Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.019 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    OSREDNJA SKRIVNOST VERE IN KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA JE SKRIVNOST PRESVETE TROJICE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih kratko in jasno pojasnjuje Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Na kakšen način Bog razodeva, da je ljubezen?
    Bog se razodeva Izraelu kot tisti, čigar ljubezen je močnejša od očetove ali materine ljubezni do svojih otrok ali od ljubezni ženina do svoje neveste. Bog “je Ljubezen” sam v sebi (1 Jn 4,8.16), ki se popolnoma in zastonjsko podarja in ki “je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi svet po njem zveličal” (Jn 3,16-17). Ko Bog pošilja svojega Sina in Svetega Duha, razodeva, da je Bog sam večno izmenjavanje ljubezni.

    Kaj terja vera v enega Boga?
    Verovati v enega samega Boga terja: spoznavati veličino in veličastvo Boga; živeti v zahvaljevanju; zanesti se na Boga vselej, celo v nezgodah; priznavati enoto in resnično dostojanstvo vseh ljudi, ustvarjenih po božji podobi; dobro uporabljati ustvarjene reči.

    Katera je osrednja skrivnost vere in krščanskega življenja?
    Osrednja skrivnost vere in krščanskega življenja je skrivnost presvete Trojice. Kristjani so krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Ali moremo skrivnost presvete Trojice spoznati samo s človeškim razumom?
    Bog je sicer pustil sledove svojega troedinega bitja v stvarjenju in v stari zavezi, toda sveta Trojica kot najgloblja notrina božje Biti je takšna skrivnost, ki je nedostopna samemu človeškemu razumu in celo veri Izraela pred učlovečenjem Božjega Sina in poslanjem Svetega Duha. Takšno skrivnost nam je razodel Jezus Kristus, in je izvir vseh drugih skrivnostih.

    (vir: Kompendij KKC, 42-45)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Janez says:

    MEDSEBOJNI ODNOSI MED LJUDMI
    Dostikrat je dobro v službi, v družini ali v odnosih z ljudmi potrpeti, v družbi drugih ljudi pa imaš možnost, da ne vztrajaš, ampak se umakneš. Res je danes veliko kritiziranja in negativne energije ter šimfanja in obrekovanja, pa ne povsod. Sprašujem se ali je tam Božja Ljubezen in razumevanje? Tudi odnos v službah do zaposlenih se je zelo spremenil na slabše, kar sem do upokojitve letos sam doživljal, pa vseeno zdržal in molil ter prosil Boga in obenem tudi sam delal na sebi. Dr. Šuštar Alojzij je dejal ponavadi: “takoj vse pozabiti in vse odpustiti”, ko je imel opravka z raznimi kritikami in hudobijo. Dr. Anton Trstenjak nas je na TF Ljubljana učil, da moramo biti preprosto kot kristjani boljši kot tisti, ki kritizirajo in so hudobni in dajati tihi zgled. Dr. Janez Janež (zdravnik kirurg iz Dolskega pri Ljubljani) je odpustil svojim nasprotnikom v domovini, ko je moral po vojni moral bežati na Tajvan in 38 let neumorno zdraviti Kitajce. Pa Mati Terezija v Indiji, o kateri nismo slišali, da bi na hudobijo odgovarjala s hudobijo in maščevanjem, temveč je odgovorila z Dobroto in Ljubeznijo, ker je imela Božji Blagoslov in veliko Srce za neumorno delo z revnimi. Ljubila in pomagala je vsem ubogim v Kalkuti, ne glede na vse bolezni in zaradim velike Ljubezni do Boga in Ljudi ni nikoli zbolela. Prav tako Pedro Opeka in številni drugi misionarji kot Friderik Baraga med Indijanci, Albert Schweitzer in Ignacij Knoblehar v Afriki itd., itd. Zgledov je še veliko pa bodi dovolj. Bog daj nam milost, da bomo vztrajali v dobroti in premagovali vse težave s Tvojo pomočjo. Vsakdo se odloči po svoje. Vprašani pa bomo nekoč, koliko smo Ljubili in dajali zastonj Dobroto drugim, ki smo jo zastonj prejeli od Boga. In tu ni prostora za dilemo ali biti dober ali ne. Bodimo v vsem kar mislimo in delamo ter v molitvah Boga prosimo podobni Jezusu. Brez izgovorov in številnih človeških razlogov, ki blokirajo Božjo Voljo, da se uresniči Njegov Božji Načrt med nami!

    Misli Matere Terezije o služenju drugim
    Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
    Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
    Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
    To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
    Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
    Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE
    P.s.: Mati Terezija je vztrajala v Ljubezni in Dobroti kljub križem in težavam v Indiji in skrbela za revne.

