetu, v enem nasmešku, v igri otroka, v letu metulja, v radosti matere, ki so ji pozdravili v bolnici sina, v nasmehu očeta, ki se mu je domov vrnil izgubljeni sin, si bogatejši od vseh milijonarjev, ki imajo vse kar si poželijo, pa vendar ostajajo nezadovoljni in se ničemur več ne veselijo. Zakaj, ker so bogataši kot Babilonski stolp preobteženi in preobloženi z zlatom, z denarjem, s hišami, avtomobili, tovarnami, bankami in drugim premoženjem, ki ne osrečuje ampak prinaša nove in nove skrbi in ker bogastvo kot mamon vseskozi nagovarja imetnika, da bi pridobival in imel še več kot doslej. Kaj pomaga bogatašu vse bogastvo sveta, če je nesrečen in osamljen in ga nihče ne razume ter ne vidi smisla v življenju!
   8. Bodi dober kakor sonce, saj to navkljub vsej hudobiji in bedi sveta, vsako jutro gotovo vzide in prinese toploto in svetlobo med nas pravičnike in grešnike, brez razlike.
   9. Naj bo vsakdo srečen s koščkom neba v Tvoji roki, s prijazno besedo izrečeno bližnjemu in strpnostjo do različnosti, ki jo izkazujejo drugi.
   10. Optimizem je kot svetloba v temo tisti najčudovitejši in najcenejši recept, da dolgo živiš zdravo in srečno in da te imajo ljudje radi. V Bogu premoremo vse, kar potrebujemo.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
7. Miro says:

   11. julija, 2020 at 12:53

   USMILJENI JEZUS: »ENO DEJANJE ČISTE LJUBEZNI DO MENE MI JE DRAŽJE KAKOR NA TISOČE HVALNIC NEPOPOLNIH DUŠ« (Dn 1489)

   Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa (Dnevnik sv. Favstine Kowalske):

   »Moj ljubljeni otrok, ti sreča mojega Srca, pogovor s teboj mi je dražji in prijetnejši kakor angelski spev. Zate so odprti vsi zakladi mojega Srca. Jemlji iz tega Srca, kar potrebuješ zase in za ves svet. Zaradi tvoje ljubezni odvračam pravične kazni, ki so jih ljudje zaslužili. Eno dejanje čiste ljubezni do mene mi je dražje kakor na tisoče hvalnic nepopolnih duš. En tvoj vzdihljaj ljubezni da zadoščenje za mnoge žalitve, s kakršnimi me hranijo neverniki. Najmanjše delo ali dejanje kreposti ima v mojih očeh neizmerno vrednost, to pa zaradi velike ljubezni, ki jo imaš do mene. V takšni duši, ki živi izključno od moje ljubezni, kraljujem kot v nebesih. Dan in noč počiva moje oko na njej in mi je všeč, in moje uho je naklonjeno njenim prošnjam in šepetu njenega srca; pogosto prehitevam njene prošnje. O ti moj posebej ljubljeni otrok, punčica mojega očesa, nekoliko si odpočij na mojem Srcu in okusi ljubezen, ki jo boš užival vso večnost. Toda, otrok, nisi še v Očetovi domovini, pojdi torej – okrepljen z mojo ljubeznijo – in se bojuj za moje kraljestvo v človeških dušah. Bori se kakor kraljevski otrok in pomni, da hitro minejo dnevi pregnanstva, z njimi pa možnost nabiranja zasluženj za nebesa. Moj otrok, od tebe pričakujem veliko število oseb, ki bodo vso večnost slavile moje usmiljenje. Moj otrok, da bi se dostojno odzval mojemu povabilu, me prejemaj vsak dan v svetem obhajilu – ono ti daje moč…« (Dn 1489).

   Z zaupanjem Božjemu usmiljenju pripororočimo vse osebe in njihove stiske, omenjene v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih: Irena, Sofija, Hvala, Slavica, Janez, Anna, Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna … Naj vsak, ki bere te vrstice, na stežaj odpre svoje srce Božjemu usmiljenju, ter od Boga prejete darove velikodušno deli z bližnjimi, še zlasti v odnosu do sester in bratov v dušni ali telesni stiski. Kako? Predvsem z molitvijo, obhajanjem svete maše ter z duhovnimi in telesnimi deli usmiljenja.

   MOLIMO ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA!

