Članki za dušo

15.014 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   10. avgusta, 2020 at 10:33

   ALI NAS BOG PREIZKUŠA, SKUŠA, DA BI GREŠILI ALI NE? NE, BOG TEGA NE DELA! KER NAS LJUBI!
   V Prvi Mojzesovi knjigi 22,1 lahko hebrejska beseda NACAH pomeni ›preizkušati, skušati, poskušati, dokazovati, testirati.‹ Ker ima tako širok razpon potencialnega pomena, jo moramo prevesti v skladu z njeno uporabo v sobesedilu in jo razlagati v skladu z drugimi vzporednimi odlomki. Prva Mojzesova knjiga 22,1–18 jasno pove, da Bog ni nikoli nameraval, da bi Abram dejansko žrtvoval sin edinca Izaka. Vendar Abram tega ni vedel, dokler se ni dogodek v celoti odvil in je že dvignil nož nad sina in ga je ustavil glas angela. Zato je bil namen Božje zapovedi, da testira oz. preizkusi Abramovo vero, ne da ga skuša, da bi grešil (gl. Pismo Hebrejcem 11,17–19). Torej NACAH v Prvi Mojzesovi knjigi 22,1 pomeni »preizkušati«, kot npr. NEKAJ OCENJEVATI, NE SKUŠATI. Bog je videl, da je Abram brezpogojno ubogal Boga in mu zato ni dovolil, da žrtvuje sina edinca Izaka. Močna je namreč bila Mojzesova Vera v Boga, ki ga je brezpogojno poslušal in mu bil pokoren.

   Jakobovo pismo 1,2–14 pojasni svetopisemsko učenje. Vse življenje na splošno je test ali preizkušanje naše vere, ki navsezadnje izvira v Božji suvereni odločilni volji. Vendar so vir naših skušnjav naša grešna poželenja, naši grehi in ne Bog, ki nam hoče le dobro in nas ljubi. Boga se ne da skušati in Bog ne skuša nikogar, da bi grešil ! Preizkušnje in testi ter lekcije grešnim ljudem, ki so namenjeni dokazovanju in krepitvi vere, izhajajo od Boga, medtem ko skušnjave, da bi grešili, ne prihajajo od Boga. Pogoste težave, ki jih vsi rutinsko izkušamo, če se ne srečamo z njimi v veri v Božjo dobroto, lahko zlomijo vzorec miru, tolažbe, veselja in sreče, ki jih iščemo. Vendar Bog prinaša takšne preizkušnje, da dokaže kakovost, poveča moč in pokaže veljavnost naše vere in nas utrdi v veri v Boga. Mnogi svetniki so bili preizkušani in so ostali do konca stanovitni v ljubezni do Boga ! Ko se srečamo s raznimi preizkušnjavami in skušnjavami, je Božji namen, da dokaže našo vero in obrodi ter utrdi naš pobožen značaj. To je visok, dober in plemenit motiv. Ali obstajajo skušnjave, zaradi katerih naj bi padli? Da, vendar ne prihajajo od Boga. Prihajajo od hudiča (Evangelij po Mateju 4,1), njegovih hudobnih in zlohotnih duhovnih sil v tem temačnem svetu (Pismo Efežanom 6,12) ali iz naše grešne človeške narave (Pismo Rimljanom 13,14; Pismo Galačanom 5,13). Bog dovoljuje, da jih izkusimo v svojo korist. Bog je naročil Abramu, naj žrtvuje Izaka, vendar namen preizkušnje ni bil, da bi povzročil, da Abram greši, ampak da preizkusi in dokaže njegovo vero v Boga. Prav tako Job, ki je trpel in vse preizkušnje uspešno prestal in ostal zvest Bogu, ki ga je potem Odrešil in spet Dobrotno Vzel k Sebi in ga popolnoma rehabilitiral vsega. Bog je preizkusil Joba ali je trdn in neomajna Vera v Boga! Bog pa nam nikoli ne naloži preizkušenj, ki jih ne bi zmogli nositi, ker nas kljub vsemu neskončno Ljubi. V preizkušnjah in trpljenju nam Bog daje podučno lekcijo Božje Vzgoje, da se Vrnemo nazaj na Pota k Jezusu, da se spovemo in spokorimo za svoje grehe ter da ostajamo stanovitni v Veri Bogu. Bog ni zamerljiv, ker nas Ljubi in nam odpušča grehe, ko se spokorimo in prosimo odpuščanja, ko se poboljšamo in popravimo krivice drugim. Tudi Jezus je trpel in umrl v velikih mukah, brez apostolov, ki so se razbežali, za nas na križu kot pravi Bog in pravi Človek za naše grehe ter je po Božjem Načrtu Vstal od Mrtvih in na svse Odrešil. Bil je pokoren Bogu in je dovršil Božjo Voljo.

   KAKO JE JEZUS KRISTUS EDINSTVEN?
   Naslednje vrstice so samo skromen nabor razsežne edinstvenosti Odrešenika in Učenika Jezusa iz Nazareta. Noben človeški poskus, naj bo še tako izčrpen, ne more izraziti niti najmanjšega delčka Kristusove edinstvenosti (Evangelij po Janezu 20,30; 21,25; Pismo Kološanom 1,15–20). Samo Jezus je bil spočet po Svetem Duhu, rojen iz Device (Izaija 7,14; Evangelij po Mateju 1,20–23; Evangelij po Luku 1,30–35), in je tako edinstveno Božji Sin (Psalm 2,7.11–12; Evangelij po Luku 1,35; Evangelij po Janezu 1,14; 3,16). On je Večen. Obstaja od minule večnosti, obstaja zdaj v sedanjosti in bo obstajal za vso večnost v prihodnosti (Evangelij po Janezu 1,1–3.14; 8,58). Jezus, z Bogom Očetom, je ustvaril vse stvari in ohranja vse stvari (Evangelij po Janezu 1,1–3; Pismo Efežanom 3,9; Pismo Hebrejcem 1,8–10; Pismo Kološanom 1,15–17). Jezus kaže Božje lastnosti. Odpušča grehe in ozdravlja bolne (Evangelij po Mateju 9,1–7), pomiri veter in valove (Evangelij po Marku 4,37–41; Psalm 89,9–10), nas popolnoma pozna (Psalm 139; Evangelij po Janezu 1,46–50; 2,23–25) in obuja mrtve (Evangelij po Janezu 11; Evangelij po Luku 7,12–15; 8,41–55).

