Članki za dušo

13.625 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   27. decembra, 2019 at 13:46

   S SVETO EVHARISTIJO JE SKRIVNOSTNO ZDRUŽENA TUDI CERKEV, KRISTUSOVA NEVESTA!

   Misli o evharistiji, navedene v knjigi »Kruh, ki daje življenje« (zbral Wilhelm Mühs), nas lahko predramijo iz duhovne zaspanosti in spodbudijo, da se bomo z veseljem odpravili k studencu Božjega usmiljenja. Koliko milosti bomo zajeli zase in za svoje bližnje je odvisno od tega, s kako veliko posodo zaupanja se bomo pojavili pred Gospodom, ki se pri sveti maši daruje za naše odrešenje.

   Z evharistijo,
   podarjenim Gospodovim telesom,
   ki se daruje in je darovano Očetu,
   je skrivnostno združena tudi Cerkev,
   Kristusova nevesta, ki se daruje
   in je darovana s Kristusom Očetu
   za obnavljanje zaveze v odpuščanju grehov.
   (Serafino Zardoni)

   Kdor pristopa k evharistiji,
   že s tem razglaša,
   da je združen s Kristusom
   in povezan z njegovimi udi.
   (Tomaž Akvinski)

   Gospod je zato, da se nikdar
   ne bi oddaljil od svojih in bi jih napravil
   deležne svoje velike noči,
   postavil evharistijo kot spomin
   svoje smrti in svojega vstajenja
   ter svojim apostolom naročil,
   naj jo obhajajo do njegove vrnitve.
   (Katekizem katoliške Cerkve).

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   27. decembra, 2019 at 10:07

   PRAVIČNOST KAJ JE TO?

   Pravičnost je družbeno in pravno postavljena umetna prisila zakonskih norm, ki močne veže na sprejeta zakonska pravila, slabotne pa varuje pred kršitvijo veljavnih pravil.
   FRAN definicija: Pravičen je človek, ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli ter upošteva resnico, dejstva in ravna v skladu z moralnimi in drugimi priznanimi načeli brez apriornih sodb in stališč.

   Na različnih področjih človeškega življenja je treba doseči neko družbeno pravičnost, po meri in pameti človeka. Vendar to je človeško gledanje in ne Božje. V gospodarskem ali finančnem smislu je to npr. pravična porazdelitev bogastva med člani družbe, zmernost cen in pravičnost v smislu pogodbe znana kot lastniški kapital, pravično sojenje glede na pravne norme in resnico, ki je podprta in dokazana z dokazi itd. Pomembno je tudi poudariti, da je na področju vere pogosto tudi uporaba koncepta, ki nas zadeva. Natančneje, v okviru katoliške cerkve je npr. uveljavljeno načelo pravičnosti, ki naj bi se nanašalo na uporabo Biblije kot Božjega zakona vernikom z jasnim ciljem, da lahko oseba reši svojo dušo, če dela in živi po Božjih postavah in Evangeliju in veruje v Boga.

   Poglejmo nekaj Božjih vrstic, ki govorijo o Božji pravičnosti

   »Kajti molj jih bo požrl kakor obleko, črv jih bo razjedel kakor volno, moja pravičnost pa ostaja na veke, moje odrešenje od roda do roda.« (Izaija 51,8) »Govoril nisem na skrivnem, v kakšnem temnem kotu zemlje. Nisem rekel Jakobovim potomcem: »Iščite me v zmešnjavi!« Jaz, GOSPOD, govorim pravičnost, oznanjam, kar je prav.« (Izaija 45,19) »Povzdignite svoje oči proti nebu, ozrite se navzdol na zemljo, kajti nebo bo izginilo kakor dim, zemlja bo razpadla kakor obleka in njeni prebivalci bodo preminili kakor mušice. Moje odrešenje pa ostaja na veke, moja pravičnost ne bo prenehala.« (Izaija 51,6) Bog ves čas hrepeni za odnosom pravičnosti s človekom. Hrepeni, da bi človek živel, kakor je prav, saj bi tako lahko živel v polnosti. Prisluhnite, kako goreče Bog želi človeku dobro: »O da bi bil pazil na moje zapovedi! Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka, tvoja pravičnost kakor morski valovi.« (Izaija 48,18).

   Pravičnost: »Tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, bodo KRALJEVALI V ŽIVLJENJU po enem, Jezusu Kristusu. Rimljanom 5:17«.

   Evangelij po Mateju, Mt 5,20-26
   » Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.” Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu raká, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče norec, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.”
   Mt 5,20-26

   Človek skuša uveljaviti svoj prav. Človek ni hotel poslušati Boga in je bil uporniški v zgodovini. »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot …« (Izaija 53,6). Človek si je »vzel pravico«, da določa svoj PRAV. »Marsikatera pot se zdi človeku prava, njen konec pa so poti smrti.« (Pregovori 14: 12).

   Velika Božja milost je, da Gospod nad uporniškim človekom ne obupa in ga ne pusti na njegovih poteh večne smrti! Božja roka milosti se nenehno steguje k njemu. »Dal sem se poiskati tistim, ki niso po meni spraševali, dal sem se najti tistim, ki niso po meni poizvedovali. Rekel sem: »Glejte, tu sem, glejte, tu sem!« narodu, ki ni klical mojega imena. Ves dan sem iztegoval svoje roke proti upornemu ljudstvu, kajti to hodi po poti, ki ni dobra, po svojih lastnih mislih …« (Izaija 65: 1-2).

   Človekova samopravičnost je poskus človeka da bi vpeljal neko svojo pravičnost po svoje.
   Jezus, ki je Resnica, je ljudem, ki so se naslanjali na postavo, da bi po njej dosegli pravičnost, razodel, da po postavi pravičnosti ne more doseči nihče. »Kajti povem vam (Jezus): Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« Matej 5,20.