   Na običajni rožni venec molimo:

   Na prvih treh jagodah:
   Oče naš
   Zdrava, Marija
   Vera

   Pri vseh petih desetkah molimo.

   a) Pri velikih jagodah:
   Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

   b) Pri malih jagodah (desetkrat):
   Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

   Na koncu dodamo (trikrat):
   Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

   Usmiljeni Jezus: »Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.«

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Odgovori
8. Janez says:

   11. julija, 2020 at 9:55

   ALI KRISTJAN LAHKO IZGUBI ODREŠITEV? KDO JE KRISTJAN? JEZUS NAS JE VSE ODREŠIL !
   Najprej moramo definirati izraz kristjan. »Kristjan« ni nekdo, ki je zmolil molitev ali se cerkveno poročil ali ki je bil vzgajan v krščanski družini. Čeprav so te stvari lahko del krščanske izkušnje, ne naredijo še kristjana. Kristjan je nekdo, ki popolnoma zaupa v Jezusa Kristusa kot edinega Odrešenika in ima zato Svetega Duha (Evangelij po Janezu 3,16; Apostolska dela 16,31; Pismo Efežanom 2,8–9). Če imamo v mislih to definicijo, ali lahko torej kristjan izgubi odrešitev? To je izredno pomembno vprašanje. Mogoče je najboljši način, da odgovorimo na to vprašanje, da raziščemo, kaj Sveto pismo pravi, da se zgodi ob odrešitvi, in da preučimo, kaj bi pomenilo, če bi jo izgubili:

   Kristjan je nova stvaritev. »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo« (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Kristjan ni le »izboljšana« različica človeka; kristjan je popolnoma novo bitje. Je »v Kristusu«. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi bilo treba uničiti novo stvaritev. Kristjan je odkupljen. »Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta« (Prvo Petrovo pismo 1,18–19). Beseda odkupljen se nanaša na opravljen nakup, na plačano ceno. Kupljeni smo bili za ceno Kristusove smrti. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi moral sam Bog preklicati svoj nakup posameznika, za katerega je plačal z dragoceno Kristusovo krvjo.

   Kristjan je po Kristusu opravičen. »Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu« (Pismo Rimljanom 5,1). Opravičiti pomeni razglasiti za pravičnega. Vse, ki so sprejeli Jezusa in verjemo v Jezusa za Odrešenika, Bog »razglaša za pravične«. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi moral Bog vzeti nazaj svojo besedo in »razveljaviti«, kar je razglasil prej. Tistim, ki so bili oproščeni krivde, bi morali ponovno soditi in jih spoznati za krive. Bog bi moral razveljaviti obsodbo, ki jo je izrekel iz božanske klopi. Kristjanu je obljubljeno večno življenje. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). Večno življenje je obljuba, da boš večnost preživel v nebesih z Bogom. Bog obljublja: »Veruj in imel boš večno življenje.« Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi morali ponovno definirati besedi večno življenje. Kristjanu je obljubljeno, da bo večno živel. Ali večno ne pomeni ›večno‹?

   Kristjan je z vero v Boga v njem prejel pečat Svetega Duha. »V njem ste tudi vi slišali besedo resnice, evangelij svojega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva« (Pismo Efežanom 1,13–14). V trenutku, ko je novi kristjan začel verovati v Boga, je v njem prejel pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen kot polog, ki jamči nebeško dediščino. Končni rezultat je hvala Božjega veličastva. Da bi kristjan izgubil odrešitev, bi moral Bog izbrisati to znamenje, umakniti Duha, preklicati polog, prelomiti svojo obljubo, preklicati jamstvo, obdržati dediščino, opustiti hvalo in zmanjšati svoje veličastvo. Kristjanu je zajamčeno poveličanje. »Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal« (Pismo Rimljanom 8,30). V skladu s Pismom Rimljanom 5,1 je opravičenje naše v trenutku, ko začnemo verovati. V skladu s Pismom Rimljanom 8,30 pa poveličanje pride z opravičenjem. Vsem tistim, ki jih Bog opravičuje, je obljubljeno, da bodo poveličani. Ta obljuba bo izpolnjena, ko bodo kristjani v nebesih dobili svoje popolno vstalo telo. Če lahko kristjan izgubi odrešitev, potem je Pismo Rimljanom 8,30 v zmoti, ker Bog ne bi mogel jamčiti poveličanja vsem tistim, ki jih vnaprej določi, pokliče in opraviči.