    Poklican sem k popolni Ljubezni
    Odpri mi oči, Gospod, da bom spoznaval Tebe v vseh svojih bratih in sestrah.
    Odpri mi ušesa, da bom slišal klice vseh tistih,ki potrebujejo mojo pomoč.
    Odpri mi srce, Gospod,da se bom naučil ljubiti svoje bližnje,kakor nas ljubiš ti.
    Daj mi svojega Svetega Duha,da ti bom zmogel vsak dan znova podariti svoje srce.
    Pomagaj mi da bom povsod razširjal Tvojo ljubezen, kjerkoli sem in kamorkoli grem.
    Nauči me tiste ljubezni,ki je vedno potrpežljiva, vedno prijazen.
    Nauči me tiste ljubezni, ki ni nikoli nevoščljiva,napuhnjena, sebična ali zamerljiva.
    Tiste ljubezni, ki okuša srečo v resniciin je vedno pripravljena odpuščati.
    Danes ti dajem svoje srce.
    Dajem ti svoje roke, noge, svoj glas,da boš lahko ti po meni v ta svet prinašal svojo Ljubezen.
    Daj, da bom mogel biti slaboten, a vztrajen odsev tvoje popolne Ljubezni.
    Molitve Svete Matere Terezije

  3. Janez says:

    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.
    Doaslej sem večkrat poudaril da smo vsi ljudje na Zemlji po Božji Ljubezni ustvarjeni in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.
    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel preje v prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo ter prispevajo k prihodu Nebeškega kraljestvo k nam na Zemlji. Komolimo in beremo Božjo Besedo in Sveto pismoodprimo dušo in srce ter prisluhnimo, kaj nam govori in hoče povedati Bog. Zato, da bomo delali kar je prav, molili in zvedeli kaj je Božja Volja in da ne bomo razmišljali po človeško, ampak razumerli in vedeli, kaj hoče Bog od nas.

    Amen. Janez

  4. Janez says:

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja.
    Ti hočeš vse narediti na novo in nas prenoviti v naši sredi.
    Pridi in spremeni ter prenovi vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti.
    Uniči predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča.
    Ustvari v nas čisto srce in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš;
    in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal. Amen.

    MOLITEV K JEZUSU
    Vsaka solza, ki iz očesa kane, vse, kar žali me in težko stane,
    vse bridkosti, ki jih pretrpim, ljubi Jezus, Tebi podarim.
    Vse, vse hočem v Tvojo čast storiti, Tvojo slavo tu in tam na zemlji med ljudmi množiti.
    Vse, kar mislim, berem, pišem, računam, kadar počivam,
    v sladkih sanjah diham, vsak pregibljaj udov in srca, ljubi Jezus, Tebi naj velja.
    Vse, vse hočem v Tvojo čast storiti, Tvojo slavo tu in tam med ljudmi na zemlji množiti.
    Sleherni grižljaj, ki ga denem v usta, dela vsa, prijetna ali pusta,
    vse stopinje, lažje in težké, ljubi Jezus, Tebe naj časte.
    Vse, vse hočem v Tvojo čast storiti, Tvojo slavo tu in tam na zemlji med ljudmi množiti.
    Vse najmanjše, srednje in največje, kar prezre se ali je sloveče,
    vse, kar na skrivnem le storim, Tebi, ljubi Jezus, posvetim.
    Vse, vse hočem v Tvojo čast storiti, Tvojo slavo tu in tam množiti.
    Kadar sreča rajska me napaja, kadar ljubezen Tvoja me navdaja,
    kadar v dobrih delih srečen in z Tvojim Mirom izpolnjen sem,
    čutim da po Poti Odrešenja k Tebi ljubi Jezus grem
    in da Te v drugih ljudeh po Tvoji Milosti uzrem.
    Vse, vse dobro hočem v Tvojo čast storiti,
    tvojo slavo tu in tam na zemlji med ljudmi množiti.
    Kadar mi bo zadnja ura bila, ko moja duša bo telo zapustila,
    takrat Ti Jezus sam bom zadnji dar,
    ko svojo dušo in sebe bom izročil voljno Tebi in Očetu na oltar.
    Vse, vse hočem v Tvojo čast storiti, Tvojo slavo tu in tam na zemlji med ljudmi množiti.
    Hočem z življenjem dobrote in molitvijo Te ljubiti in za Odrešenje vseh nas prositi. Amen.

    Prirejeno in dopolnjeno po Živi Molitvi Skupnosti Krščanskega Življenja

  5. Miro says:

    BOLJ LAHKO CENIMO MARIJIN »DA« BOGU, ČE VEMO, ČEMU JE REKLA »NE« – 10 STVARI, KI JIM JE MARIJA REKLA »NE«:

    1. Rekla je ne govoricam.
    2. Rekla je ne nečimrnosti.
    3. Rekla je ne samoljubju.
    4. Rekla je ne vsakemu izgovoru ali pogoju, s katerim bi se lahko zoperstavila Božji volji.
    5. Rekla je ne posebnim privilegijem.
    6. Rekla je ne razmišljanju »kaj pa če …«.
    7. Rekla je ne življenju v varnem mehurčku.
    8. Rekla je ne skušnjavi, da bi se uprla Božjim načrtom za svojega sina.
    9. Rekla je ne odporu, ki ga je zagotovo občutila, ko smo ji bili zaupani kot njeni otroci.
    10. Rekla je – in še vedno govori – ne slehernemu trenutku, ko nas ne bi ljubila in ne bi molila za nas.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2017/12/07/10-stvari-ki-jim-je-marija-rekla-ne

    Priporočimo se v molitvi Devici Mariji za moč, da bi lahko v življenju dejali odločen DA Božji volji in odločen NE vsemu, kar Božji volji nasprotuje!