   Ker je enakovreden Bogu Očetu, samo Jezus upravičeno sprejema čaščenje (Evangelij po Mateju 2,11; 14,33; 28,8–9.17; Evangelij po Janezu 9,38; 20,28–29). Zares Jezusa slavijo enakovredno z Bogom Očetom tisti, ki imajo večno življenje (Evangelij po Janezu 5,22–24). Vsi drugi, ki resnično poznajo Jezusa, upravičeno zavračajo čaščenje (Apostolska dela 10,25–26; Apostolska dela 14,13–15; Razodetje 19,10; 22,8–9). Zakaj? Ker je samo Jezus nosil grehe odkupljenih in tako dosegel odpuščanje, odrešitev in večno življenje zanje (Izaija 53; Evangelij po Mateju 1,21; Evangelij po Janezu 1,29; Prvo pismo Korinčanom 15,1–3; Drugo pismo Tesaloničanom 2,13–14; Prvo Petrovo pismo 2,24). Jezus je edina pot do sprave z Bogom Očetom (Evangelij po Janezu 14,6; Apostolska dela 4,12; Prvo pismo Timoteju 2,5). Odrešitev je samo po milosti, samo v Jezusu Kristusu. Samo on je zamenjal svojo popolno pravičnost, postal greh na križu in pripisal svojo pravičnost tistim, za katere je umrl (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Jezus ima moč, da dá večno življenje tistemu, komur hoče (Evangelij po Janezu 5,21). Samo Jezus je imel moč nad svojo smrtjo in zmožnost, da ponovno oživi (Evangelij po Janezu 2,19; 10,17–18). Njegovo vstajenje je bilo dejansko dobesedno in fizično, ne samo »duhovno« (Evangelij po Luku 24,39). Njegovo vstajenje od mrtvih, da ne bo nikoli več umrl, razlikuje Jezusa od drugih kot edinstvenega Božjega Sina in edinega Odrešenika (Pismo Rimljanom 1,4; 6,8–10). Obstaja veliko preroštev o Mesijevem rojstvu, življenju, smrti kot spravni daritvi, vstajenju in vladanju. Vse je izpolnil Jezus in nihče drug (Izaija 7,14; Mihej 5,2; Psalm 22; Zaharija 11,12–13; 13,7; Izaija 9,6–7; 53; Psalm 16,10). Zato je Oče predal vso sodbo Jezusu (Evangelij po Janezu 5,22) in on bo večno vladal svetu ob koncu tega veka (Pismo Hebrejcem 1,8; Izaija 9,6–7; Daniel 2,35.44; Razodetje 19,11–16). Zato vas spodbujamo, da se spreobrnete in verujete Evangeliju (Evangelij po Mateju 4,17; Evangelij po Marku 1,15; Pismo Rimljanom 4,23–25).

   Gotquestions et altro

   Odgovori
2. Janez says:

   10. avgusta, 2020 at 9:51

   KAKO LAHKO PREMAGAMO GREH V NAŠEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU ?
   Sveto pismo govori o sledečih virih, katere uporabimo, da premagamo naše grešenje in nehamo žaliti Boga:

   (1) Sveti Duh – Eden izmed darov, ki nam jih je (svoji cerkvi) podaril Bog, da bi bili zmagoslavni v krščanskem življenju, je Sveti Duh. Bog odseva dejanja mesa in sadov Duha v Galačanom 5:16-25. V tem odstavku smo poklicani, da hodimo v Duhu. »Vsi verni že posedujejo Svetega Duha, ampak ta odstavek nam pravi, da moramo hoditi v Duhu in se predajati Njegovem nadzoru. To pomeni, raje izbrati »usnjen čevelj«, po nasvetu Svetega Duha, kot, da bi sledili mesu. Sprememba, ki jo lahko naredi Sveti Duh v vernikovem življenju je prikazana v življenju Petra, kateri, preden je bil napolnjen s Svetim Duhom, trikrat izda Jezusa, in to po tem, ko je rekel, da bo sledil Kristusu v smrt. Potem, ko je bil napolnjen s Svetim Duhom, je javno in močno pred Judi spregovoril na binkoštni praznik o Jezusu. Praznik binkošti obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23). Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Hoditi v Duhu pomeni, da ne poskušamo »postaviti pokrov« na nasvete in navdihe Svetega Duha (»potlačiti Duha«, kot je omenjeno v 1 Tesaloničanim 5:19) ampak hrepenimo, da bi bili napolnjeni s Svetim Duhom (Efežanom 5:18-21). Kako je nekdo napolnjen s Svetim Duhom? Kot prvo, je to Božja izbira in prav tako je bilo v Stari Zavezi. Izbral je nekaj posameznikov in določene incidente v Stari Zavezi in jih napolnil s Duhom, da bodo dokončali nalogo, ki si jo je zadal (1 Mz 41:38; 2 Mz 31:3; 4 Mz 24:2; Samuel 10:10;…). Verjamem, da obstaja dokaz v Efežanih 5:18-21 in Kološanih 3:16, da Bog napolni tiste, ki sebe napolnjujejo z Božjo besedo, kot je dokazano v teh verzih. Torej, to nas pripelje, do našega naslednjega vira, kjer nam govori Bog v Svetem pismu.