   KRISTJAN NE MORE IZGUBITI ODREŠITVE! Večino tega, če ne vse, kar Sveto pismo pravi, da se nam zgodi, ko sprejmemo Kristusa, bi bilo razveljavljeno, če bi lahko izgubili odrešitev. Odrešitev je Božji dar in Božji darovi so »nepreklicni« (Pismo Rimljanom 11,29). Kristjan ne more postati »ne-na-novo ustvarjen«. Odkupljeni ne morejo biti »ne-kupljeni«. Večno življenje ne more biti začasno. Bog ne more »ne-izpolniti« svoje besede. Sveto pismo pravi, da Bog ne laže (Tit 1,2). Dva pogosta pomisleka proti prepričanju, da kristjan ne more izgubiti odrešitve, se nanašata na naslednje izkušnje: 1) Kaj pa kristjani, ki živijo grešno, nespreobrnjeno življenje? 2) Kaj pa kristjani, ki zavržejo vero in zatajijo Kristusa? Težava s temi pomisleki je predpostavljanje, da je bil vsak, ki se imenuje »kristjan«, dejansko na novo rojen. Sveto pismo pravi, da pravi kristjan ne bo živel v nenehnem grehu, za katerega se ne pokesa (Prvo Janezovo pismo 3,6). Sveto pismo pravi tudi, da vsak, ki zapusti vero, kaže, da ni bil nikoli resnično kristjan (Prvo Janezovo pismo 2,19). Morda je bil religiozen, morda si je nadel dobro masko, a ni bil nikoli na novo rojen z Božjo močjo in tako prenovljen v HOMO NOVUM. »Po njihovih sadovih jih boste spoznali« (Evangelij po Mateju 7,16). Božji odkupljeni pripadajo »njemu, ki je bil obujen od mrtvih, tako da bi mi obrodili sadove za Boga« (Pismo Rimljanom 7,4).

   Nič ne more ločiti Božjega otroka od Očetove ljubezni (Pismo Rimljanom 8,38–39). Nič ne more iztrgati kristjana iz Božje roke (Evangelij po Janezu 10,28–29). Bog nam jamči Večno življenje in ohranja odrešitev, ki nam jo je dal. Dobri pastir išče izgubljene ovce. »In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov …« (Evangelij po Luku 15,5–6). Pastir je našel ovco in z veseljem nosi breme; naš Gospod prevzema polno odgovornost, da bo pripeljal izgubljeno varno domov. Judovo pismo 1,24–25 še nadalje poudarja dobroto in zvestobo našega Odrešenika: »Njemu pa, ki vas more varovati pred padcem ter vas brez madeža in v veselju postaviti pred svoje veličastvo, edinemu Bogu, našemu odrešeniku, po našem Gospodu Jezusu Kristusu: slava in veličastje, moč in oblast pred vsemi veki in zdaj in na vse veke! Amen.«

   Addendum
   BITI SKUPAJ Z JEZUSOM V NJEGOVEM POČITKU IN MIRU TER ŽIVETI PRAVIČNO KOT KRISTUS
   Kako izgleda vaša trenutna življenjska situacija? Ali nosite obremenitve v življenju, ki vas obremenjujejo? Ste porabili svojo energijo in šli do skrajne meje, ki si jo lahko privoščite in zmorete? Vaše življenje, kot ga doživljate zdaj, je preobremenjeno in čeprav si hrepenite po globljem počitku, ne morete najti Božjega Miru in nobene sprostitve. Jezus vas kliče, da pridete k njemu: “Pridite k meni, vsi, ki ste težki in obremenjeni. Želim vas osvežiti. Vzemite moj jarem na vas in se učite od mene; ker sem krotkega in ponižnega srca; našli boste mir za svoje duše. Kajti moj jarem je nežen in moje breme je lahkotno »(Mt 11,28-30). Kaj nas Jezus zapoveduje s svojim pozivom? Imenuje tri stvari: “Pridite k meni in vzemite moj jarem na vas in se učite od mene”. Pridite in jaz vas bom poživil, pravi Jezus. Jezus nas vabi, da se približamo in živimo v njegovi navzočnosti. Odpre nam vrata, da bi lahko z njim postali tesnejši odnos. Veseli smo, da smo z njim in da ostanemo z njim. Vabi nas, da z njim gojimo več druženja in ga spoznamo bolj intenzivno – tako, da ga z veseljem spoznamo in mu zaupamo, kdo je. Molimo in ga prosimo za Njegovo Milost in Ljubezen, da nam pomaga in nas vodi po Poti Odrešenja k Njemu. Amen.