    POZDRAV BLAŽENI DEVICI MARIJI

    Sveta Devica Marija,
    ni tebi enake med vsemi ženami sveta,
    hči in dekla vzvišenega Kralja,
    Očeta v nebesih,
    mati najsvetejšega Gospoda Jezusa Kristusa,
    nevesta Svetega Duha;
    prosi za nas,
    skupaj s svetim nadangelom Mihaelom
    in vsemi nebeškimi močmi
    in z vsemi svetniki,
    svojega presvetega ljubljenega Sina,
    našega Gospoda in Učenika.
    (sv. Frančišek Asiški)

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  6. Janez says:

    Gospod Jezus, usmiljeni in sočutni Odrešenik Sveta
    Ti si Luč, ki je zasijala v Svet in v našo temo, ti si usmiljeni Samarijan, ki se sklanja nad našimi ranami, boleznimi in bolečinami in pomaga bolnim in trpečim. Na svet si prišel zaradi bolnih in trpečih, saj zdravnika ne rabijo zdravi. Tvoje srce je sočutno za vso bedo ljudi, ki jih srečuješ in vidiš v življenju.
    Ti ne zavrneš prav nikogar, ko prihajamo predte s prošnjami za ozdravitev in pomoč.
    Dotikaš se obolelih, jezika nemih in gluhonemih ter ušes teh, ki so gluhi in jih zdraviš ter pomagaš, ko te prosimo. Jezus Ti si neskončna dobrota, ki ne pozna nobene nevoščljivosti in hudobije,
    temveč si poln usmiljenja, dobrote in strpnosti do vseh ljudi.
    Imaš Dobrotno Srce, ki mu je tuja vsaka sebičnost,
    ki pozablja in odpušča vse naše grehe in krivice in je vedno odprto, nežno in obzirno do vseh, ki ga ljubijo in ki pomaga bolnim in trpečim k ozdravitvi.
    Gospod Jezus prosim Te, pozdravi našega brata/sestro v Kristusu. Reci le svojo Besedo in nakloni svojo milost, da se zgodi čudež ozdravitve njega/nje, kar si kot bolnik iskreno želi. Prosim pomagaj mu/ ji da bo ozdravel.
    Gospod, Ti si svetlo, toplo Sonce Očetove Ljubezni,
    ti si naše Večno Upanje naše Sreče in Odrešenja.
    Jezus Ti si Ogenj plameneče ljubezni vseh nas, ki te goreče prosimo in iščemo.
    Jezusova Milost in Dobrota naj bo naša Moč.
    Naj bo Gospod vedno med nami kot tista trdna vez Miru, Edinosti in Ljubezni, ki vodi po Poti Odrešenja k Njemu.
    Gospod pridi in nam pomagaj, da bomo hodili vedno za Teboj in s Tvojo Pomočjo soustvarjali Božje kraljestvo med nami!

    Prirejeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, Kapucini 1995.

  7. Miro says:

    Z RAZODETJEM SVOJEGA IMENA BOG DA SPOZNATI BOGASTVA, KI JIH VSEBUJE NJEGOVA NEIZREKLJIVA SKRIVNOST: ON EDINI JE VEDNO BIVAJOČI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih kratko in jasno pojasnjuje Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Ali samo Bog »je«?
    Medtem ko so vsa ustvarjena bitja prejela od Boga vso svojo bit, vse, kar so in kar imajo, je edinole Bog sam v sebi polnost bíti in sleherne popolnosti. Bog je “Tisti, ki JE”, brez začetka in brez konca. Jezus razodene, da ima tudi on božje ime: “Jaz sem” (Jn 8,28).

    Zakaj je razodetje božjega imena pomembno?
    Z razodetjem svojega imena Bog dá spoznati bogastva, ki jih vsebuje njegova neizrekljiva skrivnost: on edini je vedno bivajoči. On presega svet in zgodovino. On je ustvaril nebo in zemljo. Je zvesti Bog, vedno blizu svojemu ljudstvu, da bi ga reševal. Je nadvse svet, “bogat v usmiljenju” (Ef 2,4), vedno pripravljen odpuščati. Je duhovno, presegajoče, vsemogočno, večno, osebno, popolno Bitje. Je resnica in ljubezen.

    V kakšnem smislu je Bog resnica?
    Bog je Resnica sama in kot takšen se ne vara in ne more varati. Bog “je luč in v njem ni nobene teme” (1 Jn 1,5). Večni Božji Sin, učlovečena Modrost, je bil poslan na svet, “da bi pričeval za resnico” (Jn 18,37).

    (vir: Kompendij KKC, 39-41)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Janez says:

    SVET PREIZKUŠNJE
    prof. dr. Danujel Brkič, pastor Evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto (skrajšani povzetek prispevka!)