   (2) Božja beseda, Sveto pismo – 2 Timotej 3:16-17 pravi, da nam je Bog dal svojo besedo, da nas opremi za vsako dobro delo. Uči nas, kako živeti in v kaj verjeti, razkriva nam, kdaj smo izbrali napačno pot, pomaga nam nazaj na pravo pot in pomaga, da ostanemo na njej. Kot Heb. 4:12 govori: je živo in močno in je sposobno predreti v naša srca, do najglobjih problemov, ki jih po človeško ni možno premagati. Pisec psalmov, govori o njegovem življenju – spreminjanje moči v Psalmu 119:9, 11,105 in v ostalih verzih. Joshui je bilo rečeno, da se skriva ključ s katerim bo premagal sovražnike v tem, da ne pozabi tega vira in da meditira na njem noč in dan, da ga lahko opazuje. To je storil, čeprav mu je Bog ukazal, da to ne kaže nobenega smisla, ampak to je bil ključ do Njegove zmage za Obljubljeno Deželo. Ta vir je preprosto eden izmed tistih, ki jih obravnavamo v vsakdanjiku. Kot simbol temu, nosimo svoje Biblije v cerkev, ali dnevno preberemo kakšno poglavje, ne uspe nam pa si ga zapomniti in meditirati, da bi našliprošnjo v našem življenju, priznali grehe, ki jih razkriva, poveličevati Boga za darila, ki nam jih je dal. Pogosto smo anoreksični ali bulimični, ko pride do Biblije, ker v nas ni veselja in krščanskega žara, ko beremo Božjo Besedo za nas. Bog nam v Bibliji sporočs kaj je prav in kaj ne, ter kaj je Božja Vokja za nas. Ali je sprejmemo samo toliko, da nas duhovno obdrži pri življenju ali pa preobsežno in nikoli ne meditiramo z njo, da bi pridobili dovolj duhovne hrane od nje. Pomembno je, da ste vajeni vsakodnevno preučevati Božje besede v pomenljivem smislu in da si zapomnete odstavke, s čimer spodbudite, da vam to postane navada. Priporočam, da pričnete s pisanjem dnevnika, (lahko na računalniku, če tipkate hitreje ko t pišete) ali pa v zvezek… Naj vam pride v navado, da ne prenehate z Besedami, dokler nekaj ne pridobite z njimi. Pogosto snemam molitve Bogu, ko ga prosim, da mi pomaga se spremeniti v področjih o katerih mi je svetoval. Sveto pismo je orodje, ki ga uporablja Sveti Duh v naših in ostalih življenjih (Efežanom 6:17), je zaščitni oklep, ki nam ga Bog podarja, da stanovitno bojujemo naše duhovne bitke (Efežanom 6:12-18)! Prosimo Svetega Duha za Vodstvo in Navdih.

   (3) Molitev – To je še en pomemben vir, ki nam ga je podaril Bog. Ponovno, to je vir, pri katerem kristjani uporabljajo le ustnice. Imamo molitvene sestanke, čas molitve…, ampak ne znamo pravilno moliti, kot nam prva Cerkev daje zglede (Apostolska dela 3:1; 4:31; 6:4; 13:1-3,…) Pavel dostikrat omeni, kako je molil za tiste, katerim je služil. Mi pa, tudi ko smo sami, ne uporabljamo tega vira, ki nam je na voljo. Ampak Bog nam je podaril prelepe obljube, ki se tičejo molitve (Matej 7:7-11; Luka 18:1-8; Janez 6:23-27; Janez 5:14-15…) In še enkrat, Pavel vključi to v svoj odstavek, ko se je pripravljal na duhovno bitko (Efežanom 6:18)! Kako pomembno je? Če se obrnete spet na Petra, imate Kristusove besede njemu v Vrtu Gethsemane, pred Petrovim zanikanjem. Tam, ko Jezus moli, Peter spi. Jazus ga zbudi in mu reče: »Glej in moli, da ne padeš v skušnjavo: Duh je voljan ampak telo je šibko« (Matej 26:41). Vi, kot Peter, želite storiti kar je prav ampak ne najdete moči. Slediti moramo Božjem svarilu, da moramo iskati, trkati in prositi… in On nam bo dal moč, ki jo potrebujemo. (Matej 7:7f.). Za to pa moramo storiti malo več, kot le premikati ustnice med molitvijo. Ne moremo pa trditi, da je samo molitev vsemogočna oziroma magična, ker ni, saj je le naš Bog vsemogočen, ki lahko sliši in usliši naše prošnje in molitve ali oam tudi ne. Molitev nas v pogovoru z Bogom preprosto seznanja z našimi možnostmi in omejitvami in Božjo neizčrpno moč in Božje Usmiljenje, kjer smo uslišani tisti ki verujemo v Boga in za tiste prošnje, ki so skladne z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Obrnimo se k Njemu za to Usmiljenje, Ljubezen, Moč in navdih Svetega Duha, da delamo kar on hoče od nas in ne kar mi hočemo (1 Janez 5:14-15). Molimo iskreno, goreče iz srca in ponižno ter tako, da nam bo molitev pomagala k temu, da bomo boljši kristjani in boljši ljudje. Naj nam molitev pomaga k Usmiljenjuu, Dobroti, Ljubezni, Dobroti in Pomoči drugim, da bomo podobnio Jezusu.

   (4) Cerkev – Zadnji vir in tisti, ki jo ignoriramo. Ko je Jezus poslal svoje učence ven, jih je poslal dva po dva (Matej 10:1). Ko beremo o misijonarskih popotovanjih v Apostolskih delih, niso šli ven posamezno ampak v skupini dveh ali več misijonarjev, ki so šli v tuje dežele med neverne pogane. Jezus je rekel, da kjer sta dva ali trije združeni v Njegovem imenu, je On tam v njihovi sredini. (Matej 18:20). Narekuje nam, da ne opustimo zbiranje v skupine, kot je bilo v navadi nekaterih, ampak, da se spodbujamo k ljubezni in dobrim dejanjem. (Hebrejcem 10:24-25). Govori nam, da priznamo svoje napake drugim (Jakob 5:16). V modrijanski literaturi Stare zaveze, nam je podano, da železo brusi železo, zato človek brusi svojega bližnjega. (Pregovori 27:17). »Tričlena vez ni lahko zlomljiva« Moč je v številkah (Pridigar 4:11-12).

   Nekateri ljudje so našli brate ali sestre v Kristusu, ki se družijo preko telefona ali osebno in si delijo izkušnje pri krščanski hoji, kako so se bojevali, vztrajati v molitvah… in se zaobljubijo k molitvi drug za drugega in prevzemajo odgovornost za sprejemanje Božje besede v njihova razmerja in medsebojne odnose, da bomo izžarevali Kristusa v našem žiuvljenju. Včasih pride sprememba hitro, včasih pod drugimi pogoji pa počasneje. Bog nam je obljubil, če bomo uporabljali Njegove vire, nam bo prinesel dobre spremembe v naša življenja in nam uslišal naše molitve in prošnje, v kolikor Verujemo v Jezusa in so molitve v spolnjevanju Božje Volje. Vztrajajmo pri tem, da je Bog zvest svojim obljubam!

   Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo, vendar pričakuje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Verovali v Jezusa ter živeli kot Jezus. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji in tako žalimo Boga, ki je Ljubezen. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne.

   Prosimo Boga, da nam pomaga in nas vodi, da bomo vse kar bomo v življenju počeli, delali pridno in veselo, s pravičnim srcem, z Božjim blagoslovom in da bo vse namenjeno v večjo Božjo Slavo. Prelijmo svojo krščansko Vero v dela, služenje drugim in prinašajmo Luč Veselja in Radosti ter Božje Ljubezni kamorkoli gremo. Amen. Janez

   Medmrežje Gotquestions et altro

   Odgovori
3. Janez says:

   10. avgusta, 2020 at 9:39

   MOLITEV ZA ODPUŠČANJE IN REŠITEV
   Bog Oče, ljubim te in zaupam Vate in v Tvoje Usmiljenje..
   Danes prihajam k tebi v veri, da mi vse odpustiš moje grehe.
   Jezus, verujem vate.
   Verujem, da si zame umrl na križu.
   Da si zame na križu na Golgoti prelil svojo nedolžno kri.
   Da si se postavil na moje mesto in prevzel vso mojo krivdo, ki jo zaslužim.
   Verujem, da si umrl, bil pokopan in tretji dan vstal od mrtvih.
   Smrt te ni imela v oblasti. Vstal si Tretji Dan od Smrti in nas vse Odrešil.
   Premagal si Satana in tretji dan od njega vzel ključe pekla in smrti.
   Verujem, da si vse to storil zaradi mene in vseh ljudi, ker nas ljubiš.
   Hočem biti dober kristjan in ti služiti vse dni življenja.
   Naučiti se hočem, kako živeti novo življenje, ki si mi ga pripravil.
   Jezus, sprejemam te in se ti darujem.
   Hočem živeti po evangeliju in biti podoben Tebi Gospod.
   Sprejmi me takšnega, kakršen sem,
   in napravi me takšnega, kakršnega hočeš, da sem.
   Hvala ti, Jezus, da si me rešil in odrešil.
   Napolni me s Svetim Duhom in me vodi ter nauči vsega, kar moram vedeti.
   Prosim odpusti mi vse grehe in vodi me ter poduči me, da vem kaj je Božja Volja.
   Verujem, da sem rešen, da sem ponovno rojen in bom šel v nebesa, ko umrem.
   Bog Oče, veselim se potovanja in živel bom za tvojo slavo.
   Prosim pridi in nas vse ljudi odreši vseh bolezni in preizkušenj.
   Pomagaj nam, da se bomo pokesali vseh grehov in se spreobrnili.
   Pridi k nam Gospod in podari nam Ljubezen in Božji Mir.

   Vir je Exodus Maribor avtorice Joyce Meyer (dopolnjena molitev)

   Odgovori
4. Janez says:

   10. avgusta, 2020 at 9:22

   MOLITEV K BOGU, DA NE BI SODIL DRUGIH
   Gospod Tvoja Večnost in Enost, Tvoja Ljubeča omniprezentna vsenavzočnost med nami,
   ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih in Svojih Naukih.
   Odločno in modro prosim vodi moje korake.
   Naj uvidim Tvoje nauke, ko stopam med ljudmi in se veselim vsakega diha življenja, ki je darilo.
   In častim namen vseh stvari v življenju in se Ti zahvaljujem.
   Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam, kjerkoli sem in kar počnem.
   Da vedno govorim izza oči iskreno in pošteno.

   BOG NAJ SODI, NE MI GREŠNI LJUDJE
   O Bog, daj mi, da ne sodim –
   Kako naj vem od kod,
   iz kakšnih globin izvira greh?
   Moj in greh drugih,
   posameznika in naroda?
   O Bog, daj mi, da ne sodim.
   O Bog, daj mi, da ne obsojam –
   Da vrlino, napako in zmoto
   vidim kot mogočno ravnovesje.
   Stvari so preveč zapletene,
   a se na koncu poravnajo
   in skupaj pred tvoje noge padejo.
   Mi tako nespametno obsojamo.
   Stvari pa so preveč zapletene.
   O Bog, daj mi, da postanem tišji –
   Da v pesmi in besedičenju
   govorim le najnujnejše.
   Da raje delam in pomagam ter služim ubogim.
   Mojim besedam daj moč in težo ter modrost.
   Naj postanejo vedno bolj božajoče,
   učinkovitejše od tisočih mislecev in učenih razprav ter mečev vojskovodij.
   In na koncu naj postanem
   skromen, krotek, strpen in razumevajoč in da bi z razsvetlenjem bil moder in bolj sočuten.
   Da bi več poslušal, kot govoril in več razmišljal, preden bi se prenagloma odločal in deloval.
   Moje misli in besede naj bi bile le DA ali NE.
   A čedalje bolj DA.
   AMEN in DA na vse, zakaj pa naj imam vedno jaz vse prav, drugi pa ne?!
   Kot blagi metulj, ki se usede na kelih srca naj bo odslej vse moje početje in nehanje.
   AMEN. DA. In od hudobneža je vse, kar je povedano več od tega.
   Za več preprosto ni prostora.
   Naj opazujem, ne sodim.
   Naj raje pomagam ljudem graditi kot kritizirati, kar so naredili v potu svojega obraza.
   Prosim pomagaj mi, da bom vztrajal v dobroti, razumevanju in strpnosti, čeprav bom trčil na težave.
   Naj ne škodujem in naj zapustim glasbo in lepoto ter mir in harmonijo, ko oddidem iz narave in od ljudi.
   Naj sveti tisoč sonc in naj pojejo ptice na drevesih vsem, ki so blage volje in dobrega srca.
   In ko se vrnem iz življenja k Tebi v Oče v naročje, naj se krog sklene in spirala razširi.
   Naj vlada onomatopoija vsega dobrega in lepega, kar nas napolnjuje z radostjo in upanjem.
   Bog nam pravi, da ne sodimo drugih, da ne bomo sojeni!
   Težko se je vzdržati in vztrajati; ampak kjer je volja in Božji blagoslov
   je tudi molitev, delo, služenje drugim, spolnjevanje Božje Volje in Pot k Njemu.
   Amen.