   Got questions et altro

   Odgovori
9. Janez says:

   11. julija, 2020 at 9:27

   Zakaj Bog zahteva našo Vero v Boga? Kaj to pomeni za nas?
   Naš odnos z Bogom je podoben našemu odnosu z drugimi v tem, da vsi odnosi zahtevajo vero. Nikoli ne poznamo popolnoma nobene druge osebe. Ne moremo izkusiti vsega, kar izkusi, niti vstopiti v njen um, da bi poznali vse njene misli in čustva (Pregovori 14,10). Ker ne moremo popolnoma poznati drugih ljudi, je vera (zaupanje) sestavni vidik vseh odnosov. Na primer, vsi zaupamo drugim, ki jih sploh ne poznamo, ko uporabljamo kakršenkoli javni prevoz ali vozimo avto po javnih cestah. Kažemo določeno mero vere, da bodo popolni tujci ravnali v najboljšem interesu varnosti za vse. Prav tako vsi z drugimi delimo informacije o sebi in jim zaupamo, da nas s tem znanjem ne bodo izdali. Torej naj gre za tujce ali bližnje prijatelje in družino, je zaupanje vedno potrebna sestavina naših odnosov, ker ne moremo v celoti poznati drugih. Poleg tega nismo zmožni v celoti poznati niti svojega srca: »Srce je zvijačnejše od vsega in zahrbtno; kdo ga more doumeti?« (Jeremija 17,9). Z drugimi besedami, ljudje smo tako pokvarjeni, da svoje globine pokvarjenosti ne moremo razumeti in ozdraviti niti sami. Ali ni presenetljivo, da so prelaganje krivde, ljubosumje, zloba, zavist, kraja, umor in vsakršna druga mogoča hudobija skupni in neozdravljivi v vseh družbah? Namesto da bi se razumeli in se izboljšali, opravičujemo svoje napačno vedenje, tako da omalovažujemo svoje grehe.

   Ker ne moremo v celoti poznati niti sebe niti drugih končnih ljudi, kako lahko pričakujemo, da bomo v celoti izkustveno poznali neskončnega Stvarnika vesolja? Tudi če bi se nam želel v celoti razodeti, je nemogoče, da bi ga v celoti poznali. Človek, ki bi razumel Boga, je še bolj absurden, kot če bi skušali izliti oceane v merilni vrč – nemogoče! Kljub temu pa je enako, kot imamo pomembne odnose z drugimi, ki jim zaupamo zaradi poznavanja njihovega značaja, Bog razodel dovolj o sebi skozi stvarstvo (Pismo Rimljanom 1,18–21), skozi svojo pisano besedo, Sveto pismo (Drugo Pismo Timoteju 3,16–17; Drugo Petrovo pismo 1,16–21) in skozi svojega Sina (Evangelij po Janezu 14,9), da je odstranil vse izgovore, da ne bi verjeli vanj. Vendar lahko pravi in pomembni odnos z Bogom dosežemo le, ko je odstranjena ovira človekovega greha, in sicer z Jezusovo spravno žrtvijo za greh na križu kot plačilo za njegov dolg greha proti Bogu (Izaija 59,2; Prvo Petrovo pismo 3,18). To je nujno potrebno, ker tako kot je nemogoče, da bi svetloba in tema sobivali, tako je nemogoče za svetega Boga, da bi imel občestvo z grešnim človekom. Najprej mora biti naš dolg za greh poplačan in odstranjen (Prvo Janezovo pismo 3,5) in nam mora biti po veri pripisana Kristusova pravičnost (Pismo Rimljanom 1,17; 3,26; 4,5.13; 5,17.19; 9,30; 10,4; Prvo pismo Korinčanom 1,30; Drugo pismo Korinčanom 5,21; Pismo Filipljanom 3,9). Jezus Kristus, brezgrešni Božji Sin, je umrl na križu, trpel kazen za greh za vse Božje izvoljene. Samo po Božji suvereni, svobodni milosti daje spreobrnitev od grehov in vero samo v Jezusa Kristusa samo za svojo slavo. To vero obrodi Sveti Duh, ki prebiva v verniku in obnavlja duhovno mrtve, neverne in uporniške nekristjane. Ko nam da vero, da zaupamo samo v osebo in delo Jezusa za nas, nas Sveti Duh naredi za na novo rojene otroke Boga Očeta, ki živijo večno v njegovi prisotnosti (Evangelij po Janezu 1,12; Drugo pismo Korinčanom 5,21; Drugo Petrovo pismo 3,18; Pismo Rimljanom 3,10–26; Razodetje 21,2–4).