    Če nimaš nikogar, ki ti greni življenje, potem si hitro najdi nekoga, kajti brez preizkušenj ne boš mogel vstopiti v Božje kraljestvo.”
    (T. Akvinski) Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

    Grška beseda za preizkušnjo (peirasmoi), ki je zapisana tem mestu, govori o tem, da Gospod preverja našo ustreznost. Gre za opravljanje postopka za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti in učinkovitosti. Bog na tak način preverja ustreznost Jezusovega učenca. Pa ne zato, da bi nas s tem zlomil, ampak da bi mi pridobili na stanovitnosti. Nek romunski pastor je v času totalitarnega komunističnega režima, ko je bil preizkušan s preganjanjem, rekel: »Kristjani smo kot žeblji. Bolj ko tolčejo po njih, globlje gremo v Kristusa!«

    Grška beseda, ki jo omeni Jakob, je sestavljena iz delčka »peira«, kar pomeni »izkustvo, ali izkušnja, ki te pripelje do novih spoznanj«. Samostalnik »peirasmos« pa govori o težavah, preglavicah, nadlogah, stiskah in nesrečah, ki so mnogotere.
    Jakob pravi, da so preizkušnje »razne«, izvirnik pa, da so »mnogotere«. Toda ker so težave mnogotere, je tudi Božja milost mnogotera, saj Sveto pismo pravi: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel.« (1 Pt 4,10)

    Jakob v izvirniku pravi: ko »padete« (gr. peripipto) v preizkušnje, ne pa, ko »pridete« v preizkušnje. Isto besedo »peripipto« najdemo tudi v Lukovem evangeliju 10,30, kjer Jezus pravi: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli…«

    Torej, glede preizkušenj smo nemočni in si ne moremo sami pomagati, niti jih lahko izbiramo. V težko situacijo preprosto padeš. Pravi razlog preizkušenosti vere pa je, roditi stanovitnost. Mnogotere težave preverjajo ustreznost in verodostojnost Jezusovega učenca. Vse to pa ima en sam namen, ki je izražen z grško besedo »hupomone«, kar pomeni potrpežljivost, ki ustvarja vztrajnost in obstojnost, torej stanovitnost. Gre za preverjanje naše ustreznosti kot Jezusovih učencev.

    »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.« (1 Kor 10,13) To je tisto, po čemer se kristjani razlikujemo od ostalih ljudi. Nekdo se je slikovito izrazil, ko je rekel: »Krtača preizkušenj lošči čevlje. Krtača se enkrat iztroši, čevlji pa se svetijo.«

    Kolikor koli se nam zdijo preizkušnje ponižujoče, so najzanesljivejši znak in dokaz, da smo na poti v nebesa. Ni nam treba moliti, da ne bi imeli preizkušenj, ampak da bo Gospod z nami v vsaki preizkušnji. Moliti pa moramo, naj ne bi bili vpeljani v skušnjavo, ampak da bi bili rešeni hudega. Zapomnimo si, da nihče ni toliko delal na Jobovi svetosti kot prav Gospod Bog, ker je nadenj dopustil takšne preizkušnje. Kajti največji svetniki so tisti, ki jih satan po Božji dopustitvi najbolj napada in zapeljuje. Gospod izkoristi satanovo hudobijo za izgradnjo svetništva v nas. Tako je satan obsojen na to, da mora celo proti svoji volji posredno (indirektno) sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja in naše posvetitve, Bogu v slavo. (Janez Zlatousti) Ne boj se, ker je hudičeva moč podvržena Božji suvereni moči. On lahko samo »laja na verigi«, ne more pa te ugrizniti. Lahko ti zadaja strah, ne more pa ti storiti nikakršnega zla, niti hudega. Preizkušana duša, ki je povezana z Bogom, zadaja satanu strah, kakršnega mu zadaja Bog sam. Kdor je sredi preizkušnje v Bogu, se ne boji hudiča bolj, kot bi se bal muhe ali pa mravljice. (T. Akvilska) Nekega dne bomo spoznali, kako dragocene so bile preizkušnje, ki so nas razpenjale na križ, kajti samo stanovitnost sredi preizkušenj kaže razliko med hudičevimi in Božjimi sinovi. (T. Akvinski)

    Poglejmo, kaj nam pravi glede preizkušnje pisec Hebrejcem: »Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom: Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te kara. Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema. Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?« (12,5-7)
    V bolnišnici je ležal zelo bolan otrok. Niti oči več ni mogel odpreti, niti ust, da bi govoril. Zdravniki so se borili za njegovo življenje. Potem so poklicali njegovo mamo. Ko je prišla, je brez besed položila svojo roko na otrokovo vroče čelo. Bolnik je rekel: »Mama, ti si, kako vesel sem, da si prišla.« Na smrt bolan otrok ni odprl svojih oči, ni slišal maminega glasu, toda začutil in prepoznal je mamino roko. Takoj ko je položila svojo roko na njegovo znojno, vroče čelo, je vedel, da je to njegova mama. Ranjeno srce prepozna Božjo roko sočutja in ljubezni. Dovoli, da Jezus položi svojo roko na tvojo bolečino, na tvojo rano, na tvojo preizkušnjo in vedi, da je vse to z določenim namenom. John Wycliff (znani teolog iz 14. stoletja) je zapisal: »Naj nihče sam zase ne misli, da je svet, če ni preizkušan, kajti brez preizkušenj ni svetosti. Nasprotno, tisti, ki so najbolj sveti, imajo največje preizkušnje, kajti višja ko je gora, močnejši je tudi veter. Poglej na preizkušanega Joba. Bolj ko stremiš k svetosti, močnejša je peč preizkušnje. Bolj ko ljubiš Gospoda in mu služiš, več težav imaš!«

    Samo en način je, da pobegneš iz preizkušnje, in ta je, da greš skozi preizkušnjo. Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.« Nekatere življenjske težave ne bodo nikoli odstranjene. Moramo se jih naučiti sprejemati in verjeti, da nam je dovolj Božja milost. Apostol Pavel je tri krat prosil Gospoda, naj odvzame »trn« iz njegovega telesa, pa mu je Gospod raje podelil milost, s katero je lahko to prenašal. (2 Kor 12,8-10) Kje so zdaj ob vseh teh besedah Svetega pisma lažnivi učitelji evangelija prosperitete, evangelija uspeha? Trpljenje naj nas utrdi v veri in nam pomaga, da se bomo prekalili in postali boljši ljudje in kristjani!