   Odgovori
5. Janez says:

   10. avgusta, 2020 at 0:14

   Molitev: Rad bi imel Moč, da bi odpustil sebi in drugim, ki so me prizadeli
   Moj oče,
   Slavim te in častim te. Z vsem mojim srcem in z vso mojo dušo.
   Zaradi tebe, Gospod, lahko ljubim in čutim ljubezen.
   Zaradi tebe lahko uživam to življenje v vsem, kar mi ponuja.
   Ti si tisti, ki vodiš moje korake, hodiš pred menoj, ko mi kažeš pot, in za menoj,
   ko popravljaš moje napake in mi odpuščaš ko grešim kot šibak, nepopolen človek.
   Ti veš, kako brez moči sem, kako šibek sem včasih, kako sopiham, ko se vzpenjam skupaj s Teboj.
   Vidiš v moje srce in poznaš moja hrepenenja, poznaš me in veš kaj zmorem in česar ne.
   Včasih te odrinem, ker mislim, da te ne potrebujem več in da bo pot brez Tebe lažja.
   Takrat stopiš ob stran in pustiš, da kakšen korak naredim sam
   in da pozabim in odpustim krivice drugim, ki so me prizadeli in me užalili.
   Toliko, da spoznam, kako zelo izgubljen sem brez Tebe, ko brez veze pogrevam zamere v sebi.
   Ampak ko sem sam, delam napake, vrtim se okrog svoje osi, prizadanem sebe in
   druge in dopustim, da tudi drugi prizadenejo in/ ali ranijo mene.
   In šele ko sem zagrenjen in malodušen, se spomnim, da sem se odločil hoditi brez Tebe.
   Takrat pritečem nazaj, poln jeze, zamer in neodpuščanja poln zamer in napetosti.
   Hočem odpustiti drugim in prosim za odpuščanje za moje grehe Tebe Jezus.
   Dobro vem, moj Gospod, da svoje srce lahko očistim in umijem le pri Tebi.
   Zato te danes prosim za milost in dar odpuščanja mzame in za druge.
   Rad bi odpustil samemu sebi za vse, s čimer sem prizadel druge ljudi.
   Vem, da si do mene mnogo bolj milosten in prizanesljiv, kot sem sam do sebe.
   Daj, da bom na sebe zmogel gledati s Tvojimi očmi in odpustil in pozabil na vse.
   In Bog, prosim te, da bi zmogel odpustiti vsem ljudem, ki so me ranili in prizadeli.
   Tudi na vse te ljudi bi rad gledal s Tvojimi očmi in jih razumel.
   Ti poznaš njihova srca, poznaš njihovo življenje, veš od kod prihajajo in
   veš zakaj ravnajo tako kot ravnajo.
   Tako kot si milostljv do mene, tako milostljiv si tudi do njih.
   Rad bi ti bil podoben v tem!
   Odpuščam sebi in drugim in se osvobajam grenkobe, jeze, zamere in malodušja,
   ki ga čutim do tistih, ki so me prizadeli.
   S tem osvobajam sebe in osvobajam tiste, ki so me prizadeli.
   Nakloni jim prosim Gospod odpuščanje, mir, ljubezen in usmiljenje, kot si vse to naklonil meni.
   Podari nam vsem Milost Dobrote in Ljubezni, da gremo po Poti k Tebi in da bomo podobni Jezusu.
   Hvala ti za ta dar, Gospod, hvala!
   Amen.

   Dopolnjena molitev na medmrežju Operando

   In odpusti nam Gospod naše dolge., kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, uči Jezus naš Odrešenik. Kako lepo in občuteno nas nagovarja in uči Gospod. Res Besede Večnega življenja imaš Gospod, zato Ti bomo sledili in se učili Tvojih naukov, da bomo tudi mi dobri Ljudje in dobri Kristjani. Kako lepo je vse, ko sledimo Tvojim Naukom Gospod!

   Operando italijansko pomeni Bog dela – zdravi, rešuje, podarja, se daruje, ustvarja – prav ta trenutek!
   Misijonarji Operando na medmrežju.

   Odgovori
6. Miro says:

   9. avgusta, 2020 at 19:55

   DANES GODUJE SV. TEREZIJA BENEDIKTA OD KRIŽA – KRIŽ NI SAMO ZNAMENJE, MARVEČ TUDI MOČNO KRISTUSOVO OROŽJE, PASTIRSKA PALICA, S KATERO MOČNO ODPAHNE NEBEŠKA VRATA!

   Nekaj misli sv. Terezije Benedikte (Edith Stein):

   – Božje življenje je ljubezen. Prekipevajoča ljubezen, ki ne išče svojega, ki se razdaja, ki se usmiljeno sklanja k vsakemu bednemu bitju, ki varuje in neguje druge. Ljubezen, ki ozdravlja, obuja mrtve, neguje in hrani, uči in oblikuje.

   – Kdor pripada Kristusu, mora živeti celostno življenje Kristusa; priti mora do polne starosti Kristusove, končno mora stopiti z njim na pot križa, v Getsemani in na Golgoto.

   – Križ ni samo znamenje, marveč tudi močno Kristusovo orožje, pastirska palica, s katero močno odpahne nebeška vrata. Tedaj zaobjame veletok božje luči vse, ki so v spremstvu Križanega.

   -Treba se je brez človeškega zavarovanja povsem prepustiti božjim rokam. Toliko globlji in lepši bo potem občutek varnosti.

   – Kdor ima resnično živo vero, so mu verski nauki in velika božja dela vsebina življenja, pred katero se vse drugo umakne v ozadje.

   – Skrivnost učlovečenja in skrivnost hudobije spadata tesno skupaj. Nasproti luči, ki je prišla iz nebes, se toliko grozljiveje odraža noč greha. To je težka in resnobna resnica.