   V preteklosti so bila obdobja, ko se je Bog »vidnejše« razodel ljudem. Na primer, v času izhoda iz Egipta je Bog poslal čudežne nadloge nad Egipčane in tako prisilil faraona, da je izpustil Izraelce iz suženjstva (Druga Mojzesova knjiga 7,14–12,36). Svojo prisotnost jim je kazal tako, da jih je podnevi vodil v oblačnem stebru in ponoči v ognjenem stebru (Druga Mojzesova knjiga 13,21–22). Bog je razdelil Rdeče morje in vodil Izraelce skozi po suhih tleh. Ko jih je egiptovska vojska zasledovala, je Bog nadnje izlil vodo (Druga Mojzesova knjiga 14). Vendar kljub tem in mnogim drugim vidnim in otipljivim prikazom njegove čudežno mogočne prisotnosti mu Izraelci niso zaupali, in zato ni niso vstopili v obljubljeno deželo (Četrta Mojzesova knjiga 13–14). Kasneje, čeprav so še naprej brez vere godrnjali v puščavi, jih je Bog čudežno hranil z mano (Druga Mojzesova knjiga 16). Njihova neverujoča srca niso ubogala vsemogočnega Boga, ki je jasno prikazal svoje veličastvo pred njimi. Ti dogodki in mnogi drugi v Svetem pismu kažejo, da Božje nadaljnje razodetje sebe grešnim ljudem ne bi imelo večjega učinka na zmožnost ljudi, da bi mu zaupali. Če bi se Bog na podoben način sporazumeval z današnjimi duhovno mrtvimi ljudmi, se ne bi odzvali nič drugače kot Izraelci, ker so njihova grešna srca enaka – ne morejo obroditi vere. Celo tisti, ki so bili priče največjemu dokazu Boga, ki se je pokazal v osebi Jezusa Kristusa, niso verovali in so tako križali Gospoda veličastva (Prvo pismo Korinčanom 2,2–8; Pismo Kološanom 1,15–20).

   Sveto pismo govori tudi o prihodnjem času, ko se bo poveličani Kristus vrnil, da bo tisoč let vladal zemlji iz Jeruzalema (Razodetje 20,1–10). Ljudje se bodo rojevali in živeli na zemlji v času te fizične vladavine Kristusa. Vladal jim bo s popolno pravico in pravičnostjo. A kljub njegovi popolni vladavini, pravi Sveto pismo, hudič ob koncu tisočletnega kraljestva ne bo imel težav s tem, da bi dvignil vojsko, ki se bo uprla Kristusu.

   Prihodnji dogodek v tisočletnem kraljestvu in pretekli dogodek izhoda iz Egipta kažeta, da človekov problem ni, da se Bog ne bi dovolj razodel. Pravi problem je, da človekovo grešno srce zavrača Božje razodetje v uporništvu proti njegovemu ljubečemu kraljevanju. Ker so neobnovljeni ljudje duhovno mrtvi v svojih prestopkih in grehih, niso zmožni ubežati posledicam greha in imeti vere sami od sebe (Pismo Efežanom 2,1–3). Zato je potrebno nekaj veliko bolj dramatičnega (Pismo Efežanom 2,4–10). Sam Bog nas mora spreobrniti. Jezus je to jasno povedal v Evangeliju po Janezu 6,41–44.63.65. Samo tisti, ki ga pritegne Oče in komur da Duh življenje, lahko pride k odrešujoči veri v Jezusa in tako dobi odpuščanje grehov in večno življenje. Nobena količina fizičnih dokazov ne more spremeniti srca, ki se noče spremeniti (Evangelij po Luku 16,19–31).