    Avtor: prof. dr. Danujel Brkič, Evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto, pastor in profesor na zagrebški protestantski teološki fakulteti.

  9. Janez says:

    KDAJ, ZAKAJ IN KAKO NAS BOG VZGAJA, KADAR GREŠIMO?
    Božja vzgoja je življenjsko dejstvo, za katerega se kristjani pogosto ne menijo. Pogosto se pritožujemo nad okoliščinami svojega življenja, ne da bi spoznali, da so to posledice našega lastnega greha in so del Gospodove ljubeče, milostne vzgoje, ki smo je zaradi tega greha deležni. Ta vase zaverovana nevednost lahko prispeva k temu, da se v življenju verujočega utrdi ponavljajoč se greh, ki za seboj potegne še več Božje vzgoje svojih Otrok z raznimi podučnimi lekcijami, da bi nehali grešiti in da bi se poboljšali. Bog nam hoče dobro, vendar ne dopusti greha, s katerim žalimo Njegovo Ljubezern in Usmiljenje do nas, saj nam je vse dal in daroval.

    Božje vzgoje ne smemo zamenjevati z brezčutnim kaznovanjem. Božja vzgoja je izraz Božje ljubezni do verujočih in njegovega posvečujočega dela, s katerim Bog vse nas pripelje k svetosti tako, da se poboljšamo in spreobrnemo in živimo po Božji Volji. »Ne zametuj, sin moj, GOSPODOVE vzgoje, njegov opomin naj ti ne bo nadležen. Kajti kogar GOSPOD ljubi, ga opominja in mu hoče dobro kakor oče sinu.« (Pregovori 3,11–12; glej tudi Pismo Hebrejcem 12,5–11.) Bog uporablja preizkuse, preizkušnje in različne druge težavne okoliščine, da bi svojega samovoljnega otroka skesanega pripeljal nazaj k sebi. Cilj Božje vzgoje je zoreča vera in poglabljajoč se odnos (Jakobovo pismo 1,2–4), s tem ko Bog uničuje oblast posameznih grehov nad nami. Gospodova vzgoja v našem življenju deluje v naše dobro in v njegovo slavo. Bog želi, da živimo v svetosti in v svojem življenju odražamo novo naravo, ki nam jo je dal: »Kot otroci poslušnosti se ne prilagajajte prejšnjim željam, ki ste jih imeli v svoji nevednosti, marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet.« (Prvo Petrovo pismo 1,14–16)

    Ali je Bog ustvaril zlo? Zakaj se nekatere preizkušnje in hudobija dogajajo dobrim ljudem?
    Sprva se morda zdi, da če je Bog ustvaril vse, kar obstaja, potemtakem je moralo tudi zlo biti ustvarjeno od Boga. Zlo samo zase pa ni “reč” kot recimo kamen ali elektrika. Ne moreš imeti skodelice zla. Zlo samo zase ne obstaja, ker je v bistvu odsotnost dobrega. Luknje, na primer, so resnične, obstajajo, ampak le v nečem drugem. Odsotnosti zemlje lahko rečemo luknja, ampak ker le ta ne more biti ločena od zemlje same, le ta v bistvu ne obstaja. Ko je Bog vse ustvaril, je bilo torej vse stvarstvo dobro. Ena izmed dobrih stvari, ki jih je Bog ustvaril, so bila bitja, ki so imela svobodo, da si izberejo dobro. Za to, da bi lahko imela ta bitja resnično možnost izbire, je Bog moral dovoliti, da je obstajala tudi odsotnost dobrega. Bog je torej ustvaril svobodne ljudi in angele, ki so imeli svobodo, da so se odločili za dobro ali pa so dobro zavrnili (kar bi lahko imenovali slabo ali zlo). Ko obstaja slaba vez med dvemi dobrimi rečmi, mi to okličemo kot slabo ali zlo, a na koncu koncev ta zla vez ne postane “reč”, ki jo je Bog po nujnosti ustvaril.

    Morda bo pomagala slednja ilustracija. Če oseba reče: “Ali mraz obstaja?” bi lahko bil odgovor pritrdilen. Odgovor bi bil sicer napačen. Mraz namreč ne obstaja. Mraz je odsotnost toplote. Na podoben način tema ne obstaja, je namreč odsotnost luči. Zlo je zatorej odsotnost dobrega, ali morda drugače, zlo je odsotnost od Boga. Bog ni ustvaril zlega, pač pa je dovolil, da obstaja odsotnost dobrega. Bog ni ustvaril zlega, ampak ga dovoljuje. Če bi bil Bog ne dovolil možnosti zla (kot odsotnosti dobrega), potem bi oboji, človeštvo in angeli, služili Bogu iz obveznosti, prisile, ne pa izbire iz Ljubezni do Boga. Bog ni želel “robotov”, ki preprosto delajo tisto, kar on želi, ker jih je tako “programiral.” Bog je dovolil možnost zla zato, da bi imeli resnično svobodno voljo, da se svobodno odločimo, če mu želimo služiti ali pač ne. To je naša prosta odločitev, za kar obstajajo posledice.