   O življenju in delu sv. Terezije Benedikte več na:
   http://svetniki.org/sveta-terezija-benedikta-od-kriza-edith-stein-mucenka-sozavetnica-evrope

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Sv. Terezija Benedikta od Križa, prosi za nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   9. avgusta, 2020 at 13:57

   JEZUS NE SKOČI UČENCEM TAKOJ NA POMOČ, AMPAK JIH PREKO STRAHU POUČUJE, KAKO SE SOOČITI Z NEVARNOSTMI TER NADLOGAMI! (sv. Janez Krizostom)

   BOŽJA BESEDA: In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: Malovernež, zakaj si podvomil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.« (Mt 14, 22-33)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+14%2C22-33&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Sveti Janez Krizostom pravi: »Jezus se je umaknil na goro, da bi nas poučil o koristnosti samote med trenutki molitve.« Sv. Hilarij iz Poitiersa vidi v današnjem odlomku veliko simbolov: »Samota, čoln, odslovitev množice imajo svoj natančen simboličen pomen; so predpodoba njegovega končnega prihoda ter njegove slave.« Kromacij Oglejski k temu dodaja: »Jezusov čudež hoje po vodi je bil pred mnogimi leti preroško napovedan, saj kaže na nekoga, ki lahko hodi po vodi tako, kot bi hodil po zemlji, ker je resnično človek in hkrati edinorojeni Božji Sin.« Sv. Janez Krizostom nadalje pravi: »Jezus ne skoči učencem takoj na pomoč, ampak jih preko strahu poučuje, kako se soočiti z nevarnostmi ter nadlogami.« O Petru sv. Janez Krizostom pravi: »S slabostjo mesa ter v strahu pred smrtjo izgine Petrova gotovost.« Tudi sv. Hilarij iz Poitiersa se ustavi ob Petru, ki se potaplja: »On zakriči in prosi Gospoda, da ga reši. Ta krik je izraz njegovega kesanja.« Sveti Avguštin, ki si je predstavljal, da nagovarja apostola, je razložil: »Gospod, se je sklonil in te prijel za roko. S svojimi močmi ne moreš vstati. Oprimi se roke Njega, ki se je spustil vse do tebe.« (iz Komentarja cerkvenih očetov, hozana.si)

   Z vero in zaupanjem tokrat Božjemu usmiljenju priporočimo osebe in prošnje v zapisih v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih pod: Mirjam, Primož, Andreja, brezposelna, Andraž, Igor, Simona, Kras, Janez, Igor, AngelRafael, Jasna, Ana, Mojca, Angelvaruh, Tjaša, Irena, Vida … Molimo za Božji blagoslov in uslišanje naših sester in bratov, ki se priporočajo v molitev; naj se zgodi presveta Božja volja – na priprošnjo Preblažene Device Marije in vseh svetnikov!

   MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM
   (Zvjezdan Linić; Oče, slavim te)

   Molim te, Gospod Jezus. Vreden si vsake molitve.
   Molim te z vsem svojim telesom, a tudi moja duša,
   moje srce, vse moje bitje se ti klanja.
   Molim te tukaj v skrivnosti tvojega zakramenta
   navzočnosti. Občuti, Gospod, kako te molim
   povsod, po vsem svetu, po vseh cerkvah in
   kapelah, ki si jih postavil na mojo življenjsko
   pot, povsod, kjer sem se smel udeležiti skrivnosti
   evharistije, kjer sem prejel obhajilo, kamor sem
   kdaj kar tako vstopil.
   Molim te tudi tam, kjer nisem še nikoli bil.
   Gospod, občuti v tem trenutku mojo molitev, kajti
   ti si vse hvale in časti vreden.
   Molim te, ker si vreden, ker si Bog, Sin Božji,
   učlovečena Beseda.
   Molim te, ker je v skrivnosti evharistije vsa
   tvoja ljubezen, skrivnost privlačnosti in dobrote,
   s katerima si srečeval ljudi, ko si hodil po zemlji.
   Molim te, ker je to skrivnost,
   v kateri si najbolj otipljivo navzoč.
   Zahvaljen za ta zakrament.
   In blagoslavljam te!
   Blagoslovljen bodi, Gospod!
   Nič ne morem dodati tvoji slavi,
   pa vendar želiš, da te vse moje bitje slavi.
   Blagoslovljen v svoji dobroti!
   Blagoslovljen,
   ker si s svojim križem svet odrešil!
   Blagoslovljen,
   ker si me odrešil, ker si se zame zavzel.
   Blagoslovljen,
   ker nisi hotel, da propadem,
   ker si me znal potegniti k sebi.
   Blagoslavljam tvojo neutrudno željo,
   da me pritegneš, da me pripelješ do vira
   odrešenja.
   Blagoslavljam te, ker me nenehoma hraniš s
   skrivnostjo svojega kruha, ker skrbiš za moje
   življenje, ker želiš, da živim, da živim večno!
   Blagoslavljam te, Gospod Jezus Kristus!
   S tem zakramentom brez konca daješ svoje
   življenje za rešitev sveta.
   Ti hočeš, naj bo tvoja ljubezen dosegljiva vsakemu
   človeku in vsakemu pokolenju, da boš do konca
   časov kruh sveta.
   Hvala ti za skrivnost, ki mi v njej tako čudovito
   prihajaš naproti.
   Zahvaljen, Gospod, za ta kraj.
   Zahvaljen, ker imam kam priti, ker me tu zmerom
   čakaš, ker od tod nenehoma govoriš o žeji po
   človeku, po meni.
   Hvala ti, blagoslavljam te, molim te.
   Moja duša te slavi!
   Sprejmi mojo molitev.
   Ne znam se ti predati,
   kakor si se ti meni predal.
   Toda sprejmi tudi to mojo nepopolno predanost,
   mojo molitev, mojo zahvalo.
   Ti si dober.
   Zahvaljen za vero, ki si jo ti, Gospod, položil v
   moje srce, da te lahko spoznam v teh krajih.
   Zahvaljen, ker smem prihajati k tebi in preprosto
   moliti, govoriti, pogovarjati se s teboj, molčati
   pred teboj, spočiti si v tebi.
   Naj te blagoslavlja vse moje bitje, Gospod!
   Molim te ves, kar me je, s telesom in dušo.
   Ti si edini Bog.
   Gospodar mojega življenja, mojega srca.
   Ti si edini vreden, da te molim
   in da ti ves pripadam.