   Bog je razodel dovolj o sebi v stvarstvu, človekovi vesti, Svetem pismu in Jezusu Kristusu, da lahko pravično in upravičeno obsodi vse, ki grešno odklanjajo, da bi verovali vanj in mu zaupali. Pokazal je skozi dogodke v zgodovini, skozi delovanje narave in skozi življenje Jezusa Kristusa, da je vsemogočen, vseveden, vsemoder, vseljubeč, vsesvet, nespremenljiv in večen. V razodetju samega sebe je ustrezno pokazal, da je vreden, da mu zaupamo. A tako kot Izraelci brez vere v puščavi v preteklosti in tako kot prihodnje množice ob koncu Kristusovega tisočletnega kraljestva, ko se bo vrnil na zemljo, mu tudi danes milijarde ljudi nočejo zaupati (Pismo Rimljanom 1,18–32). Njihovo edino upanje je, da si močno prizadevajo razumeti, kaj je razodel o sebi, s pomočjo skrbnega preučevanja njegove nezmotljive besede, Svetega pisma, kjer nam spregovori Bog. Če tega še ne delate, začnite vsak dan skrbno preučevati Sveto pismo. Molíte, da bi se vam Bog razodel, ko preučujete Sveto pismo. Prosite v molitvi Svetega Duha, naj vam prikaže vaš greh in naj vam nakloni spreobrnitev in vero. Verujte samo v Boga Sina, Jezusa Kristusa, da vas lahko odreši greha, smrti in večne obsodbe v peklu. Na ta način lahko imate prijetno občestvo z Bogom tako zdaj kot za vso večnost v nebesih.

   Prosimo Gospoda Milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, ubogih ter bolnih, sprejeli dar strahu Božjega in skupaj z njimi, napolnjeni z Božjim Mirom, Usmiljenjem in Ljubeznijo Boga, priznali, da je Bog naš Nebeški Oče.

   Gotquestions et altro

   Odgovori
10. Janez says:

    11. julija, 2020 at 9:24

    Božja milost (Medmrežje Weltweite Kirche Gottes – WKG Schweiz)
    Božja milost je nezaslužena naklonjenost, ki jo je Bog pripravljen podariti vsem svojim stvaritvam. V najširšem smislu se Božja milost manifestira v vsakem dejanju božjega samo-razodetja. Po milosti so človek in ves kozmos (vesolje/stvarstvo) odkupljen od greha in smrti po Jezusu Kristusu in po milosti človek pridobi moč spoznati in ljubiti Boga in Jezusa Kristusa v veselju večnega odrešenja na svetu. Božje kraljestvo. (Kolosani 1,20, 1, John 2,1-2, Rimljani 8,19-21, 3,24, 5,2.15-17.21, John 1,12, Ephesians 2,8-9, Titus 3,7).

    Milost Boga
    “Če pravica pride po zakonu, potem je Kristus umrl zaman,” je zapisal Pavel v galatskem 2,21. Edina alternativa, pravi v istem verzu, je “Božja milost”. Mi smo rešeni po milosti, ne po ohranjanju zakona. To so alternative, ki jih ni mogoče kombinirati. Mi jih ne rešimo z milostjo in delom, ampak samo z milostjo. Pavel jasno pojasni, da moramo izbrati eno ali drugo. Izbira obeh ni možnost (Rim 11,6). Kajti če bi bila dediščina pridobljena po zakonu, ne bi bila dana obljuba; Toda Bog ga je Abrahamu svobodno dal z obljubo (Gal 3,18). Odrešenje ni odvisno od zakona, ampak od Božje milosti. “Samo če bi obstajal zakon, ki bi lahko dal življenje, bi pravica resnično prišla iz zakona” (v. 21). Če bi obstajal način, da bi pridobili večno življenje z držanjem zapovedi, bi nas Bog rešil z zakonom. Toda to ni bilo mogoče. Zakon ne more nikogar rešiti. Bog hoče, da imamo dobre manire. Želi, da ljubimo druge in s tem izpolnjujemo zakon. Vendar ne želi, da bi mislili, da so naša dela vedno razlog za naše odrešenje. Njegovo zagotavljanje milosti pomeni, da je vedno vedel, da ne bomo nikoli “dovolj dobri” kljub našim najboljšim prizadevanjem. Če naša dela prispevajo k odrešitvi, potem bi se imeli kaj hvaliti. Toda Bog je načrtoval svoj načrt odrešenja, tako da ne moremo zahtevati zasluge za naše odrešenje (Ef 2,8-9). Nikoli ne moremo trditi, da zaslužimo karkoli. Nikoli ne moremo reči, da nam Bog vse dolguje.
    To se dotika jedra krščanske vere in naredi krščanstvo edinstveno. Druge religije trdijo, da so ljudje lahko dovolj dobri, če se dovolj trudijo. Krščanstvo pravi, da ne moremo biti dovolj dobri. Potrebujemo milost. Sam po sebi nikoli ne bomo dovolj dobri, zato druge religije ne bodo nikoli dovolj dobre. Edini način, da se rešimo, je Božja milost. Nikoli ne moremo zaslužiti, da bi živeli večno, zato je edini način, da dobimo večno življenje, da nam Bog da nekaj, česar si ne zaslužimo. To je tisto, kar Pavel želi, ko uporablja besedo milost. Odrešenje je dar od Boga, nekaj, kar nikoli ne bi mogli zaslužiti – niti z ohranjanjem zapovedi tisočletij.