    Kot omejena človeška ustvarjena bitja nikoli ne moremo v resnici razumeti neomejenega večnega Boga (Rimljanom 11,33–34). Časoma mislimo, da razumemo zakaj Bog nekaj dela, nakar kasneje ugotovimo, da je v bistvu delal nekaj povsem drugega, kot smo najprej menili. Bog gleda na stvari iz svete, večne perspektive. Bog ima za vse Božji Načrt. Mi, kot ljudje, pa na stvari gledamo iz tuzemeljske, človeške, grešne in časovno omejene perspektive in pameti. Zakaj je Bog postavil človeka na zemljo, ko je vedel, da bosta Adam in Eva gotovo grešila, in zatorej prinesla zlo, smrt in trpljenje za vse človeštvo? Zakaj nas preprosto ni ustvaril in nas pustil v Nebesih, kjer bi gotovo bili popolni in bi ne trpeli? Ta vprašanja ne morejo biti ustrezno odgovorjena na tej strani stvarnosti. Lahko pa vemo, da karkoli Bog naredi, je sveto in popolno in bo na koncu Njemu v Čast in Slavo. Bog je dovolil možnost zlega za to, da bi nam lahko dal resnično svobodno izbiro, če si želimo biti ob njem in ga slaviti ali ne. Bog ni ustvaril zla, ampak ga je dovolil. Ko bi ga ne bil dovolil, bi ga mi slavili in častili pod prisilo zaradi obveznosti in obligacije, ne pa zaradi naše lastne izbire. Bog nas Ljubi in nam odpušča, ko se skesamo in ga prosimo Odpuščanja pod pogojem, da verujemo v Kristusa. Veseli se in dovoli nam, da se vrnemo kot izgubljeni Sin/Božji Otroci nazaj k Očetu, ko se pokesamo in ko nam odpusti.

    Zakaj je Bog satanu in demonom dovolil grešiti in delati hudobijo?
    Bog je tako angelom kot človeku suvereno naložil odgovornost, da so mu poslušni. V Svetem pismu je o uporu satana in padlih angelov le malo jasnih in konkretnih podrobnosti. Videti pa je, da se je satan – najverjetneje najpomembnejši izmed vseh angelov (Ezekiel 28,12–18) – Bogu uprl v prizadevanju, da bi bog postal on sam. Satan (Lucifer) ni hotel častiti ali ubogati Boga; hotel je biti Bog (Izaija 14,12–14). Razodetje 12,4 je mogoče razumeti kot prispodobo: ko se je satan uprl, se je tretjina angelov postavila na njegovo stran; s tem so postali padli angeli – demoni. Satan in angeli so bili, enako kot Adam in Eva, dolžni ubogati Boga. Angeli so morali izbrati med eno in drugo stranjo. Bog namreč nobenega izmed njih ni silil ali spodbujal h grehu. Satan in padli angeli so torej grešili namerno, po lastni volji. Zato so si upravičeno prislužili večno Božjo jezo v ognjenem jezeru. Odločitev angelov, da bodo sledili satanu, namesto da bi ostali zvesti Bogu, je nepreklicna (v tem se njihova situacija razlikuje od človekove). Satan in padli angeli so Boga poznali v vsem njegovem Veličastvu. A kljub temu popolnemu spoznanju so se Bogu uprli; to je bilo dejanje skrajnega zla in hudobije. Bog zato satanu in drugim padlim angelom ne naklanja milosti spreobrnjenja. V Svetem pismu ni nobenega namiga, da bi imeli padli angeli kakršnokoli priložnost za spreobrnitev in prejem odpuščanja. Nič tudi ne nakazuje, da bi bili preostali zvesti angeli zmožni grešiti. Angeli, ki ostanejo zvesti Bogu, so imenovani »izvoljeni angeli« (Prvo pismo Timoteju 5,21). Bog jih v svoji suvereni modrosti ohranja v tem stanju zvestega, poslušnega služenja. Zakaj je torej Bog angelom že na samem začetku sploh omogočil izbiro, ko pa je vnaprej poznal izid? Bog je vedel, da se bo tretjina sprva dobrih, potem pa hudobnih angelov uprla in bodo obsojeni na prekletstvo večnega ognja. Bog je vedel tudi, da bo satan upor nadaljeval in začel h grehu napeljevati človeka. Zakaj je torej Bog tako odredil? Na to vprašanje Sveto pismo ne odgovarja izrecno in tega ne vemo. Enako bi se lahko vprašali skoraj o vseh zlih dejanjih: zakaj Bog dopušča to ali ono da se zgodi na svetu npr. potres, poplave ali epidemija? In tako smo se spet znašli pri vprašanju Božje suverene oblasti nad stvarstvom, pri čemer samo s človeško pametjo, brez Božjega Vodstva, nič ne razumemo. Celo če česa ne razumemo povsem – karkoli Bog odredi, je vse popolno, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo, ki je mi ljudje ne razumemo. V popolnem načrtu popolnega Boga je bila torej predvidena pojavitev greha. Naše misli namreč niso Božje misli in naše poti niso Božje poti, kot nas Bog spominja v Izaiju 55,8–9. Navsezadnje niti ni potrebno – niti možno – da bi povsem razumeli vse, kar odloči Bog v svoji popolni modrosti in čistosti. Pač pa je povsem razumljiva naša nuja, da se spreobrnemo od greha in upora proti Bogu ter da verujemo v evangelij Jezusa Kristusa, saj lahko le tako prejmemo Božje odpuščanje in se z Bogom spravimo. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Zato molimo in prosimo Boga za Vodstvo in Poduk, da vemo kaj je prav in kaj ne, ko delamo, molimo, živimo in se odločamo. Brez Boga ne moremo nič, z Bogom pa zmoremo vse.