   Ne glede na to, kako so se trudili izpolnjevati postavo, so se pismouki, farizeji in drugi naslanjali le na svoja dobra dela. Ta pa so pred Bogom kakor umazana cunja. Gospod namreč gleda na misli in hotenja srca, ta pa so bila v hudem. Zato je Gospod Jezus take imenoval pobeljeni grobovi, ki se lepšajo le od zunaj, znotraj pa so polni mrtvaških kosti – brez Božjega življenja. Postava v teh ljudeh ni storila to, za kar je bila dana. Ni jih pripeljala do spoznanja grešnosti, ampak so na njenih določilih gradili »lastno pravičnost«. Gospod Jezus jim je ob vsaki priložnosti skušal odkriti njihovo hinavščino. Samopravičniška drža človeku preprečuje, da bi sprejel Božji dar. Samo oseba, ki spozna svojo popolno nemoč in prodanost grehu, lahko v celoti ceni in sprejme Božji dar rešitve. Takšni so bili na primer cestninarji in prostitutke. Vedeli so, da so krivi in da nimajo nič, s čemer bi se lahko odkupili. »Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom.« (Luka 7,29).

   Postava ali zakon sta od človeka zahtevala pravična dejanja. A človek teh dejanj nima, saj je v njem grešna narava, ker je človek nepopoln. Postava je razkrila človekovo popolno nezmožnost, da bi bil pravičen ali da bi delal pravično iz svojih moči. Človek rabi Božjo milost! Božja pravičnost je zahtevala pravično življenje za odkupitev človeka. A takega med ljudmi ni. Če bi se s to sodbo končalo Božje dejanje, bi bili vsi ljudje popolnoma brez upanja. Večno zaklenjeni v smrt! Božja beseda odklene upanje: Plačilo za greh je namreč smrt. Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Rimljanom 6:23).

   Gospod Jezus, kralj pravičnosti, je začel svoje rešilno poslanstvo na zemlji z oznanilom, da je skupaj z Njim prišla vladavina Nebeškega kraljestva. To kraljestvo je neznansko močnejše od vladavine zla, ki je s padcem človeka v greh zajela ves svet. Božje kraljestvo je kraljestvo pravičnosti, ki vlada s pravico od znotraj navzven. Zato je Jezus vabil: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« Matej 6,33. Božji evangelij ali dobra novica kraljestva se glasi: »Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost (Tj. pravičnost, ki prihaja od Boga), iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere.« (Rimljanom 1: 16, 17)

   »Izrael pa, ki je iskal postavo pravičnosti, ni prišel do tega. Zakaj ne? Zato, ker pravičnosti ni pričakoval iz vere, temveč je mislil, da jo bo dosegel iz del.« (Rimljanom 9: 31, 32). »Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti.« (Rimljanom 10,3). Nihče torej, ki misli, da bo sam dosegel pravičnost, je ne doseže.

   Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo. Tu vsaka religija poklekne. Še več, bolj ko se trudimo za lastno pravičnost, glasneje govorimo Bogu, da je Kristusova žrtev za nas zaman. Božja pravičnost se daruje zastonj vsakemu, ki veruje v Kristusovo delo rešitve in ga sprejme. Vsakemu, ki je rojen od zgoraj, iz Boga. Tu moramo poudariti, da je nanovo rojen naš duh. Naš novi človek, v Bogu ustvarjen v pravičnosti, je v duhu. »… in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.« (Efežanom 4,24). Naša duša (misli, razum in čustva) in telo nista prerojena. Zato se naša dejanja in nasploh življenje navzven avtomatično ne usklajujejo z Božjo popolno voljo (z Njegovim popolnim življenjem), če se ne naučimo živeti po Duhu oziroma biti vodeni po Duhu. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.« (Galačanom 5: 16-18).
   Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Ko se odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad pravičnosti.

   Ko se končuje delovni dan smo utrujeni in nas pogosto bremenijo vse misli in skrbi, ki so se zgodile čez dan. Težko je v miru zaspati in skleniti dan. Ker ne moremo kar tako opustiti možganske aktivnosti, nas to pripelje celo do nezmožnosti spanja. Ko nas doleti taka situacija, je najbolje, da se izročite v Božje roke in prejeli boste mir. Eden od načinov za to je molitev spodnjega psalma. Psalmist se Bogu zahvaljuje za blagoslove, ki jih je prejel, in se zanaša Nanj, vedoč, da je pri njem varen. To je eden od najpomembnejših ključev za iskanje miru v našem življenju. Če ne moremo zaupati Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje, nikoli ne bomo živeli resnično v miru. Zaupajm Bogu, molimo in prosimo k Njemu in z Vero v Njega nas bo uslišal. Janez

   Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti !
   V stiski si mi odprl širjave,
   izkaži mi milost, usliši mojo molitev.
   Mnogi pravijo: “Kdo nam bo dal videti dobro ?”
   Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja !
   Dal si več veselja v moje srce
   kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.
   V miru bom hkrati legel in spal,
   saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.
   (Ps 4,2.7¬–9)