    Jezus in milost
    “Zakaj je dan preko Mojzesa,” piše Janez in nadaljuje: “Milost in resnica sta prišli po Jezusu Kristusu” (Janez 1,17). Janez je videl nasprotje med zakonom in milostjo, med tem, kar počnemo in kar nam je dano. Vendar Jezus ni uporabil besede milosti. Toda vse življenje je bilo zgled milosti in njegove prispodobe ponazarjajo milost. Včasih je uporabil besedo milost, da bi opisal, kaj nam Bog daje. “Blagor milostnim,” je rekel, “ker bodo prejeli usmiljenje” (Mt 5,7). S to izjavo je navedel, da vsi potrebujemo usmiljenje. Omenil je, da bi morali biti v tem pogledu podobni Bogu. Če cenimo milost, bomo tudi milost drugim ljudem. Kasneje, ko so ga vprašali, zakaj se ukvarja z zloglasnimi grešniki, je ljudem rekel: “Ampak pojdi in se nauči, kaj to pomeni: usmiljen sem na milost in ne na žrtvovanje” (Mt 9,13, citat iz Hos 6,6) ). Bog je bolj zaskrbljen, da pokaže milost, kot da je perfekcionist pri izpolnjevanju zapovedi. Ne želimo, da bi ljudje grešili. Ker pa so prestopki neizogibni, je milost nujno potrebna. To velja za naše medsebojne odnose in naš odnos z Bogom. Bog hoče, da prepoznamo našo potrebo po usmiljenju in da pokažemo milost drugim ljudem. Jezus je dal primer tega, ko je jedel z davkoplačevalci in govoril z grešniki – s svojim vedenjem je pokazal, da Bog želi komunicirati z vsemi nami. On je prevzel vse naše grehe in nam odpustil, da imamo to sožitje. Jezus je povedal priliko o dveh dolžnikih, ki so dolgovali ogromno vsoto, in drugi, ki je dolgovala veliko manj. Gospodar je odpustil služabniku, ki mu je veliko dolgoval, toda ta služabnik ni odpustil kolegu uslužbencu, ki mu je bil manj dolžan. Učitelj je bil jezen in rekel: »Ali se tudi ti nisi usmilil do svojega služabnika, kako sem se ti usmilil?« (Mt 18,33). Lekcija te prilike: Vsak od nas bi se moral videti kot prvi služabnik, ki mu je bilo odpuščeno ogromno vsoto. Vsi smo do dolge poti izpolnili zahtev zakona, zato nam Bog pokaže usmiljenje – in hoče, da tudi mi pokažemo milost. Seveda, tako na področju milosti kot v pravu, naša dejanja ne dosegajo pričakovanj, zato moramo še naprej zaupati v Božjo milost. Prilika o dobrem Samarijancu se konča s pozivom k milosti (Lk 10,37). Avtor, ki je prosil za milost, je bil tisti, ki je stal pred Bogom (Lk 18,13-14). Izgubljeni sin, ki je zapravil svoje bogastvo in se potem vrnil domov, je bil sprejet, ne da bi kaj storil, da bi ga “zaslužil” (Lk 15,20). Niti vina iz Naina niti njen sin niso storili ničesar, da bi dobili vstajenje; Jezus je to naredil iz sočutja (Lk 7,11-15).

    Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa
    Jezusovi čudeži so služili za dušenje začasnih potreb. Ljudje, ki so jedli kruh in ribe, so spet postali lačni. Sin, ki je bil dvignjen, je na koncu umrl. Toda milost Jezusa Kristusa bo dana vsem nam z najvišjim dejanjem božanske milosti: Njegovo žrtveno smrt na križu. Tako se je Jezus sam dal za nas – z večnimi, ne zgolj začasnimi posledicami. Ko je Peter dejal: »Namesto tega verjamemo, da smo rešeni z milostjo Gospoda Jezusa« (Apostolska dela 15,11). Evangelij je sporočilo Božje milosti (Akti 14,3, 20,24, 32). Mi smo upravičeni po milosti “z odrešenjem, ki je bilo storjeno po Jezusu Kristusu” (Rom 3,24). Božja milost je povezana z žrtvovanjem Jezusa na križu. Jezus je umrl za nas, za naše grehe, in mi smo rešeni zaradi tega, kar je storil na križu (v. 25). Odrešitev imamo po njegovi krvi (Eph 1,7). Toda Božja milost gre dlje od odpuščanja. Luka nam pove, da je bila Božja milost z učenci, ko so oznanjali evangelij (Act 4,33). Bog jih je podpiral tako, da jim je dajal pomoč, ki je niso zaslužili. Toda, ali to ne počnejo človeški očetje? Ne samo, da svojim otrokom dajemo, če niso storili ničesar, da bi jih zaslužili, temveč jim dajemo tudi darila, ki jih ne bi mogli zaslužiti. To je del ljubezni in odraža naravo Boga. Milost je velikodušnost. Ko so člani kongregacije v Antiohiji poslali Pavla in Barnabo na misijonsko potovanje, sta jim ukazali na Božjo milost (Apostolska dela 14,26, 15,40). Z drugimi besedami, naročili so jim, naj skrbijo za Boga in zaupajo, da bo Bog zagotovil potnike in da jim bo dal tisto, kar potrebujejo. To je del njegove milosti. Duhovna darila so tudi delo milosti. “Imamo drugačne darove,” piše Pavel, “po milosti, ki nam je bila dana” (rimski 12,6). “Vsakemu od nas je dana milost po merilu Kristusovega darila” (Ef. 4,7). “In služite drug drugemu, vsak z darilom, ki ga je prejel, kot dobri upravitelji mnogih Božjih milosti” (1Pt 4,10).
    Pavel se je zahvalil Bogu za duhovne darove, ki jih je podaril zvestim (1Kor 1,4-5). Prepričan je bil, da bo Božja milost med njimi bogata in jim bo omogočila, da se še povečajo v vsakem dobrem delu (2Kor 9,8). Vsako dobro darilo je dar od Boga, rezultat milosti, namesto tega, kar si zaslužimo. Zato bi morali biti hvaležni za najpreprostejše blagoslove, za petje ptic, vonj rož in smeh otrok. Tudi življenje je samo po sebi razkošje, ne nujnost. Pavlova služba mu je bila podeljena po milosti (Rim 1,5, 15,15, 1Kor 3,10, Gal 2,9, Ef 3,7). Vse, kar je delal, je hotel storiti v skladu z Božjo milostjo (2Kor 1,12). Njegova moč in sposobnosti so bili dar milosti (2Kor 12,9). Če bi Bog lahko rešil in uporabil najhujše od vseh grešnikov (kot je opisal Pavel), lahko zagotovo odpusti in uporabi vsakega od nas. Nič nas ne more ločiti od njegove ljubezni, od njegove želje, da nam jo da.

    Naš odgovor na milost
    Kako naj se odzovemo na Božjo milost? Z milostjo, seveda. Moramo biti usmiljeni, ker je Bog poln usmiljenja (Lk 6,36). Drugim bi morali odpustiti prav tako, kot smo bili odpuščeni. Služiti moramo drugim, tako kot smo bili vročeni. Moramo biti prijazni do drugih, tako da jim izkazujemo dobro voljo in prijaznost. Naše besede morajo biti polne milosti (Kol 4,6). Moramo biti prijazni in milostljivi, odpuščati in dati v zakonu, poslu, delu, cerkvi, prijateljih, družini in neznanci. Pavel je tudi opisal finančno velikodušnost kot milostno dejanje: “Mi pa vam sporočamo, dragi bratje, Božja milost, dana v makedonskih cerkvah. Njihovo veselje je bilo živahno, ko je bilo dokazano z veliko stisko, in čeprav so zelo revni, so jih obilno dali v svoji preprostosti. Ker, kar se mene tiče, pričam, in celo glede njihovih pooblastil, ki so jih dali prostovoljno (2Kor 8,1-3). Prejeli so veliko in so bili pripravljeni dati veliko. Dajanje je dejanje milosti (v. 6) in velikodušnost – bodisi v smislu financ, časa, spoštovanja ali drugače – in je ustrezen način, da se odzovemo na milost Jezusa Kristusa, ki je sam za da bi nam dali obilne blagoslove (V. 9).

    Joseph Tkach, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

    Odgovori