    Medmrežje Gotquestions et altro

  10. Hvala says:

    Nadaljevanje iz knjige REŠITI; KAR JE IZGUBLJENO_NOTRANJE OZDRAVLJENJE (Nelly Hidalgo, Alexis Smets)

    ŽIVLJENJE V DUHU. POKORŠČINA DUHU.

    POKORŠČINA SVETEMU DUHU SE LAHKO RAZODEVA PO ZNAMENJIH NA TELESU, NA PRIMER Z BOLEČINO.
    NELLY PRAVI: ” KO SEM ZAČELA MOLITI ZA OZDRAVLJENJE, JE JEZUS DELOVAL NA TAKO NEVERJETEN NAČIN, DA SEM VČASIH POZABILA, DA ON OZDRAVLJA, NE JAZ. KO SEM NEKOČ MOLILA ZA NEKO ŽENO, JE TA V TRENUTKU OZDRAVELA. TAKOJ SEM POMISLILA :ZELO DOBRO , NELLY , BILO JE ODLIČNO! DOBRO SI MOLILA ZANJO. KOMAJ SE MI JE MISEL PORODILA, ŽE SO MOJE ROKE OTRPNILE IN ME ZAČELE BOLETI. NISEM PA TEGA POJAVA POVEZOVALA S PREJŠNO MISLIJO. DOMA SEM SE UMAKNILA V SOBO, DA BI SE POGOVORILA Z JEZUSOM O TEM, KAR SE MI JE ZGODILO. ALI JE MORDA VPLIVAL NAME HUDOBNI DUH? ALI SEM BOLNA? BILA SEM PRESTRAŠENA.
    ŽE NA ZAČETKU MOLITVE SEM ZASLIŠALA GOSPODOVE BESEDE: NELLY, KDO OZDRAVLJA? KDO PO TEBI KAŽE SVOJO MOČ? VSA SOLZNA SEM ZAVPILA: TI OZDRAVLJAŠ, SAMO TI. OKORELOST V ROKAH JE POPUSTILA. TODA DOBILA SEM PODUK, KI GA NIKOLI NE BOM POZABILA. ”
    ——————————————————————————————————————————————————–
    POKLICANI SMO, DA POT NOTRANJEGA OZDRAVLJENJA PREHODIMO V SVETEM DUHU. BOŽJA BESEDA NAM ZAGOTAVLJA, DA NAS DUH VODI K POPOLNI RESNICI. ON JE NAŠ VODNIK. ŽIVLJENJE V DUHU JE ZELO POMEMBNO, SAJ NAM SVETI DUH VSE DAJE. ODPIRA NAM VRATA SPOZNANJA BOGA IN NAM RAZODEVA NJEGOVE SKRIVNOSTI. PREOBLIKUJE NAS V KRISTJANE, KI ŽIVIJO PO VERI; PREČISTI NAŠ POGLED IN POSLUŠANJE. VODI NAS PO POTI, KI PELJE K JEZUSU.

    POKORŠČINA DUHU JE ODLIČEN NAČIN, S KATERIM ODSTRANIMO VSE OVIRE DUHOVNE RASTI.

    VEMO, KAJ POMENI POKORŠČINA. BITI POKOREN DUHU, SE PRAVI BITI MU PODVRŽEN. KO ZASLIŠIMO TO BESEDO, OBČUTIMO NELAGODNOST. ZATO NI MAJHNA STVAR PROSITI SVETEGA DUHA, DA NAM TA DAR PODELI. POKORŠČINA DUHU POMENI, DA SPREJMEMO VODSTVO SVETEGA DUHA. NEBEŠKI OČE ŽELI, DA ZANJO PROSIMO. HOČE NAM JO PODARITI. ŽELI, DA BI BILI POPOLNI, KAKOR JE POPOLN ON SAM, KI JE POLNOST LJUBEZNI, A LJUBEZEN JE BISTVO KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA. ZA NAS JE DOBRO, DA PROSIMO ZA TO MILOST. POKLICA NI SMO, DA BI PRIČEVALI S SVOJIM ŽIVLJENJEM.