   ČLOVEŠKA PRAVIČNOST NI TUDI BOŽJA PRAVIČNOST

   Brez Tebe ne morem živeti in pošteno delati Bog moje pravičnosti in dobrote!
   Ti me ljubiš in me vodiš po svoji poti Odrešenja,
   da ne zaidem na stranpoti neresnice, nepoštenosti in greha.
   Bog, vnaprej si mi dal in povedal vse Božje zakone, postave in Evangelij,
   da dobro vem, kaj smem in česa ne smem storiti, reči ali misliti,
   da bom pravično ter pošteno živel in delal vse, kar je v veselje v Tvojih Očeh.
   Ko ljudje mislimo, sodimo, živimo in ravnamo po Božjih postavah v nas,
   tedaj zajemamo sad pravičnosti iz Tvoje Narave v nas in iz Tvojega Življenja, ki je popolno.
   Vsa presoja pravičnosti, ki izhaja iz človeških pravil in postav ni popolna,
   ker smo mi ljudje grešni in nepopolni in ne zasledujemo vedno resnice.
   Zato se moramo ljudje naučiti živeti in delati po Božjem Duhu
   in tudi biti vodeni po Božjem Duhu tako,
   da bomo pravični in delali tisto, kar je resnično in prav v Božjih Očeh.
   Tedaj ne bo krivic, neresnic, nepoštenih presoj in sodb ljudi
   na sodiščih, v službah, v podjetjih, v raznih ustanovah in drugod,
   tedaj bo med nami Resnica in Pravica,
   ki je Jezus naš Gospod.
   Zato človek potrebuje Boga, njegov blagoslov in vodstvo, sam ne zmore storiti nič.
   Kajti kar je prav v človeških očeh ni prav tudi v Božjih Očeh.
   Preveč je tistih opeharjenih in razočaranih, ki iščejo zaman pravico pri ljudeh,
   ki je ne zmorejo dati, saj smo vsi preveč kratkovidni, grešni in nepopolni ter
   zaradi lastnih koristi dostikrat tudi neresnicoljubni in nepošteni farizeji.
   Bog v njihovih srcih ni videl dobrote in pravičnosti,
   čeprav so farizeji dobro poznali vse preroke in postave.
   Vendar niso vsi taki licemerci: so tudi dobri, pošteni in pravični verni ljudje,
   ki so vodeni po Duhu in živijo po Duhu
   in delajo v strahu Božjem tisto, kar je prav v Božjih Očeh.
   To so verni, dobri ljudje, pošteni in pravični in delajo vse v večjo Božjo Čast in Slavo.
   To so oni, ki spolnjujejo Božjo Voljo in ki vedo, kaj je Ljubezen, Božji Mir in Pravičnost,
   ker vse to izpričujejo z Vero, delom, služenjem ubogim in svojim življenjem.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
3. Janez says:

   27. decembra, 2019 at 7:39

   Papež Frančišek: Voščilo “Urbi et Orbi”:
   »’Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč’(Iz 9,1).
   Iz naročja matere Cerkve se je to noč vnovič rodil Božji Sin, ki je postal človek. Njegovo ime je Jezus, kar pomeni ‘Bog rešuje’. Oče, večna in neskončna ljubezen, ga ni poslal v svet, da bi svet obsodil, ampak da bi ga odrešil (prim. Jn 3,17). Oče ga je dal v neizmernem usmiljenju. Dal ga je za vse. Dal ga je za zmeraj. In on se je rodil kot droben plamenček, prižgan v temi in mrazu noči. To dete, rojeno iz Device Marije, je Božja Beseda, ki se je učlovečila. Beseda, ki je Abrahamu usmerila srce in korake proti obljubljeni deželi in še vedno priteguje tiste, ki zaupajo v Božje obljube. Beseda, ki je vodila Hebrejce po poti iz suženjstva v svobodo in še vedno kliče sužnje v vsakem času, tudi danes, naj pridejo ven iz svojih ječ. To je Beseda, ki je svetlejša od sonca in se je učlovečila v drobnem sinu človekovem, Jezusu, ki je luč sveta. Zato prerok vzklika: ‘Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč’ (Iz 9,1). Da, tema je v srcih ljudi, a Kristusova luč je večja. Tema je v medosebnih, družinskih, družbenih odnosih, a Kristusova luč je večja. Tema je v gospodarskih, geopolitičnih in ekoloških sporih, a Kristusova luč je večja.

   Kristus naj bo luč za številne otroke, ki trpijo v vojni in sporih na Bližnjem Vzhodu in po raznih deželah sveta. Naj bo tolažba za ljubljeno sirsko ljudstvo, ki še ne vidi konca sovražnostim, ki so raztrgale deželo v tem desetletju. Naj pretrese vest ljudi dobre volje. Naj navdihne vladajoče in mednarodno skupnost, da bodo našli rešitve, ki bodo zagotovile varnost in mirno sožitje ljudstev v regiji in naj konča njihovo trpljenje. Naj bo opora libanonskemu ljudstvu, da bo lahko izšlo iz sedanje krize in znova odkrilo svojo poklicanost, da bodo sporočilo svobode in harmoničnega sobivanja za vse. Gospod Jezus naj bo luč za Sveto deželo, kjer se je rodil kot Odrešenik človeka in kjer še vedno traja pričakovanje tolikih, ki čakajo na dneve miru, sicer v stiski, a brez obupavanja. Naj bo tolažba za Irak, ki ga pretresajo družbene napetosti, in za Jemen, ki ga preizkuša huda humanitarna kriza. Malo betlehemsko dete naj bo upanje za vso ameriško celino, kjer razne države prestajajo obdobje družbenih in političnih pretresov. Naj osvobodi drago venezuelsko ljudstvo, ki ga že dolgo preizkušajo politične in družbene napetosti, in naj stori, da mu ne umanjka pomoč, ki jo potrebuje. Naj blagoslovi napore vseh, ki se razdajajo v prid pravičnosti in sprave in se trudijo, da bi premagali razne krize in tolikere oblike revščine, ki žalijo dostojanstvo vsakega človeka.Naj bo Odrešenik sveta luč za drago Ukrajino, ki hrepeni po oprijemljivih rešitvah za trajen mir.

   Gospod, ki se je rodil, naj bo luč za afriška ljudstva, kjer vztrajajo družbene in politične situacije, ki ljudi pogosto prisilijo, da bežijo od doma in emigrirajo drugam ter jih tako prikrajšajo za dom in družino. Naj bo mir za prebivalstvo, ki živi v vzhodnih pokrajinah Demokratične republike Kongo, ki jo mučijo nenehni spori. Naj bo tolažba vsem, ki trpijo zaradi nasilja, naravnih nesreč ali zaradi hudih zdravstvenih razmer. Naj bo tolažba vsem, ki jih preganjajo zaradi njihove vere, še posebej vsem ugrabljenim misijonarjem in vernikom, in vsem, ki so padli kot žrtve napadov skrajnih skupin, zlasti v Burkini Faso, Maliju, Nigru in Nigeriji. Božji Sin, ki je prišel iz nebes na zemljo, naj bo obramba in podpora vsem, ki morajo zaradi teh ali drugih krivic emigrirati v upanju na varno življenje. Krivica jih sili, da prečkajo puščave in morja, spremenjena v pokopališča. Krivica jih stisne v kot, da morajo prestajati neizrekljive zlorabe, vsakovrstno suženjstvo in trpinčenje v nečloveških taboriščih. Krivica jih zavrača iz krajev, kjer bi lahko imeli upanje na dostojno življenje, in jih sooča z zidovi brezbrižnosti.

   Emanuel naj bo luč vsemu ranjenemu človeštvu. Naj omehča naše često zakrknjeno in sebično srce in nas naredi za orodja svoje ljubezni. Po naših ubogih obličjih naj podari svoj nasmeh otrokom vsega sveta: zapuščenim in tistim, ki so prestali nasilje. Po naših šibkih rokah naj obleče uboge, ki se nimajo s čim pokriti, naj da kruha lačnim, naj ozdravi bolne. Po naši krhki družbi naj bo blizu starostnikom in osamljenim, migrantom in na rob odrinjenim. Na ta praznični dan naj vsem izkaže svojo nežnost in razjasni temo tega sveta.«
   (Papež Frančišek v voščilu »Urbi et Orbi« na Trgu sv. Petra, 25.12.2019)

   Odgovori
4. Janez says:

   27. decembra, 2019 at 7:32

   Vse najboljše, zlatomašnik papež Frančišek!
   Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v delavski družini v Buenos Airesu, kjer je odraščal še s štirimi brati in sestrami. Diplomiral je s področja kemijske tehnologije. V prostem času je rad plesal tango in je (bil), kot pravi Argentinec, velik ljubitelj nogometa. Nato pa se je odločil za duhovništvo in se vpisal v semenišče k jezuitom.

   Papež različnih interesov
   Po prvih redovnih zaobljubah je najprej študiral filozofijo, nato pa je končal še študij teologije. Posvečal se je tudi drugim humanističnim vedam, na kar dveh ustanovah je poučeval književnost in psihologijo.

   Papež Frančišek – zlatomašnik
   Dne 13. decembra 1969 je prejel duhovniško posvečenje in je letos tako že praznoval zlato mašo.

   Že dvakrat je obiskal Slovenijo
   Papež Frančišek je – seveda še preden je postal papež – obiskal tudi Slovenijo. Prvič se je to zgodilo leta 1970 na povabilo poznejšega kardinala Franca Rodeta, ko si je ogledal Bled, Postojnsko jamo in obiskal ljubljansko opero. Še enkrat pa se je v Sloveniji oglasil že naslednje leto na krajšem obisku, ko je obiskal tudi brezjansko baziliko.

   Postane papež
   13. marca 2013 je bil izvoljen za papeža in postal 266. papež po vrsti. Izbral si je ime Frančišek. Je prvi papež s tem imenom, prvi papež iz jezuitskega reda, prvi iz Latinske Amerike in s tem tudi prvi novoveški papež, ki ne prihaja iz Evrope.

   Zakaj je ravno izbral ime Frančišek?
   Glede tega, zakaj si je izbral ravno ime papež Frančišek, obstaja zanimiva anekdota. Ko so izbirali papeža, je poleg njega sedel njegov dober prijatelj, kardinal Cláudio Hummes. Ko je že bilo jasno, da bo Jorge Bergoglio postal novi papež, mu je Hummes dejal: “Ne pozabi na reveže!” Te besede so se mu vtisnile v srce in zato si je izbral ime Frančišek.

   Papež Frančišek praznuje 50 let duhovništva. Vedno prosi, naj molimo zanj. Kako tega ne bi storili še posebej na tako pomembno obletnico?
   Nenavadna pot
   Septembra 1953 je želel s svojimi prijatelji praznovati dan študentov, toda nekaj ga je prepričalo, naj se raje udeleži svete maše. Tam je naletel na duhovnika, ki ga ni srečal še nikoli, to srečanje pa je za vedno spremenilo njegovo življenje.
   Ta duhovnik je bil Carlos Duarte. Zaradi globokega vtisa, ki ga je naredil na Bergoglia, se je ta takrat odločil, da bo pri Duarteju opravil sveto spoved. V tem pogovoru je odkril svoj klic v duhovništvo. “Pri tej spovedi se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. Ne vem, kaj je bilo, toda spremenilo je moje življenje,” se spominja papež. Kmalu je vstopil v jezuitski red in leta 1969 postal duhovnik.

   Izziv: Molimo zanj!
   Papež Frančišek praznovanja tega jubileja očitno ni posebej načrtoval. Ker pa vedno prosi, naj molimo zanj, predlagamo, da vsaj danes (ali na primer vsak dan do njegovega rojstnega dne, ki je 17. decembra) zanj zmolimo molitev, ki jo je zapisal sam Bergoglio, malo preden je postal duhovnik.

   Želim verjeti v Boga Očeta, ki me ljubi kot svojega sina,
   in v Gospoda Jezusa, ki je v mojem življenju vžgal svojega Duha,
   da bi me nasmejal in me tako vodil v kraljestvo večnega življenja. Verjamem v Cerkev.
   Verjamem, da me je v zgodovini, ki jo je prenovil ljubeč pogled Boga,
   in tistega pomladnega dne, 21. septembra [na južni polobli se takrat začne pomlad, op. ur.],
   vodil do srečanja in povabil, da bi mu sledil.
   Verjamem v svojo bolečino, nerodovitno zaradi egoizma, v katerega se zatekam.
   Verjamem v skopost svoje duše, ki bi požirala brez dajanja …, brez dajanja.
   Verjamem, da so drugi dobri, da jih moram imeti rad brez strahu
   in jih nikoli ne smem izdati, ko iščem varnost zase.
   Verjamem v življenje v veri.
   Verjamem, da želim močno ljubiti.
   Verjamem v vsakodnevno smrt, táko, ki žge, od katere bežim,
   toda ona se mi smeji in me vabi, naj jo sprejmem.
   Verjamem v Božjo potrpežljivost, ki sprejema in je dobra kot poletna noč.
   Verjamem, da je očka v nebesih, pri Gospodu.
   Verjamem, da je tudi gospod Carlos Duarte tam in da prosi za moje duhovništvo.
   Verjamem v Marijo, svojo mater, ki ljubi in me nikoli ne bo pustila samega.
   In pričakujem vsakodnevna presenečenja, v katerih se bodo pokazali ljubezen,
   moč, izdajstvo in greh, ki me bodo spremljali vse do končnega srečanja s tistim čudovitim obličjem,
   za katerega ne vem, kakšno je, in od katerega neprestano bežim, a ga želim spoznati in ljubiti.
   Amen.

   Medmrežje Aeteia vse najboljše zlatomašnik papež frančišek

   Odgovori
   • Janez says:

     27. decembra, 2019 at 7:37

     Kako papež Frančišek moli za dobro voljo
     “Življenje je preveč resno, da bi ga doživljali preresno,” sveti oče navaja pisatelja Chestertona, ko govori o dobri volji in humorju. V knjigi Bog je mlad papež Frančišek razkriva, da že 40 let vsak dan moli za dobro voljo, in sicer z molitvijo, ki jo je napisal sveti Tomaž More. Takole gre:

     O Gospod, nakloni mi dobro prebavo
     in tudi kaj za prebavljanje.
     Daj mi telesno zdravje
     in dovolj dobre volje, da bom zanj skrbel.
     Daj mi, o Gospod, svetniško dušo,
     ki bo ohranila dobroto in čistost,
     da je ne bo strašil greh
     in bo znala v Tvoji navzočnosti
     stvari ponovno postaviti na pravo mesto.
     Daj mi dušo, ki se ne bo dolgočasila,
     godrnjala, vzdihovala in se pritoževala;
     in ne dopusti, da bi se preveč ukvarjal
     s tistim vsiljivcem, ki se imenuje Jaz ali tudi EGO.
     Nakloni mi, Gospod, smisel za humor,
     in milost, da se bom znal pošaliti;
     tako bom v življenju okusil nekaj radosti
     in znal razveseliti tudi druge.
     Amen.

     Aleteia kako papež frančišek moli za dobro voljo.

     Odgovori
5. Janez says:

   26. decembra, 2019 at 23:22

   HVALEŽNOST BOGU
   Pazimo, da v življenju ne pozabimo na hvaležnost do Očeta, ki nas je ustvaril in nam vse dal. Pa saj to že vemo mar ne?. Ampak ali kot kristijani resnično živimo po Evangeliju se vprašajmo? Smo hvaležni, da imamo hrano in pijačo za življenje ali nam je vse to kar samoumevno? Nismo, saj jo imajo vsi okrog vas, ne pa tisti v Afriki, ki so lačni in žejni vode in Božje Besede in čakajo na misionarje, kot je Pedro Opeka na Madagaskarju ali Mati Terezija v Indiji ali Ignacij Knoblehar ali Friderik Baraga, da bodo prišli k njim. Pa bi morali biti bolj hvaležni za vse darove Boga. Prišel bo čas, ko bodo ljudje spet lačni, ko bodo hvaležni za vsak košček kruha, ki ga bodo lahko pojedli. Zahvaljujmo se Bogu za hrano in vse darove, ki smo jih zastonj prejeli brez zasluženja. Vsaj pomislimo na to, da če bi se rodili kje drugje npr. v Afriki, ni nujno, da bi imeli hrane in vode ter Božje Besede Boga v izobilju.
   Smo hvaležni, da imamo otroke, starše, brate, sestre, prijatelje, službo, dom, posteljo in drugo? Nismo, saj jih ima lahko vsak okrog nas in nam je vse nekam samoumevno. Zakaj že? Pa še same skrbi in težave imamo z njimi. Če bi bili vsak dan hvaležni zanje, potem bi bili bolj odprti v odnosih z njimi, bolj pripravljeni na pogovor, več ljubezni bi jim dajali in prejemali od njih in manj bi bilo sporov, prepirov, lakote, bolezni, vojn in drugih podobnih dogodkov.
   Smo hvaležni, da imamo topel dom in zavetje pred mrazom, dežjem in neurjem? Nismo, saj vam pripada, ker smo si ga ustvarili z delom in denarjem. Pa bi lahko bili. Koliko brezdomcev, koliko beračev je prepuščenih ulicam, cestam, brez strehe nad glavo. In mi ali smo danes zanje kaj dobrega naredili kot usmiljeni Samaritani ali smo šli brezbrižno mimo ? Vse to bomo nekoč vprašani namreč koliko smo Ljubili in Dobrega Storili?! Vse smo zastonj prejeli, pa smo tudi zastonj dajali naprej pomoči potrebnim? Zahvaljujmo se Bogu za dan, ki smo ga danes preživeli z bližnjimi. Bodimo hvaležni za vse lepe trenutke in darove Boga, ki smo jih prejeli in dali drugim. Ali smo kaj lepega doživeli in kaj dobrega naredili za druge ljudi in reveže ter bolne in ostarele ter otroke se vprašajmo in naredimo vsak dan kaj lepega in dobrega drugim tako, da se vprašamo, kaj pa sem danes dobrega storil za druge ne le zase?. Žetev je obilna delavcev pa malo pomeni, da rabimo tako duhovnike in dejavne vernike v Cerkvi, da bomo z delom, molitvijo in dobroto živeli po Evangeliju našega Gospoda in širili dobroto in Ljubezen. In Gospod vidi v zadnjo kamrico našega srca in ve kaj rabimo, še preden ga prosimo.
   Nikoli ne vemo, ali je to naš zadnji dan v življenju na Zemlji. Zato pa je prav, da damo vse prejete darove in sposobnosti v dobra dela in pomagamo drugim in sebi na Zemeljski Poti k Njemu. Ko prejemamo svete Zakramente Cerkve prispevamo da smo čisti pred Bogom ali k zakramentalizaciji. Ko pomagamo drugim pomagamo sebi in prispevamo k Novi Evangelizaciji z Ljubeznijo in Dobroto. In noben ateist ali agnostik ne more tega ovreči, saj sta Božja Ljubezen, Odrešenje in Dobrota za vse Ljudi brez izjem. In v Njemu premoremo vse, ki nam daje Moč in Blagoslov. Hvala Ti Gospod za vse.

   Prirejeno na osnovi Žive Molitve Skupnosti krščanskega življenja http://sskz.rkc.si/sskz_old/images/pdf/zivamolitev.pdf

   Odgovori
   • Janez says:

     26. decembra, 2019 at 23:31

     UMAKNIL SE BOM … SI VZEL ČAS ZA RAZMISLEK IN MOLITEV
     Včasih se umakni in si vzemi čas za to, da uporabiš dovolj časa za premislek in razmislek. Vzemi si čas in poglej sebe, tako kot doslej še nikoli. Poglej z njegovimi Očmi ne s človeškimi očmi, kot te uči Jezusov Evangelij; tam ti spregovori Gospod, prisluhni mu. Moli goreče k Njemu. Vzemi si čas in zadihaj, kot bi bilo to prvi ali zadnjič. Vzemi si čas za to, da živiš in ljubiš, kot bi ne vedel, da je to tako. Daj času čas in ne hiti, da ne pogrešiš. Vzemi si čas za branje, spanje za hrano, razmišljanje, molitev…Vzemi si čas zase, za druge in za Boga, da boš v molitvi vse dobro razmislil. Nič se nikamor ne mudi, vedeti in verjeti moram kaj je prav in kaj ne predvsem v Božjih Očeh. Božja Volja naj se zgodi. Kdor upa in verje ter dela na tem za dobro drugih, se mu bo čudežno zgodilo po Božji Milosti. Amen.

     Odgovori
6. Janez says:

   26. decembra, 2019 at 23:03

   SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
   Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi.

   GLEDATI Z NOVIMI OČMI
   Nakloni mi, o Gospod, da bom zdaj videl vse stvari z novimi očmi. Naj bi razlikoval in preizkušal duhove, ki nam bodo pomagali prepoznavati znamenja časov, se veseliti stvari, ki so Tvoje in jih podarjaš drugim. Daj mi jasnost spoznanja, ki si jo dal apostolom, božjemu ljudstvu in svojim svetim.Gospod razsvetli me prosim in me poduči, kaj je prav in kaj ne, da se bom prav ravnal in živel po Tvoji postavi in Evangelijih.

   MOJA VISOKA PESEM HVALEŽNOSTI ZA VSE, KI JO POJEM TEBI OČE
   Ti, ki Te ljubi moja duša, povej mi, kje se nahajaš, kje prebivaš, kje Ljubiš in Odrešuješ ter kje nesebilno deliš Dobroto na Zemljo pravičnim in krivičnim brez razlik ? Glej, grem po sledeh Tvojega Evangelija, po sledeh Tvoje nesebične dobrote, čudežev, odpuščanja in ljubezni, ki jo je Tvoja daritev zarisala med nebom in zemljo. Grem po poti Tvojih Božjih zapovedi in postav za nas Božje Otroke. Praviš mi, da sem kakor lilija med robidami, kakor pšenica, ki si jo posejal na pola, da bi obrodila in bi jo poželi jeseni, ko ozreli, da bi imeli kruh, kakor grozdi na vinski trti, da bi obrodil za trgatev in vino. Ti si kakor jablana med gozdnim drevjem, si Dobrotni in Ljubeči Brat, ki je vedno z Nami in ob Nas, ko služimo in ljubimo. Z užitkom posedam v Tvoji senci in Tvoj sad je sladak mojim ustom. Tvoje znamenje nad menoj je ljubezen. Varuješ me in ves me objemaš. Vedno si z menoj in ob meni. Tiho me gledaš in govoriš, saj si vedno z Nami in ob Nas. Tvoj Mir je umiril moje nemirno Srce Gospod. Tvoji nauki so me potolažili in me razsvetlili, tvoja Beseda me je potešila in podučila. na meni je da jo bom vedno izpolnjeval. Tvoja Volja naj se zgodi in ne moja. Naše besede pridejo in preminejo, Tvoje Besede pa so večne. Pomagaj nam prosim, da bomo več molili in delali dobra dela, v tvojo Čast in Slavo Bog. Hvala Ti Bog ta vse.

   Prirejena in dopolnjena molitev Skupnosti krščanskega življenja

   Odgovori
7. hvala says:

   26. decembra, 2019 at 22:09

   GOSPODA SLAVIMO Z VSEM SVOJIM BITJEM, KER SMO CELOVITA BITJA IN KER TAKO NAROČA SVETO PISMO.

   SVETI AVGUŠTIN, KI JE ŠE POSEBEJ SPODBUJAL DVIGOVANJE ROK PRAVI, DA SO NEBESA ENO SAMO LJUBEZENSKO SLAVLJENJE BOGA, DA PA SE MORAMO NA TO PRIPRAVLJATI IN “VADITI”ŽE NA ZEMLJI, SAJ JE SLAVILNA MOLITEV PREDOKUS NEBES (Razlaga psalmov 148,1).

   PSALM 100-POZIV K HVALNICI
   VZKLIKAJTE GOSPODU, VSA ZEMLJA, SLUŽITE GOSPODU Z VESELJEM ,
   PRIDITE PREDENJ Z VRISKANJEM! …

   PSALM 145-HVALNICA BOŽJEMU KRALJESTVU, Davidova hvalnica
   POVZDIGOVAL TE BOM, MOJ BOG, O KRALJ,
   SLAVIL BOM TVOJE IME NA VEKOV VEKE.
   VSAK DAN TE BOM SLAVIL,
   HVALIL BOM TVOJE IME NA VEKOV VEKE….

   2SAM 5,12-15 DAVID JE TEDAJ ŠEL IN Z VESELJEM PRENESEL SKRINJO BOŽJO IZ OBED EDOMOVE HIŠE V DAVIDOVO MESTO. KO SO NOSILCI GOSPODOVE SKRINJE NAREDILI ŠEST KORAKOV, JE DAROVAL VOLA IN PITANO TELE. DAVID JE NA VSO MOČ RAJAL PRED GOSPODOM.
   TAKO JE DAVID Z VSO IZRAELOVO HIŠO PRENESEL GOSPODOVO SKRINJO Z VZKLIKANJEM IN TROBLJENJEM.

   2 SAM, 6,17-19 PRINESLI SO GOSPODOVO SKRINJO IN JO POSTAVILI NA NJENO MESTO SREDI ŠOTORA, KI GA JE DAVID RAZPEL ZANJO. NATO JE DAVID DAROVAL PRED GOSPODOM ŽGALNE IN MIROVNE DARITVE. KO JE DAVID DOKONČAL DAROVANJE ŽGALNIH IN MIROVNIH DARITEV, JE BLAGOSLOVIL LJUDSTVO V IMENU GOSPODA, NAD VOJSKAMI. RAZDELIL JE VSEMU LJUDSTVU, VSEJ IZRAELOVI MNOŽICI, MOŽEM IN ŽENAM, VSAKEMU HLEB KRUHA, KOS MESA IN KOLAČ IZ SUHEGA GROZDJA.

   2 SAM 6,16, 21-23 KO JE GOSPODOVA SKRINJA PRIŠLA V DAVIDOVO MESTO, JE SAVLOVA HČI MIHALA GLEDALA SKOZ OKNO IN VIDELA KRALJA DAVIDA , KAKO POSKAKUJE IN RAJA PRED GOSPODOM, IN GA JE ZANIČEVALA V SVOJEM SRCU. DAVID PA JE REKEL MIHALI:”
   PRED GOSPODOM, KI ME JE IZVOLIL RAJE KAKOR TVOJEGA OČETA IN VSO NJEGOVO HIŠO, DA ME JE POSTAVIL ZA KNEZA ČEZ GOSPODOVO LJUDSTVO, ČEZ IZRAELA, DA, PRED GOSPODOM BOM RAJAL, ČEPRAV SE BOM ŠE BOLJ KAKOR ZDAJ PONIŽAL IN BOM PONIŽAN V SVOJIH OČEH! A PRI DEKLAH, O KATERIH SI GOVORILA, PRI NJIH BOM POČAŠČEN. ”
   SAVLOVA HČI MIHALA PA NI IMELA OTROKA DO DNEVA SVOJE SMRTI.

   KAJ NAM REČE BOŽJA BESEDA S TEM OPISOM DAVIDOVEGA SLAVLJENJA? DAVID SE JE VESELIL, VZKLIKAL JE , TROBIL, POSKAKOVAL, RAJAL, SKRATKA Z VSO MOČJO JE SLAVIL GOSPODA.

   KO JE DOKONČAL DAROVANJE, JE BLAGOSLOVIL LJUDSTVO V IMENU GOSPODA, POTEM PA NAREDIL “FEŠTO” BI REKLI. RAZDELIL JE KRUH , MESO, KOLAČ IN VSI SO SE VESELILI, JEDLI IN GOSPODA SLAVILI. NI MU BILO MAR, DA GA JE MIHALA ZARADI TEGA ZANIČEVALA, DA PRED GOSPODOM BOM RAJAL, JI JE REKEL, ČEPRAV BOM PONIŽAN.

   KO V ČASU TEKEM PLOSKAMO IN NAVIJAMO, SE VESELIMO , TUDI GOSPODU PLOSKAJMO IN GA SLAVIMO IN SE MU ZAHVALJUJMO ZA NJEGOVO USMILJENJE, KI PREHAJA IZ RODA V ROD NA VES GLAS S CELOTNIM TELESOM. TAKO NAS UČI BOŽJA BESEDA.

   Pridi Sveti duh, prenovi obličje te zemlje.

   Odgovori
8. Miro says:

   26. decembra, 2019 at 20:01

   SVETI ŠTEFAN JE BIL POLN VERE, MILOSTI IN MODROSTI – ODLIKOVAL SE JE V SKRBI ZA UBOGE IN V JEZUSOVI MOČI DELAL ČUDEŽE!

   Vsak svetnik je hvalnica in slavospev sveti veri. To velja tudi za svetega Štefana, prvega mučenca, katerega praznik danes obhajamo. Tudi mi smo vsak dan na preizkušnji iz svete vere, toda priznajmo, da naša verska aktivnost včasih ni dovolj živa. To obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   http://svetniki.org/sveti-stefan-diakon-in-prvi-mucenec

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   26. decembra, 2019 at 12:19

   GOSPOD JEZUS KRISTUS NAS VABI K VZTRAJNOSTI NA POTI VERE, UPANJA IN LJUBEZNI!

   BOŽJA BESEDA: Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem in bičali po svojih shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar pa vas izročijo, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili. Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen (Mt 10, 17-22).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C17-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus čuti z utrujenimi ljudmi in jim pošlje svoje učence. Vabi jih, naj vztrajajo na poti vere. Hudobija bo nasprotovala njegovemu oznanilu. Z vero in pomočjo Svetega Duha se bom soočil z nasprotovanji in pričeval za Jezusa. Gospod, hvala za podporo, da bom rasel v ljubezni in nasprotovanje spreminjal v dar za novo življenje (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik, Emanuel – Bog z nami! Hvala, ker nam podarjaš številne milosti in darove ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, zaupanja v Boga … Hvala, da moremo s Tvojo pomočjo, kljub težavam in nasprotovanjem, vztrajati na poti vere, upanja in ljubezni. Gospod, pomagaj nam s svojo milostjo, da bi kot sveti Štefan (današnji godovnjak) pogumno zagovarjali vse tiste vrednote, ki nas z odgovornim in ljubečim sprejemanjem človekovega življenja – od spočetja, rojstva, preko nadaljnih življenjskih obdobij, pa vse do naravne smrti – povezujejo v takšno skupnost, ki bo prijazna do vsakogar. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Janez says:

    25. decembra, 2019 at 16:32

    BOŽIČ (Medmrežje Župnija Šmarje Sap)
    Božič ni samo izhodiščna točka preteklosti, ni samo zgodovinski dogodek, od katerega štejemo leta. Še bolj je to dogodek, ki se obnavlja in nadaljuje vsak trenutek slehernega krščanskega življenja. Vsakokrat, ko se trudimo, da bi bili Bogu bolj podobni, da se približamo mišljenju in ravnanju Jezusa Kristusa, se Bog znova rodi v nas. Zato je lahko vsaka maša, vsako obhajilo, vsaka spoved, vsako poslušanje božje besede za nas Božič. Kajti po vsem tem znova in vedno tesneje k nam prihaja Kristus. Če se dva ali trije zberejo v molitvi ali petju, je tudi to za nas božič, ker je Kristus prišel med nas. Kako velik praznik je Božič, spričuje tudi dejstvo, da ima tri maše oziroma mašne obrazce. To je polnočnica ali angelska maša, ker beremo evangelij o angelskem oznanilu Kristusovega rojstva (Lk 2,1–14). Druga je v jutranjih urah, imenuje se zorna ali pastirska maša, ker beremo o pastirjih, ki so prišli počastiti Kristusa (Lk 2,15–20). Tretja pa je čez dan in se imenuje dnevna ali velika maša, pri kateri beremo evangeljski odlomek iz uvoda v Janezov Evangelij; govori o besedi, ki je postala človek (1, 1–18). To trojno mašo so srednjeveški mistiki simbolično razlagali s Kristusovim trojnim rojstvom. Prvo rojstvo, ki je najvišje, je tisto, ko nebeški Oče rojeva svojega edinorojenega Sina, enakega po božjem bistvu in drugačnega po osebi. Drugo rojstvo je vsebina božične skrivnosti, ko materinska rodovitnost v deviški čistosti rodi svetu Odrešenika. Tretje rojstvo pa se uresničuje vedno, vsak dan in vsak trenutek, ko se Bog po milosti in ljubezni rodi na živ in duhovni način v srcu vernega in dobrega človeka. Vsi vemo, da je Božič čas ljubezni, obdarovanja in družinskih srečanj. Pomembnejše je, da je Božič čas veselja in zahvaljevanja Bogu, ker deluje v našem življenju. Praznovanje Božiča je zato tudi bogato v ljudskih običajih. Samo če pomislimo na lepo slovensko navado postavljanja jaslic in božičnega drevesca. Jaslice naj bodo tako postavljene, da nam bodo približevale skrivnost Božjega rojstva in da ne bo v njih sveta družina samo odvečna “šara” med različni električnimi okraski od mlinčkov naprej. Božično drevesce ima lepo simboliko: spominja na Kristusa, ki je drevo življenja in luč sveta. Uživajmo v Božjem miru, ko praznujemo Božič, pojdimo pred Jezusa v jaslicah in mu povejmo želje srca in ob tem ne pozabimo, da se jaslice bolj moli, kakor gleda.

    http://zupnija-smarje-sap.rkc.si/

    Odgovori