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   9. avgusta, 2020 at 9:33

   Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami
   Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
   ko se spoštujejo, so strpni, si odpuščajo in se vzajemno osrečujejo,
   kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
   kadar se ljudje medsebojno učijo in drug drugega dobronamerno opozarjajo na napake,
   kadar se medsebojno spodbujajo in si pomagajo k pravičnemu in pobožnemu življenju,
   kadar v stiskah in preizkušnjah molijo k Bogu za druge in zase za pomoč in navdih,
   kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
   kadar se ljudje radi družijo, pojejo in z veseljem proslavljajo naše Odrešenja,
   kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir, Dobroto in Usmiljenje med seboj,
   kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo, krščanskim zgledom in ljubeznivim pogledom,
   kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
   ko ljudje opazijo stisko lačnih, ubogih in zapuščenih tako, da jim pomagajo,
   kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
   tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
   Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
   Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
   da si radi vedno pomagamo in služimo drug drugemu,
   da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
   ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
   tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
   ter ob koncu slednjih dni tudi za pravične v Nebeški Domovini.
   Gospod pridi in ostani z Nami vse dni,
   Pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Živeli kot Jezus naš Odrešenik.

   Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
   Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog je prišel na svet da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu! Amen.

   Odgovori
9. Janez says:

   9. avgusta, 2020 at 9:28

   MOLIMO BOGA, DA PRIDE K NAM BOŽJE KRALJESTVO
   Taizé: Kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok?
   Nekega dne so ljudje pripeljali otroke k Jezusu, da bi jih blagoslovil. Učenci so bili nezadovoljni. Jezus je postal nejevoljen in jim je rekel, naj pustijo otroke k njemu. Nato je rekel: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,13-16). Pomembno se je spomniti, da je pred tem Jezus istim učencem rekel: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva« (Mr 4,11). Zaradi Božjega kraljestva so pustili vse in šli za Jezusom. Iščejo Božjo navzočnost, hočejo biti del njegovega kraljestva. Zdaj pa jih Jezus opozori, da si z zavračanjem otrok zapirajo edini vhod v Božje kraljestvo, kamor si tako zelo želijo. Toda kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok«?

   V splošnem si to razlagamo kot »sprejeti Božje kraljestvo, kakor ga sprejme otrok«. To se ujema z nekaterimi drugimi Jezusovimi besedami v Matejevem evangeliju: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3). Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Toda stavek bi lahko pomenil tudi »sprejeti Božje kraljestvo, kakor sprejmeš otroka«. Uporabljeni glagol »sprejeti« ponavadi pomeni »sprejeti nekoga«, kar je razvidno nekaj vrstic pozneje, ko Jezus govori o »sprejemanju otroka« (Mr 9,37). V tem primeru bi Jezus primerjal sprejemanje Božje navzočnosti s sprejemanjem otroka. Med Božjim kraljestvom in otrokom obstaja neka povezava.

   Sprejeti otroka pomeni sprejeti obljubo. Otrok raste in se razvija. Na enak način tudi Božje kraljestvo na zemlji ni nikoli zaključeno dejstvo, ampak bolj obljuba, dinamičen in nezaključen proces rasti. In otroci so nepredvidljivi. V evangeljski zgodbi pridejo, kadar pridejo, v nobenem primeru pa ne ob pravem času za učence. Toda Jezus vztraja, da jih morajo sprejeti, saj so tam. Na enak način moramo sprejeti Božjo navzočnost, ko se nam razkrije, ne glede na to, ali je trenutek pravi ali ne. Moramo igrati igro. Sprejeti Božje kraljestvo tako, kot sprejmemo otroka, pomeni ostati čuječi in moliti, da ga bomo lahko sprejeli, ko bo prišlo, vedno nepričakovano, ob primernem trenutku ali ne.

   Zakaj je bil Jezus tako pozoren do otrok?
   Nekega dne se je dvanajstero apostolov prerekalo o tem, kdo je največji (Mr 9,33-37). Jezus je uganil, o čem govorijo, in izrekel nekaj presenetljivih besed, ki so obrnile njihovo razmišljanje na glavo: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Nato je naredil nekaj v skladu s svojimi besedami. Odšel je iskat otroka. Je bil to zapuščen otrok na eni izmed ulic Kafarnáuma? Vzel je otroka, ga postavil na sredo med bodoče voditelje Cerkve in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme.« Jezus se je poistovetil z otrokom, ki ga je vzel v svoje naročje. Potrdil je, da ga »eden takih otrok« najbolje predstavlja in da je sprejetje takega otroka enakovredno sprejetju njega, Kristusa.

   Malo pred tem je Jezus izrekel težko razumljive oziroma zagonetne besede: »Sin človekov bo izročen v človeške roke« (Mr 9,31). »Sin človekov« je Jezus sam in istočasno vsi »sinovi človeka«, vsi ljudje. Jezusove besede lahko pomenijo, da »smo ljudje izročeni v oblast drug drugega«. Še posebej med aretacijo in krutim ravnanjem z Jezusom je znova postalo jasno, da ljudje z nemočnimi soljudmi ravnajo, kot se jim zdi. Zato ni presenetljivo, da se Jezus prepozna v otroku, ki ga je šel iskat, saj so otroci pogosto popolnoma predani v milost tistih, ki imajo moč nad njimi. Jezus je pokazal posebno skrb za otroke, ker je hotel, da bi bili njegovi nasledniki posebej pozorni do ubogih in nemočnih. Do konca časov bodo ti ljudje njegovi predstavniki na zemlji. Kar bo storjeno njim, bo storjeno njemu, Kristusu (Mt 25,40). »Najmanjši bratje«, ti, ki skoraj nič ne veljajo in se z njimi nekaznovano grdo ravna, ker nimajo ne moči ne prestiža, so pot, ki jo je treba prehoditi, da bi zaživeli v skupnosti s Kristusom.

   Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. To jim razloži z besedami, ki sledijo: »Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.« (Mr 9,41) Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

   Pismo iz Taizéja

   ADDENDUM Odlomki: Papež Frančišek o Božjem kraljestvu
   Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
   Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

   Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
   Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

   Kaj je nebeško kraljestvo?
   Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

   Kako najti Božje kraljestvo?
   Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

   Papež Frančišek

   Odgovori
10. Janez says:

    9. avgusta, 2020 at 9:24

    BOG ME NE OBSOJA NIKOLI!
    Želji, da bi bil zvest načelom in zadanim ciljem, da bi v polnosti izpolnjeval Božjo voljo, sta v meni vedno bolj prisotni, hkrati pa me realnost vedno bolj pritiska k tlom, kjer se moram soočiti s spoznanjem, da me bodo notranji boji spremljali, dokler bom živ.
    Tako moj »idealizem« velikokrat pade na izpitu, ko se soočim s svojo nemočjo in s svojo slabotnostjo, ko že mislim, da sem kaj dosegel, pa mi »zmanjka tal pod nogami« in se znajdem v globoki luknji razočaranja ves »popraskan« od svoje slabotnosti, in medtem ko si ližem rane, vpijem s Petrom: »Gospod, reši me!« (Mt 14,30) In me reši. Pošlje mi Jacquesa Philippe-a, po katerem mi pove: »Nujni pogoj za notranji mir je to, kar imenujemo dobrohotnost!« (Išči mir in mu sledi, Založba Emanuel, str. 23) Potem mi govori o »trajni naravnanosti« človeka, ki se je odločil, da bo bolj kot vse ljubil Boga in bo iskreno želel vselej dajati prednost Božji volji pred svojo … In prav ta misel je bila in je zame osvobajajoča in odrešilna. Bog dobro ve, da nisem in ne morem biti popoln (vsaj na tej strani večnosti ne). Bog pozna moje srce in ve, da si nad vse želim, da bi mu bil všeč: »Zakaj on pozna našo sestavo, spominja se, da smo prah.« (Ps 103,14) Po apostolu Pavlu je celo zapisal: »Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni.« (Rim 7,18) In če Bog ve, da sem prah, in če ve, da hoteti je v moji moči, delati pa ne, potem me on sprejema takšnega, kakršen sem, in me ljubi takšnega, kakršen sem. Kako osvobajajoče in odrešujoče!

    Bog me ne obsoja nikoli!
    Kaj se zgodi, ko sem nezvest svojim idealom in svojim mnogoterim obljubam (samemu sebi, Bogu, ženi, sodelavcem …)? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, če nisem vedno nasmejan in dobre volje, čeprav vem, da drugi prav to od mene pričakujejo? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, če zjutraj ne vstanem ob uri, kot sem upal, da bom, ali pa je upala moja žena? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, ko tolikokrat ne morem zadržati kritične besede ali navala jeze, ki se v meni sproži, ko je moje pričakovanje neuresničeno? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, ko se razočaran zaprem v svoj svet in mislim, da se je ves svet zgrnil name – kaj se takrat dogaja v meni in kaj si takrat želim? Takrat si nikakor ne želim, da bi me kdo obtoževal ali obsojal. Pa se prav to dogaja. Apostol Janez nas poučuje v Razodetju: »Zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.« (Raz 12,10) V resnici se ne obsojam in ne pomilujem sam – še najmanj me obsoja Bog – , pač pa me obsoja in obtožuje »obtoževalec«. In kdo je ta obtoževalec? To je »veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet« (Raz 12,9). Njemu ni všeč, da se jaz počutim dobro, da se počutim ljubljenega in sprejetega, da sem miren, vesel in zadovoljen … Njemu ni všeč, da sem srečen in izpolnjen. Ni mu všeč, da me moj Bog tako ljubi, da je dal zame svojega edinorojenega Sina (Jn 3,16) … Zato si izmišlja vedno nove zvijače in mi nastavlja zanke, v katere me želi ujeti … In na žalost se mu jaz v svoji nemoči in brezbrižnosti dam ujeti in zapeljati – padem v temo greha … Začnem se ozirati po napakah drugih in kmalu pozabim, da imam tudi svoje. Največkrat in najraje se mi to zgodi v odnosu do meni najljubše in najbližje osebe – do moje žene. Zakaj? Kako je to mogoče? Zakaj me včasih na njej vse moti? Zakaj me včasih vsaka njena beseda (ne le izrečena, tudi neizrečena) zaboli in se nanjo odzovem z napadom? Pravijo, da je napad najboljša obramba. Je to res tudi v tem primeru? Prepričan sem, da ni. Jezus je na križu, ko je trpel največje bolečine in ponižanje, rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.« (Lk 24,34) Kako si želim, da bi mi Bog dal spoznati »njegova pota« (njegovo voljo za moje življenje – mojo osebno poklicanost v čas in prostor in bi to poklicanost v polnosti živel – pravijo, da je v tem resnična sreča in resnična svoboda), njegovo ljubezen, odpuščanje, mir in veselje. Saj zame je moj osebni Bog vir veselja, miru, pravičnosti, ljubezni … In prav po tem hrepeni moje srce. In če mu dovolim, da me do skrajnih kotičkov srca presvetli s svojo prisotnostjo in z lučjo svoje Besede (Sveto pismo), vem, da sem na pravi Poti. Sicer pa vem, da Bog ve, iz »česa me je naredil« (da sem prah in da se v prah spet povrnem), in ve, da brez Njega ne morem ničesar storiti (Jn 15,5). Zato sem mu še bolj hvaležen, da me opogumlja po besedah Jacquesa Philippe-a, da je zadovoljen z mojo dobrohotnostjo. Verjamem, da bom v tem zavedanju našel še več moči za dobra dela, še več poguma za pričevanje o njegovi zvestobi in ljubezni, še več navdušenja nad dejstvom, da je moj Bog živ in da me nikoli ne bo zapustil, da On ostaja zvest, četudi sem jaz nezvest (2 Tim 2,13). Prinesimo ljudem Božjo Luč in Radost Odrešitve, molimo in delajmo dobra dela in prelijmo našo Vero v Življenje tako, da bomo prinašali ljudem Upanje in svetlobo Božje Milosti in Ljubezni.

    Avtor: Dani Siter 23. julija 2015

    Odgovori