    LJUDI NE BOMO PREPRIČALI Z LEPIM GOVORJENJEM O JEZUSU, TEMVEČ S PRIČEVANJEM, DA SE JE NAŠE ŽIVLJENJE SPREMENILO PO DELOVANJU SVETEGA DUHA.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KAJ JE TOREJ POKORŠČINA DUHU? TO JE POSEBNO VODSTVO SVETEGA DUHA, KI VSE KRISTJANE PRAVILNO USMERJA , JIH POUČUJE IN OČIŠČUJE. DAJE JIM JASNO SPOZNANJE SLABEGA TER JIM RAZODEVA SVOJO VOLJO PREK ZNAMENJ, BOŽJE BESEDE. KARIZEM, MOLITEV IN ZAKRAMENTOV.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    POKORŠČINA DUHU JE TAKO OČITNA, DA JO JE NEMOGOČE PREZRETI, KO SMO JO ENKRAT ODKRILI. Z LAHKOTO UVIDIMO, DA NI MAJHNA STVAR.. JEZUS NAS VABI, DA BI BILI ŽIVE PRIČE. ČE PA HOČEMO BITI PRIČE, MU MORAMO PUSTITI, DA NAS PREOBLIKUJE. TO PREDPOSTAVLJA ISKRENO ŽELJO, DA BI MU SLEDILI. SEVEDA ŽELI ISTO TUDI JEZUS.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    KAKO PREPOZNAVAMO HOTENJE DUHA.? LAHKO GA PRIMERJAMO Z RDEČO LUČJO V PROMETU. ČUDOVITO JE VIDETI, S KAKŠNO RAHLOČUTNOSTJO NAS JE BOG USTVARIL.
    POKORŠČINA DUHU IMA TUDI ODLOČILNO VLOGO: POMAGA NAM ODREČI VSE MASKE, KI SMO JIH DOLGA LETA NOSILI.

    KADAR PADEMO V SLABOST ALI GREH, KADAR SMO RANILI LJUBEZEN, JE ŽALOST ENA NAJOČITNEJŠIH ZNAMENJ, KI NAM JIH DAJE DUH. :” NE ŽALOSTITE BOŽJEGA SVETEGA DUHA, ” NAM NAROČA SVETI PAVEL (Ef 4,30).

    NELLY POVE PRIMER:” NEKI MOŠKI MI JE POVEDAL, KAJ SE MU JE ZGODILO PRED TREMI MESECI. PO VEČJEM NAKUPU SE JE BLAGAJNIČARKA V SVOJO ŠKODO ZMOTILA ZA TRI TISOČ PESOV. VES SREČEN SE JE ODPELJAL DOMOV. TAM PA SE JE SPOMNIL MOJEGA PREDAVANJA. TAKOJ SE JE VRNIL, A TRGOVINA JE BILA ŽE ZAPRTA. NASLEDNJI DAN MU JE BLAGAJNIČARKA ZAUPALA, V KAKŠNI STISKI SE JE ZNAŠLA. TRI TISOČ PESOV BI JI ODTRGALI OD PLAČE. ”
    ——————————————————————————————————————————————————–
    NELLY PRAVI: “ŽE VEČ LET IMAM IZKUŠNJE S POKORŠČINO SVETEMU DUHU, A ZAVEDAM SE. DA BI ZARADI SVOJE GREŠNOSTI VSAK HIP LAHKO STORILA KAJ SLABEGA, ČE ME NE BI OPOZARJALA RDEČA LUČ SVETEGA DUHA. POMAGA MI, DA SE ZAVEDAM, KOLIKO SLABEGA JE V MOJEM RAVNANJU IN KAKO NAPAČNO JE MOJE PRESOJANJE. OBČUTEK, DA SMO LJUDJE UBOGI, IN GREŠNI, JE BREZ DVOMA ZELO MUČEN, A SVETI DUH NAS S SVOJIM DELOVANJEM OSVOBAJA. ZASE VEM PRAVI NELLY, DA SEM NEVEDNA, OMEJENA, UBOGA IN GREŠNA, VEM PA TUDI, DA JE SVETI DUH V MENI BUDEN; GOVORI MI, ME SPODBUJA…NE VEM, ČE VEČ JOKAM KOT NEKDAJ, TODA KAKŠNO SVOBODO IN KOLIKŠNO OZDRAVLJENJE MI JE PRINESLA POKORŠČINA DUHU!”Prepis iz knjige Rešiti, kar je izgubljeno).
    ——————————————————————————————————————————————————–

    Ja, resnične so te besede, kaj dela Sveti Duh, kako vodi človeka, mu pomaga, ne vem, če se da to z besedami izrazit. Tudi Nelly se mi zdi, da ne more vsega opisati , ker imamo premalo izrazov, kakšno je življenje, če ga prepustimo, da ga vodi BOG ,vodi s svojim Duhom. To se res ne da opisati. To je veselje in raj na zemlji, v kakršni koli situaciji je človek, težka, manj težka, v stiski td….

    Kaj je lahko kaj lepšega kot to, da te vodi sam BOG. ?

    Spomnim se, kaj je rekla Mati Terezija (iz knjige). Rekla je, da ko so ji ljudje govorili, kako je verna, da je mislila povedati, da ni verna (to je bilo njeno dolgo obdobje suše), pravi da NI MOGLA TEGA IZGOVORITI. Sveti Duh ji ni pustil to izgovoriti, čeprav je hotela.

    V Svetem Duhu se soočamo z lažmi, ki jih drugi izrečejo o nas, z zamislijo , ki jo omamo o sebi in o svojem življenju, z dvomom, ki nas muči, s hinavščino. Vsemu temu se moramo odpovedati, da lahko vase sprejmemo Boga. Središče življenja ne more biti človek ampak BOG.

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja