Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

2.821 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    VZROKI ZA PREKLETSTVO/nadaljevanje-priloga)

    Nepravično ravnanje s
    slabotnejšimi je naslednji
    način, ki vodi v nekatere oblike
    prekletstva.
    Tu mislimo na starejše in bolne.
    Preizkušenim smo dolžni
    pomagati. Če so naši starši
    ostareli in oslabeli, smo jim dolžni
    pomagati! Če jim ne izkazujemo
    ustrezne ljubezni in pomoči, smo
    odprli vrata za prekletstvo. Če jih
    ljubimo in spoštujemo, poskrbimo
    zanje, se bo v naši družini osvobodil

    duh spoštovanja in bo lahko deloval.
    Med nami bodo vladali lepi odnosi.
    Naši otroci bodo »vpijali« tega duha
    in bodo tudi oni spoštovali nas ter
    nam pomagali, ko bomo potrebovali
    pomoč.
    Kraja, goljufi ja
    Nekateri pravijo: »Saj ne
    krademo veliko!« Tudi če ukradem
    malo, pa se mi to dogaja pogosto,
    se ta navada samo stopnjuje in tako
    bo iz malih ukradenih stvari nastala
    cela »stolpnica«. Sveto pismo jasno
    pove, da ni nič, kar je ukradenega,

    blagoslovljeno. In dalje pravi: »Bolje
    je imeti malo po pravici kakor veliko
    bogastvo po krivici« (Prg 16,8).
    Če si pošten, pa imaš zelo malo,
    celo premalo za življenje, bo Bog
    poskrbel, da boš imel dovolj.
    Spomnimo se vdove iz Elijevega
    primera. Imela je malo moke, da ne
    bi mogla nahraniti niti sebe niti sina.
    Pa je delila to malo s popotnikoma.
    To je tako, kot če bi dala Bogu.
    In kaj je Bog storil? Nagradil jo
    je, da ji v prihodnje ni bilo treba
    skrbeti. Čeprav je bila okoli nje
    (Nadaljevanje iz prejšnje številke)

    5
    PREKLETSTVA

    avtoriteto nad določeno osebo,
    preklinjajo!
    Tako je Bog uredil, da ima mož
    avtoriteto nad ženo (prim. Ef
    5,23). Bog je uredil, da imajo starši
    avtoriteto nad otroki. Bog je uredil, da
    ima profesor avtoriteto nad učenci.
    Mogoče je, da ljudje napačno
    uporabljajo to avtoriteto: da npr. mož
    preklinja svojo ženo, se nanjo jezi, jo
    zaničuje in ponižuje, je do nje nasilen
    … Na ta način jo je zvezal. Podobno
    kot bi prinesel smrt v njeno življenje.
    Toda glejte: smrt in življenje sta v
    oblasti tvojega jezika. Zato bodi zelo
    pazljiv, kakšne besede
    izgovarjaš. »Kar človek
    seje, to bo tudi žel!«
    Npr.: ko oče reče
    sinu: »Ti si ničla!« »Ti si
    neumen!« »Nikoli ne bo
    nič iz tebe!« »Nikoli ne
    boš srečen!« Mar ni ubil
    vsega dobrega v njem?
    To je prekletstvo.
    Tako lahko izrečemo
    prekletstvo nad nekom
    in to ga lahko spremlja
    skozi vse življenje. Tako
    so lahko otroci vse
    življenje nesrečni in nikoli ne bodo
    mogli ustvariti sreče in uspeha. Samo
    zaradi tega, ker si napačno uporabil
    svojo avtoriteto.
    Ne morem razumeti, kako
    lahko tako prekolnemo otroke, ki
    jih ljubimo?! Kako naj jim potem
    zaželimo srečo?
    Primer: Sin je razjezil svojo mater
    in ta mu je dejala v jezi: »Bog daj,
    da bi na svoji smrtni postelji jedel
    lastno blato!« Po dveh letih je na
    smrt zbolel in umrl. In veste, kako
    so ga našli: v ustih so mu našli lastno
    blato!
    Kakšno moč imajo besede. Zato
    pazite, kaj izgovarjate! Lahko svojim
    najdražjim uničite vse življenje!

    lakota, je ona vedno imela dovolj za
    preživetje (prim. 1 Kr 17).
    Zato prepoved kraje. Zakaj bi
    zaprl samemu sebi pot za Božji
    blagoslov, tudi če ukradeš le nekaj
    malega? Isto velja za goljufi je,
    ponarejanja … Kako naj te Bog
    blagoslovi, če kradeš, goljufaš,
    podkupuješ, varaš, ponarejaš …?
    Treba se je najprej osvoboditi
    duha kraje.
    Stiskaštvo, skopost v odnosu do
    Boga
    Ljudje danes neradi da(ru)jemo.
    Vendar ne pozabi: vse, kar imaš, si
    prejel od Boga (prim. 1 Kor 4,7). V
    dar si prejel: starše, dom, ženo, moža,
    svoj narod, svoje prednike, svoje
    darove in sposobnosti, svoje življenje,
    čas, zdravje, talente …
    Mar je Bog preveč zahteven, če od
    vsega tega, kar ti je dal, zase prosi eno
    desetino.
    On tebi daje devet desetin od
    prihodka. Zase pa prosi eno desetino.
    Če boš ti dal eno desetino za moje
    kraljestvo, te bom silno blagoslovil!
    Ta dar, ki mi ga boš dal, bo
    znamenje zaupanja, da veruješ, da te
    jaz ljubim! In znamenje hvaležnosti
    za vse, kar sem ti storil! In znamenje
    zaupanja, da bom jaz skrbel zate tudi
    v bodoče (prim. 1 Mz 24).
    Mal 3,8-10: »Ali sme človek
    Boga goljufati? Vi pa me goljufate in
    pravite: ›V čem te goljufamo?‹ Pri
    desetini in darovih. S prekletstvom
    ste prekleti, ker me goljufate, ves
    narod! Prinesite vso desetino v
    zakladnico, da bo zaloga v moji
    hiši, in preizkusite me s tem, govori
    GOSPOD nad vojskami, če vam
    tedaj ne odprem zapornic neba
    in ne izlijem na vas blagoslova do
    preobilja!«
    Dati desetino za Božje kraljestvo.
    Mnogo ljudi se pritožuje, češ da če
    dajo duhovniku, ga bo zapravil za

    nepotrebne stvari in za lastne užitke.
    Ne boj se. To je njegova stvar, kaj bo
    on s tem naredil. Ti si dal za širjenje
    Božjega kraljestva in si pred Bogom
    opravičen ter blagoslovljen.
    Bog bo izlil nate blagoslov, da boš
    imel vsega v izobilju in boš lahko delil
    drugim!
    Torej Bog ne potrebuje tega zase.
    Človeka preizkuša, koliko se zaveda,
    da vse prejema od Boga, in to zavest
    pokaže kot znamenje hvaležnosti. In
    tedaj ga Bog nagradi. To je znamenje,
    da Bog skrbi zate in bo to storil tudi v
    prihodnje.
    Doživljamo, da
    takrat, ko delimo,
    prejemamo desetkrat
    ali pa stokrat več. In
    ko zadržujemo zase,
    izgubljamo.
    Pazimo pa: ne
    dajajmo preračunljivo,
    češ saj bomo prejeli.
    To darovanje mora biti
    zares nesebično, ne da
    bi pričakovali nagrado.
    Ko daješ miloščino z
    nesebičnim srcem, se ti brišejo mnogi
    grehi. Daj toliko, kolikor si odločil s
    srcem.
    2 Kor 9,7: »Vsakdo naj da, kakor
    se je v srcu odločil, ne z žalostjo
    ali na silo, kajti Bog ljubi veselega
    darovalca!«
    Zato je zate dobro, da izračunaš,
    kaj predstavlja zate desetina. V
    kakšen namen boš dal, je tvoja stvar.
    Namen pa mora vedno biti: za
    gradnjo Božjega kraljestva.
    V odnosu do Boga se ne splača biti
    stiskač, sebičnež!
    Naslednji vzrok prekletstva je,
    ko ljudje, ki imajo duhovno

    https://drive.google.com/file/d/137wPu63rUr87CBqkhWBJgEfOfDx8dHcT/view

  2. Hvala says:

    OSVOBODITEV OD PREKLETSTVA (priloga)

    Piše: Niko Rupnik
    Najprej se je treba zavedati,
    da je nujno, da jih storimo,
    da bi nas Jezus Kristus
    lahko osvobodil od prekletstva.
    Sami se ne moremo osvoboditi,
    moramo pa sodelovati z Gospodom.
    Najpomembnejša je ustrezna molitev.
    Molitev za osvoboditev ni čarobna
    formula. Pomembno je, da jo človek
    moli z vero.
    Ko boš dovolil, da Bog osvobodi
    tebe samega, in ko te na tak način Bog
    pouči, kako je treba voditi postopek
    osvobojenja tudi na podlagi lastne
    izkušnje, potem bo lahko Bog po tebi
    osvobajal tudi druge.
    Bog ti želi dati avtoriteto!
    To je avtoriteta, ki jo ima vsak Božji
    otrok. Treba je imeti le temelj za to
    osvoboditev. Kot smo že rekli, če
    živimo v poslušnosti Božjemu glasu, ta
    poslušnost odpira vrata za blagoslov.

    Dokler smo poslušni Bogu, se zares
    NI TREBA BATI nobenih urokov,
    nobenih vračev niti satanistov, ker nam
    (mi) nič ne morejo. Oglejmo si korake,
    ki so potrebni na poti osvoboditve.
    Nastali so na podlagi izkustva tistih, ki
    delujejo v službi osvobajanja.
    Kateri koraki so potrebni za
    osvoboditev:
    1. korak: spoznaj prekletstvo
    nad svojim življenjem, prepoznaj
    vzrok.
    Treba je verovati, da je Oče poslal
    svojega Sina Jezusa Kristusa, ki te
    EDINI lahko osvobodi tega prekletstva.
    Veruj, da je bil Jezus Kristus pribit
    na križ zate, zaradi tvojih grehov in
    tvojega prekletstva!
    To so temelji, ki jih pravzaprav
    poudari ap. Pavel v Gal 3,13: »Kristus
    pa nas je odkupil od prekletstva
    postave tako, da je za nas postal
    prekletstvo. Pisano je namreč: Preklet
    je vsak, kdor visi na lesu.«
    Jezus je vzel na križ naše
    prekletstvo, da bi nas ga osvobodil.
    Jezus je vzel tvoje prekletstvo in
    ga ponesel na križ. Na tebi ga več
    ni. Ko je to prekletstvo nesel na
    križ, te je njega osvobodil. On, ki
    je absolutno svet, Božji Sin, je za
    nas na križu postal prekletstvo. Na

    križu je umrl, prelil svojo kri in tako
    uničil prekletstvo.
    2. korak: z usti priznaj svojo
    vero v Jezusa Kristusa (prim.
    Rim 10,9).
    Šele ko priznavaš svojo vero
    z usti, bo to delovalo v tvojem
    življenju.
    Če s srcem veruješ, te to
    opravičuje. Ko pa priznavaš z usti,
    te to odrešuje.
    3. korak: Bogu moraš iskreno
    obljubiti, da boš odslej izvrševal
    Njegovo voljo in da Boš poslušal
    Njegove zapovedi in besede!
    4. korak: da priznaš vse svoje
    grehe, ki se jih spomniš. Da se jih
    iskreno spoveš in prejmeš odvezo.
    Prav tako moraš priznati vse
    grehe prednikov, za katere veš
    ali si zanje poizvedel, si zanje o njih
    prepričan in so prinesli prekletstvo v
    tvoje življenje.
    In da se jih ti iskreno pokesaš tudi v
    imenu prednikov. Saj je morda vzrok
    tvojega prekletstva v grehih tvojih
    prednikov.
    Dokler se to prekletstvo ne
    zlomi, ima vpliv na tvoje življenje,

    5
    PREKLETSTVA

    zato je pomembno, da zlomiš to
    prekletstvo. »V Imenu Jezusa Kristusa
    in v moči Njegove Predragocene Krvi
    prelamljam to in to prekletstvo in se
    mu odpovedujem!«
    Tako lahko Bog tebi odpusti. Tako se
    lahko osvobodi prostor za odpuščanje
    in za blagoslov.
    5. korak: Odpusti vsaki osebi, ki
    te je prizadela!
    Neodpuščanje je velika ovira za
    osvobojenje od prekletstva. Prosi za
    milost odpuščanja.
    Dokler ne odpustiš, bo ta teža
    bremenila tvoje srce in z njo boš šel na
    oni svet. Dokler ti ne odpustiš, Bog tudi
    tebi ne more odpustiti!
    »Odpusti nam naše grehe,
    kakor tudi mi odpuščamo svojim
    dolžnikom!« (Mt 6,12)
    Odpuščanje je dejanje volje. Ti
    ne boš takoj občutil olajšanja ali
    spremembe v sebi samem.
    »Oče, jaz ne morem odpustiti
    tej osebi, toda odločil sem se, da ji
    odpuščam v trdni volji.« Potem se
    moraš spovedati, da si gojil sovraštvo.
    Svoj problem položi na oltar pri sveti
    maši in potem bo to močno delovalo.
    6. korak: obžaluj grehe
    malikovanja in popolnoma
    prekini z okultizmom!
    MOLITEV ZA OSVOBOJENJE
    Osvobojenje od prekletstva
    prejmete tako, da trdo verujete, da vas
    lahko Jezus osvobodi!
    Jezus: »Zato vam pravim: Za vse,
    kar molite in prosite, verjemite,
    da ste že prejeli, in se vam bo
    zgodilo.« (Mr 11,24)
    Ko molite, boste prejemali! Verujte,
    ko iščete! Verujte, ko Boga nekaj
    prosite! Verujte, da ste prejeli že v
    tistem trenutku, ko iščete! Ko tako
    verujete, boste gotovo prejeli.
    Ko drugi molijo za vas, verujte, da
    ste prejeli. Kajti če verujete, vam bo
    dano.
    Molitev: ko bomo sedaj molili in
    ko bomo izgovarjali: »… v Jezusovem

    imenu lomim vsako prekletstvo…«,
    tedaj se boste ustavili in dovolili, da vas
    čisti Jezusova milost. Naj pride v vaše
    srce! Bog bo raztrgal verige prekletstva,
    ki so vas ovijale leta in leta, mogoče
    celo več generacij!
    Od tega trenutka to prekletstvo
    ne bo več vplivalo na vaša življenja!
    Vedite, da imate v Jezusovem imenu
    avtoriteto nad seboj in nad svojo
    družino, rodbino.
    Osvobojeni boste in se boste
    Bogu zahvaljevali!
    Molimo: zberimo se! Prosimo za
    pomoč Svetega Duha, ker je to zelo
    pomemben trenutek:
    Pridi Sveti Duh! Vstopi v naša srca in
    nam pomagaj! Pomagaj nam v luči Božje
    resnice, v luči tega, kar smo govorili in je
    zapisano. V imenu Jezusa Kristusa pretrgaj
    vse verige prekletstva in zla. Vse okove, ki
    nas vežejo. Pridi, Gospod Jezus! Osvobodi
    svojega Svetega Duha v nas! Osvobodi moč
    Svoje predragocene Krvi! Naj se razlije na
    nas! Naj zveže vso moč in silo delovanja
    satana! Naj razlomi vse te vezi prekletstva!
    Da osvobodiš svoje ljudstvo in ga popelješ
    v odrešenje! Hvala Ti, Sveti Duh! Zaupamo
    Vate! Že sedaj se Ti zahvaljujemo za vsa
    dela, ki jih delaš v naših srcih!
    (Bog je začel osvobajati, še preden
    smo začeli moliti, ker vidi našo voljo,
    vero, skesanost, ljubezen.)
    Gospod Jezus Kristus! Verujem,
    da si Božji Sin! In da se lahko
    rešim le po Tebi in le po Tebi
    lahko pridem v nebesa! Jezus,
    hvala Ti, ker si zame umrl na
    križu in ker si slavno vstal od
    mrtvih! Hvala Ti, ker si na križ
    vzel vse moje grehe in moje
    prekletstvo, da bi me osvobodil
    greha in prekletstva! V tem
    trenutku se iskreno kesam vseh
    svojih grehov! Sovražim svoje
    grehe! Odločno želim prenehati
    grešiti! In prosim te, da mi
    odpustiš! (Z vsem srcem se pokesaj
    za grehe, ki si jih storil, in pokesaj se za
    grehe svojih prednikov, tudi če jih ne
    veš.)
    Jezus, pokesal sem se svojih
    grehov! Verujem, da si mi odpustil

    in izbrisal vse moje grehe in grehe
    mojih prednikov! Želim odpustiti
    vsaki osebi, ki me je prizadela!
    (Poglej v dušo in preveri, ali si odpustil/a
    vsaki, zares vsaki osebi, ki te je prizadela!
    Če ti je težko odpustiti, reci: »Jezus,
    odločam se, da bom odpustil tej
    osebi!«) In ko si odpustil, reci:
    »Jezus, obljubljam Ti, da bom
    odslej poslušal Tvoj glas! Želim živeti
    po Tvojih zapovedih in hoditi po
    Tvoji poti! Prelamljam vsak kontakt s
    prekletstvom, zlasti z malikovalstvom
    in okultizmom! Sovražim te stvari in
    v mojem življenju ne bo mesta zanje!
    Sedaj prihajam pred tvoje Obličje
    in z avtoriteto, ki si mi jo dal, in v
    Jezusovem imenu prelamljam vsako
    prekletstvo nad svojim življenjem in
    nad življenjem svoje družine! Pretrgam
    vsako vez zla nad svojim življenjem
    in nad življenjem svoje družine in
    rodbine! In v naše življenje kličem Božji
    blagoslov! Amen.«
    Hvala Ti, Jezus! (Slavljenje)
    Z vero sprejmi svojo osvoboditev in
    zgodilo se ti bo osvobojenje!
    Duhovnik moli: »Jezus, v Tvojem
    Imenu jemljem avtoriteto nad
    Tvojim ljudstvom in lomim vsako
    moč zla in vsako prekletstvo!
    Jezus, osvobodi svoje ljudstvo
    prekletstva! Na kateremkoli
    področju jih je satan zvezal, jih
    ti osvobodi! Jaz prelamljam te
    vezi in jih odrešujem v Tvojem
    izjemno močnem Imenu! Osvobodi
    jih od vsakega podedovanega
    prekletstva! Osvobodi jih od
    vsakega vračarstva, od vsake
    okultne moči in zla okultizma!
    Hvala Ti, Jezus, ker prejemamo
    Tvoj blagoslov! Naj vse vezi
    odpadejo stran z njihovih duš! Naj
    izgine trpljenje zaradi tega! Naj z
    njihove duše odpade vsa teža! Naj
    Tvoje ljudstvo sprejme popolno
    svobodo, da bi lahko živeli v
    popolni poslušnosti Tebi! Da bi
    lahko živeli v Tvojem blagoslovu!
    Oče, zahvaljujemo se Ti! Ljubimo
    Te; po Kristusu, našem Gospodu!
    Amen!

    https://drive.google.com/file/d/1cyIEjHbqWew8xmeTNWL9UuTpDadKw5vc/view

  3. Hvala says:

    Svetujem v branje čudovito knjigo KARIZMATIKA DRAŽENA BUŠIĆA -CELOSTNO OZDRAVLJENJE -“PO NJEGOVIH RANAH SMO BILI OZDRAVLJENI!” (Iz 53,5).

    JEZUS OZDRAVLJA V CELOTI. GOBAVCI, KI JIH JE OZDRAVIL , SO BILI POZDRAVLJENI CELOSTNO- NE SAMO TELESNO, OZDRAVIL JIM JE TUDI SRCE.

  4. Hvala says:

    S. TEREZIJA BENEDIKTA OD KRIŽA (EDITH STEIN -Misli)

    Kaj hoče Bog od tebe, to moraš skušati iz oči v oči izvedeti od njega.

    Kdor pripada Kristusu, mora živeti celostno življenje Kristusa; priti mora do polne starosti Kristusove, končno mora stopiti z njim na pot križa, v Getsemani in na Golgoto.

    Naša ljubezen do ljudi je mera naše ljubezni do Boga. Za kristjane – pa ne samo zanje – ni “tujih ljudi”. Kristusova ljubezen ne pozna meja.

    Ponavadi dobimo težji križ, ko se hočemo znebiti prejšnjega

    Seveda moram premisliti, kaj je za delo tistega dne potrebno. Toda to nikakor ne sme biti “skrb za jutrišnji dan”.

  5. Miro says:

    KRIŽ PRIKAZUJE NEIZMERNO LJUBEZEN JEZUSA KRISTUSA DO VSEGA ČLOVEŠTVA IN V NAS BUDI UPANJE NA VSTAJENJE, KI GA BOMO DELEŽNI ZARADI NJEGOVE ZMAGE NAD TRPLJENJEM!

    Včeraj smo obhajali praznik Povišanja svetega Križa, danes pa je praznik Žalostne Mater Božje, zato je prav, da se v tem času vsaj nekoliko poglabljamo v nekatere skrivnosti svetega Križa. V razmislek priporočam prispevek z naslovom »Zakaj kristjani častimo križ?«, objavljen na spletni strani Aleteia.

    Sv. Avguštin o tem, zakaj kristjani uporabljamo križ:

    Smrt Gospoda, našega Boga, ne bi smela biti razlog za sram, ampak bi morala biti naše največje upanje, naša največja slava. Ko je nase vzel smrt, ki jo je našel v nas, nam je zvesto obljubil življenje, ki si ga sami ne moremo dati.

    Tako močno nas je ljubil, da je on, ki je brez greha, trpel za nas grešnike kazen, ki smo si jo za svoje grehe zaslužili mi sami. Kako nas potem ne bi nagradil za našo pravičnost, če je on sam vir pravičnosti? Kako torej ne bi on, čigar obljube so resnične, nagradil svetnikov, ko pa je sam sprejel kazen za naše grehe, pa čeprav je bil sam brez greha?

    Bratje, brez strahu torej priznajmo in odkrito oznanjajmo, da je bil Kristus za nas križan, priznajmo – ne v strahu, ampak v veselju, ne v sramoti, ampak v slavi.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/03/26/zakaj-kristjani-castimo-kriz

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si si svojim križem svet odrešil!

    Žalostna Mati Božja, prosi za nas!

  6. Hvala says:

    S. TEREZIJA BENEDIKTA OD KRIŽA (EDITH STEIN) (Misel)

    Živo bo ostalo v meni prepričanje, da – gledano z božje strani – ni nikakega slučaja. Vse naše življenje je do najmanj­ših podrobnosti zarisano v načrtih božje previdnosti. Gleda ga božje vseobsegajoče oko. Zato je v njem popoln in dovršen smisel.

  7. Miro says:

    DVIGNIMO GLAVO IN USMERIMO KORAK H KRISTUSU, KI JE PREMAGAL SVOJO IN PREMAGUJE NAŠO SMRT!

    BOŽJA BESEDA: Nato se je napotil v mesto, ki se imenuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in vsej okolici (Lk 7,11-17).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+7%2C11-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Odlomek iz knjige »Beseda da besedo«, p. Franc Cerar: »Jezus smrti s sveta ni odpravil. Obudil je samo tri mrtve, ko ga je ganilo posebno sočutje. Vsi trije so pozneje ponovno umrli. Tudi Jezus sam je vzel nase usodo smrti.

    Storil pa je nekaj drugega: življenju in smrti je dal drugačen predznak. Za kristjana telesno življenje ni več življenje in telesna smrt ni več smrt. Življenje je za kristjana življenje s Kristusom, smrt življenje brez Kristusa. Kratko, jasno in nič drugače.

    Naj bo torej križ še tako težak, naj breme še tako pritiska, kristjan, ki je po veri, upanju in ljubezni povezan s Kristusom, ne bo na svoji poti nikoli obstal. Dvignil bo glavo in usmeril korak h Kristusu, ki je premagal svojo in premaguje našo smrt,« je zapisal p. Franc Cerar.

    Danes se posebej priporočimo Žalostni Materi Božji (obhajamo njen praznik), naj se na njeno mogočno priprošnjo neizmerno Božje usmiljenje skloni k vsem trpečim osebam, grešnikom, dušam v vicah … Molimo, naj se Gospod usmili trpečih v dušnih in telesnih stiskah – po prošnjah in molitvenih namenih v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih pod: Helena, Kristina, Sija, Jasna, Tanja, Slavica, Katja, Maja, Sofija, Kras, Lea, Alenka, Hvala, MamiM, Janez, Eni, KP, Jana, M., Irena, andreja, marjana, Blanka, Sasa, Dr, Žametna vrtnica … in drugi prosilci milosti na tej spletni strani. Zgodi se presveta Božja volja – na priprošnjo Žalostne Matere Božje!

    Poglobimo se v čudovite besede o Žalostni Materi Božje, ki jih vsebuje naslednja pesem slednica:

    Mati žalostna je stala,
    zraven križa se jokala,
    ko na njem je visel Sin.
    V grenko žalost zatopljena
    je nje duša prebodena
    z mečem silnih bolečin

    O, kaj žalosti prestati
    morala je sveta Mati,
    k’tere Sin je rešil svet

    V žalosti vzdihuje bleda,
    ko v trepetu Sina gleda,
    kaj trpi na les razpet.
    Komu potok solz ne lije,
    ko bridkosti zre Marije,
    grenke nad morja bridkost?
    Kdo prisrčno ne žaluje,
    ko to Mater premišljuje,
    njenih boli velikost?
    Vidi Jezusa trpeti,
    grehe ljudstva nase vzeti,
    šibam vdati se voljno.

    V Sina le pogled upira,
    ko ves zapuščen umira
    k smrti nagne že glavo.
    Mati, vir ljubezni prave,
    naj občutim te težave
    in s teboj žalujem zdaj.
    Daj, da bo srce se vnelo
    in za Jezusa gorelo
    mi v ljubezni vekomaj.

    Sveta Mati, to te prosim:
    rane Kristusa naj nosim,
    vtisni v moje jih srce.
    Sinu tvojemu so rane
    v odrešenje moje dane,
    tudi mene naj bole.
    Naj s teboj sedaj žalujem,
    Križanega objokujem,
    ko v dolini solz živim.
    S tabo poleg križa stati,
    s tabo združen žalovati
    v bridkem joku hrepenim.
    Prosim, hvaljena Devica,
    ti mi bodi tolažnica,
    daj mi delež bolečin.
    Daj mi, da bom vse življenje
    rad premišljal to trpljenje,
    ko je umiral Božji Sin.
    Mene križ naj obtežuje,
    mene s tugo napolnjuje
    sveta kri njegovih ran.
    Ti pa varuj, Mati ljuba,
    da moj del ne bo poguba,
    kadar pride sodni dan.
    Kristus, ko bo treba umreti,
    daj po Materi presveti,
    da skušnjave zmagal bom.
    Ko pa smrt telo mi vzame,
    dušo mojo naj objame
    večne slave rajski dom.

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Žalostna Mati Božja, prosi za nas!

  8. Janez says:

    KAJ JE V SVETEM PISMU VSA POTREBNA BOJNA OPREMA ZA NAŠ USPEŠEN BOJ S HUDOBIJO?
    Besedna zveza »vsa Božja bojna oprema« izhaja iz Pisma Efežanom 6,10–18: »Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.« Pismo Efežanom 6,10–12 jasno pravi, da smo v navzkrižju s satanom in zlohotnimi duhovnimi silami. Tudi ustrezni odgovor je nedvoumen: »/…/ zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči.« Zato sta moč in orožje, ki nam ju daje, duhovne narave. Pismo Efežanom nam ne pove, katere konkretne taktike bo satan uporabil proti nam. Vendar odlomek jasno pravi, da se bomo, če bomo zvesto sledili navodilom, zmogli »upreti, vse premagati in obstati« v sovražnikovih napadih.

    Prvi element naše metaforične opreme je RESNICA (14. v.). To zlahka razumemo, saj je o satanu rečeno, da je »OČE LAŽIi« (Evangelij po Janezu 8,44). Prevara je Bogu odvratna. »Lažniv jezik« se »gnusi njegovi duši« (Pregovori 6,16–17). Hudiču se zmoremo upreti, saj smo »prepasani okoli ledij z resnico«. Stanovitnost v Jezusu, ki je resnica, in življenje v skladu z resnico Božje besede sta ključa do preživetja v duhovni bitki. Tudi v 14. v. vidimo, da moramo biti v boju »OBLEČENI V OKLEP PRAVIČNOSTI«, saj je to ključnega pomena za bojevanje v duhovni sferi s hudobijo. S fizičnim oklepom so rimski vojščaki v boju npr. varovali vitalne organe svojega telesa pred udarci, ki bi bili sicer zanje usodni. Pravičnost, ki nas ščiti, ponazorjena s prispodobo zaščite rimskega oklepa, niso naša dela niti naša pravičnost. Pač pa NAS ŠČITI PRAVIČNOST KRISTUSA, ki nam jo je pripisal Bog in smo jo prejeli po veri; VARUJE NAM SRCE PRED SATANOVIMI OBTOŽBAMI IN BRANI NAŠEGA NOTRANJEGA ČLOVEKA PRED SATANOVIMI NAPADI. Zahvalimo se Gospodu Bogu!

    V 15. v. se prispodoba nadaljuje: ta dobro opremljeni bojevnik je tudi obut »PRIPRAVLJENOST ZA OZNANJEVANJE EVANGELIJA MIRU«. Vsaka pehota se naprej pomika z nogami. Primerna MOČNA OBUTEV je ključnega pomena za zmagovanje v težkih bitkah. Ponazoritev pripravljenosti za »oznanjevanje evangelija miru« kot obutve pomeni, da je v duhovni bitki za prodiranje Kristusovega kraljestva na satanovo ozemlje pomembno trdno stati, ostati močan in stanoviten v VERI. Čeprav satan odločno nasprotuje širjenju evangelija miru, Gospod gradi svojo Cerkev in »vrata podzemlja je ne bodo premagala« (Evangelij po Mateju 16,18). Če nosimo »ščit vere« (16. v.), to zadošča za obrambo proti napadom »hudega«. Sáma vera, katere začetnik in dopolnitelj je Jezus (Pismo Hebrejcem 12,2), se tu primerja z rimskim lesenim ščitom, prevlečenim z usnjem ali blagom, ki je bilo namočeno v vodi – to je v bitki vojščaka varovalo pred ognjenimi puščicami. Ta prikladna prispodoba kaže, kako nam vera v Kristusa in evangelij omogočata premagati svet (gl. Prvo Janezovo pismo 5,1–4).

    ČELADA ODREŠENJA (17. v.) je zaščita za glavo in možgane, ki upravljajo telo in v katerih je sedež uma (mišljenja, čustev, volje) vsakega človeka. Varuje nas čelada odrešenja, čisto evangelijsko upanje v večno življenje – zato ne sprejemamo lažne doktrine in ne dopuščamo satanovih prevar in laži. Neodrešen človek ne more upati, da bi lahko odvrnil udarce lažne doktrine, saj ne nosi čelade odrešenja in njegov um ne zmore razlikovati med duhovno resnico in duhovno prevaro (gl. Prvo pismo Korinčanom 2,14-15) . Če imamo na glavi trdno posajeno čelado odrešenja (s tem ko smo rojeni od zgoraj), bomo v duhovnem vojskovanju s hudobijo zagotovo obstali.

    Razlago besedne zveze »meč Duha« pa najdemo v sami 17. v. in sicer je to »BOŽJA BESEDA«, SVETO PISMO. Drugi kosi duhovnega oklepa so obrambne narave, medtem ko je MEČ DUHA edino napadalno orožje Božje opreme. S tem mečem napadamo in podiramo vse satanove trdnjave (gl. Drugo pismo Korinčanom 10,3–6). Večjega duhovnega orožja si ni mogoče predstavljati. Ko je Jezus v puščavi prestajal skušnjave, je bila vedno Božja beseda njegov mogočni odgovor satanu (Evangelij po Mateju 4,1–11). Za zmago v duhovni vojni se moramo opremiti ravno s to nezmotljivo, zadostno Besedo, da se lahko upremo satanovim zvijačam.

    Poleg tega, da nosimo celotni Božji oklep, 18. v. pravi tudi: »Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami.« (To pomeni s Kristusovim umom in v skladu z njegovo voljo.) 18. v. se nadaljuje tako: »[v] ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.« Vztrajati moramo v molitvi. Prek molitve prosimo Boga za zmago, ki jo lahko v duhovnem vojskovanju prinese samo on. Če se ne zanašamo na Boga v vztrajni molitvi, so naša prizadevanja v duhovni vojni prazna in brezplodna. Celotni oklep Božje razodete resnice o tem, kako je v Jezusovem Evangeliju miru človeku pripisana pravičnost miru, ki vodi v odrešujočo vero in katere rezultat je večno odrešenje, kot ga opisuje Bog v svoji besedi, nas usmerja v vztrajno molitev v Duhu. Na te načine nam Bog omogoča, da postajamo duhovno zmagoviti, s tem ko premagujemo hudobne satanove laži in skušnjave.

    Gotquestions et altro

    Verniki imamo pravico in dolžnost, da molimo in se nenehno podučujemo o verskih zadevah, ker imamo pravico poglobiti svoje versko in bogoslovno znanjer ter več vedeti in znati. Kdor išče bo našel. Zahvaljujmo se Gospodu ker je Dober in Usmiljen do vseh nas! Amen. Janez

    ZAHVALA GOSPODU BOGU
    Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov,
    obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
    Obudil nam je mogočnega Zveličarja
    v hiši svojega služabnika Davida.
    Napovedal ga je po svojih svetih prerokih,
    ki so ga oznanjali od davnih vekov.
    Rešil nas bo naših sovražnikov,
    otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
    Izkazal nam je usmiljenje,
    kakor je obljubil očetom,
    spomnil se je svoje svete zaveze.
    Prisegel je Abrahamu. našemu očetu,
    da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
    Brez strahu bomo služili Gospodu
    v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.
    In ti, dete, boš prerok Najvišjega,
    pojdeš namreč pred Gospodom,
    pripravljat mu pota.
    Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika,
    ki ga bo rešil njegovih grehov.
    Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega
    kakor sonce, ki vzhaja z višave.
    Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci,
    in naravnal na pot miru vse naše korake.
    Slava Očetu in Sinu
    in Svetemu Duhu,
    kakor je bilo v začetku,
    tako zdaj in vselej
    in vekomaj.
    Amen.

  9. Janez says:

    KAJ JE MOLITEV GREŠNIKA K BOGU?
    Molitev grešnika je molitev, ki jo molimo pred Bogom, ko kristjani spoznamo, da smo grešniki in potrebujemo spoved, odpuščanje in odrešenje. Molitev sama po sebi ne bo dosegla ničesar. Grešnik mora sam resnično spoznati, da je molitev učinkovita le takrat, ko pozna, razume in verjame v svojo grešnost in potrebo po spovedi, odpuščanju in odrešenju. Boga prosimo za milostno odpuščanje vseh grehov.

    Prva stvar grešnikove molitve je spoznanje in razumevanje tega, da smo vsi grešniki. Pismo Rimljanom 3:10 trdi, »ni pravičnega, niti enega.« Sveto pismo jasno pove, da smo vsi grešili. Vsi smo grešniki, ki potrebujemo Božje usmiljenje in odpuščanje (Tit 3:5-7). Zaradi naših grehov si zaslužimo večno kazen (Matej 25:46). Molitev grešnika je prošnja za milost namesto sodbe. Je prošnja po usmiljenju namesto srda Boga in Božjo vzgojo.

    Druga stvar grešnikove molitve je zavedanje, kaj je Bog naredil, da nas je ozdravil pogube in grešnosti. Bog je postal meso in kri v Jezusu Kristusu (Janez 1:1, 14). Jezus nas je učil resnic o Bogu in je živel pravično in brezgrešno življenje (Janez 8:46, Pismo Korinčanom 5:21). Potem pa je na križu namesto nas umrl in nase prevzel vso kazen pregrešnega človeštva. (Pismo Rimljanom 5:8). Jezus je vstal od smrti, da bi dokazal zmago nad grehom, smrtjo in peklom (Kološanom 2:15, 1 Korinčanom 15). Zaradi vsega tega so nam lahko grehi odpuščeni in nam je obljubljeno večno življenje v nebesih – če bomo le verovali v Jezusa Kristusa. Vse, kar moramo storiti, je, da verjamemo v njegovo žrtvovanje za nas in v vstajenje od mrtvih ( Rimljanom 10:9-10). Lahko smo rešeni le po milosti, le po veri, le v Jezusu Kristusu. V Pismu Efežanom 2:8 je zapisano: »Z milostjo ste namreč rešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar.«

    Molitev grešnika je preprosto način, kako Bogu priznamo, da se zanašamo na Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika. Ne obstajajo nobene čudežne besede, ki bi nas rešile. Samo vera v Jezusovo smrt in vstajenje ter Odrešenje nas lahko reši. Če si doumel, da si grešnik in potrebuješ odrešenje po Jezusu Kristusu, potem je zate tale molitev. »Bog, vem, da sem grešnik. Vem, da si zaslužim posledice svojih grehov. Priznam vse grehe in se spovem in prosim Boga za odpuščanje. Toda verjamem v Jezusa Kristusa kot Odrešenika. Verjamem, da je njegova smrt in vstajenje omogočila, da mi bo odpuščeno, ker Verujem v Jezusa in se kesam vseh grehov. Žal mi je Gospod, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj Bog. Verjamem v Jezusa in njega samega kot svojega osebnega Odrešenika in Gospoda. Hvala Ti Gospod Jezus za tvoje odpuščanje mojih grehov in odrešenje! Obljubim, da odslej ne bom več grešil. Prosim varuj me in vodi me, da ne zaidem in da bom hodil po Poti Odrešenja k Jezusu. Amen!«

    Gotquestions et altro

    JEZUS TI SI DRUGAČEN, ZATO TE LJUBIM IN VERUJEM VATE
    Verujem v Gospoda Boga, ki se je razodel v Svojem Sinu Odrešeniku Sveta in postal
    Pravi Vidni Bog in Pravi Človek na Zemlji,
    ki Nas je prišel Vse Ljudi brez izjem s Smrtjo na križu in Vstajenjem Odrešiti.
    Jezus je tisti Krščanski Bog, ki brezpogojno ljubi bolne, revne in grešne Ljudi
    in ki se jezi nad bogataši, farizeji, pismouki, svetohlinci in hinavci.
    Jezus je tisti, ki je prešuštnico rešil pred kamenjanjem ljudi, ki so jo obsojali,
    čeprav nihče od njih, ki so jo hoteli kamenjati v Izraelu ni bil brez greha.
    Ko jih je vpreašal, kdo je brez greha, da bi sodil hotnico in jo kamenjal, so vsi odšli.
    Porekel je hotnici, ker Te ni nihče od Judov obsodil in kamenjal,
    te tudi Jaz ne bom obsodil; pojdi in odslej več ne greši.
    Bog je odpustil prešuštnici, odpustil pa je tudo nam ljudem, ki smo vsi grešniki.
    Ljubim te Gospod, ki si vzel in rešil kot Dober Pastir izgubljenega otroka in grešne ljudi,
    ki smo vsi zašli s Poti k Bogu in se izgubili na stranpoteh ter v vrvežu,
    in smo bili v grehu ter skušnjavah sveta; prišel si in stisnil grešnike v objem in nas na križu Odrešil.
    Jezus je tisti, ki je poljubil Judeža, svojega izdajalca in razbojniku na križu obljubil raj pri Očetu.
    Jezus se je zavzemal za revne, nemočne, grešne in bolne, ki jih je zdravil in dajal uteho z Blagri na Gori.
    Ugled duhovnikov in levitov ter drugih mogočnikov v Izraelu
    je spodkopal s priliko o usmiljenem Samaritanu, kot nazornim zgledom dejavnega Usmiljenja in Ljubezni.
    Spodkopal je tudi moč in avtoriteto verskih starešin v Izraelu,
    ki so bili farizeji in pismouki in ki so razlagali verske nauke ljudem, sami pa niso izkazovali Ljubezni in Usmiljenja.
    Jezus je prestopil veljavne judovske postave ter zakone
    in zdravil bolne in delal dobra dela in čudeže odrešenja za reveže in bolnike v Soboto.
    Jedel je in pil z javnimi grešniki in cestninarji, ki so izkoriščali ljudi. Dal nam je enostavne prilike v Evangeliju.
    S kritiko bogatašev in mogočnikov je opozarjal na uboge, zapostavljene, reveže in bolne,
    za katere nihče ni skrbel ter opozarjal na krivičnost v Izraelu.
    Opominjal je Jude, naj zapustijo vse zemeljsko in mu sledijo, ki je Pot, Resnica in Življenje.
    Jezus je odpustil Petru, ko ga je ta trikrat izdal in ko je petelin trikrat zapel.
    Jezus je molčal, ko so ga tepli in zasmehovali in šel v Smrt, ko so drugi Judje obhajali praznike.
    Nase je vzel vso krivdo Ljudi na Zemlji, ko so se vsi Učenci umaknili in ko so menili, da je vsega konec. Iin Tretji Dan je Vstal od Smrti in nas Odrešil. Prijatelj je tisti, ki da življenje za svoje prijatelje, je rekel.
    Jezus je prinesel nova vrednostna in druga merila in pravila za Ljudi, prinesel je Ljubezen, Upanje in Odrešenje ter pokazal Usmiljenje in Odpuščanje. Naučil nas je moliti k Očetu in Ljubiti ter Odpuščati.
    Jezus hvala Ti, ker si kot Bog in Človek prišel k nam in nas vse Odrešil in nam poslal Upanje in Tolažbo.
    Hvala Ti, ker si tako drugačen, Dober in vse naše Ljubezni vreden.
    Hvala ker nas vodiš in nam pomagaš, ko verjemo Vate in te pomoči prosimo, da ne zaidemo na stranpoti.
    Zato Te Ljubim in Verujem Vate, ki imaš Besede Večnega Življenja in si naš Odrešenik.

    Dopolnjene in razširjene molitve in premišljevanja: Prihajam k Tebi, kapucini 1995. Že objavljeno.

    LJUBI ANGEL VARUH MOJ
    Stopi z Nebes, dragi, ljubi angel varuh moj,
    v Cerkvi in v vsakdanjem Življenju Ti na prostor moj,
    bodi tam pri sveti maši,
    bodi vsak dan noč in dan z menoj,
    jaz pa združen bom s teboj.
    Pri darovanju ti položim svojo dušo na oltar,
    moje križe, moja dela Večnemu Gospodu ponudi v dar.
    Prosim vedno vsega hudega me brani.
    Prav prisrčno prosim Te, varuj in vodi me.
    Dušam v vicah, dragim rajnkim,
    pa prinesi rešnjo kri, grešnike umirajoče z njo pokropi, grehe izmij.
    Ko bo mašnik Vse vernike v Cerkvi z Sveto Mašo obhajal,
    tudi meni, angel moj,
    sveto Hostijo prinesi, moli k Jezusu z menoj.
    Prosi Ga, da svet in človek deležen svetih mašnih bo sadov,
    meni pa na dom in v življenje prinesi svete maše blagoslov.
    Amen.

    Dopolnjena molitev skupnosti krščanskega življenja.

    SVETI OČE, USMILI SE NAS IN NAS REŠI HUDOBIJE
    Dragi Bog, ki si dal življenje vsemu, kar živi in kar obstaja,
    ki si postavil svetove v Stvarstvu na svoja mesta, jim dal smoter, trdnost in določil pot.
    Poglej nas, svoje uboge in slabotne otroke, na Zemlji,
    ki nas bičajo bolezni, težave, preizkušnje, sile narave,
    ki jih je vzel v roke Tvoj hudobni sovražnik, da nas skuša in zapeljuje v greh.
    O, Sveti Oče, usmili se nas in prosim ne dopusti, ne dopusti,
    da se zaradi naših grehov pretrga nebo in Zemlja odpre svoje žrelo,
    od koder bo bruhala žareči ogenj zla in hudobije na vse ljudi.
    Prosimo odpusti nam vse grehe in nas varji pred hudobcem, ki nas zalezuje.
    Položi svoje usmiljeno srce v nas Božje Otroke in v Zemeljsko nedrje,
    da bodo vse Stvarstvo, vse človeške Duše in Zemlja pomirjene in da se bodo ravnale po Tvoji volji.
    Sveti Oče, naš preljubi Stvarnik in Bog,
    le tebi se v Zaupanju Vere izročamo in upamo, da bo vedno vse tako,
    kot Ti želiš in hočeš.
    Podari nam Božji Mir in Ljubezen, vodi nas in pomagaj nam, da ne zaidemo..
    Zato te prosimo, usmili se nas, uči nas, varuj in vodi nas.
    Amen.

    Dopolnjena molitev sv. Hieronima

    Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Pomagaj nam, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh. Amen. Janez

  10. KRISTINA says:

    15. september ŽALOSTNA MATI BOŽJA 8 dni po Marijinem rojstvu, oziroma naslednji dan po prazniku Povišanju sv.Križa(14.09.)

    Marija sedem žalosti, velike tvoje so skrbi. Za prvo bol se dvigne meč, jo rani Simeon preveč,« pravi slovenska ljudska pesem. Naši verni predniki so se, zlasti v težkih trenutkih osebnega in skupnega življenja, radi zatekali k Mariji sedem žalosti. Ta naziv ima podlago v napovedi starčka Simeona, ki je prišel po navdihu v tempelj, ko sta Marija in Jožef prinesla tja osem dni starega Jezusa, da bi zanj opravila vse po predpisu postave. Simeon je vzel Dete v naročje in se Bogu zahvalil, da je mogel pred smrtjo videti Odrešenika. Potem ga je vrnil njegovi materi in ji dejal: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da se razodenejo misli mnogih src. Tvojo dušo pa bo presunil meč.«

    Zalostna MBMeč v tej preroški napovedi pomeni trpljenje, bolečino, žalost. V srednjem veku so začeli upodabljati žalostno Mater božjo s sedmimi meči v srcu, ki označujejo njenih sedmero žalosti. Prva žalost, ki jo je bridko občutilo Marijino srce, je bila Simeonova prerokba. Druga žalost je zadela Marijo, ko je morala bežati v Egipt pred mo–rilskim Herodom. Tretja žalost je ranila srce božje Matere, ko je dvanajstletni Jezus ostal v templju v Jeruzalemu. Četrti meč je prebodel njeno srce, ko je srečala Sina obloženega s križem. Peta žalost je presunila srce Matere, ko so dvignili Jezusa, na križ pribitega. Šesto je bridko občutila takrat, ko so mrtvega Jezusa sneli s križa in ji ga položili v naročje. Sedmi meč žalosti je prebodel Marijino srce, ko so Jezusa položili v grob.

    Sledovi pobožnosti do Žalostne Matere božje se na Zahodu pojavijo v 9. stoletju, močneje pa zaživi v naslednjih stoletjih. Zlasti je to pobožnost širil red servitov ali Marijinih služabnikov. Vsebino in pomen tega češčenja izčrpno izpoveduje znana pesem Mati žalostna je stala, ki jo večinoma pripisujejo frančiškanskemu redovniku Jacoponu da Todi (+ 1306). Pesem izraža iskreno prošnjo, da bi Marijina žalost ob strašnem trpljenju njenega Sina ganilo srca grešnikov. »Sveta Mati, to te prosim: rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce.«

    Posamezni kraji, bratovščine sedmerih Marijinih žalosti in nekateri redovi so praznik v čast Žalostni Materi božji obhajali že v 15. stoletju. Papež Benedikt XIII. ga je leta 1727 postavil na cvetni petek (petek pred cvetno nedeljo). Papež Pij X. pa je določil, naj bo god Žalostne Matere božje 15. septembra, osem dni po prazniku njenega rojstva. Do leta 1960 sta bila dva praznika Žalostne Matere božje, od tedaj pa obhajamo samo enega in sicer na današnji dan.

    Največ sledov češčenja Žalostne Matere božje je na slovenskih tleh pustilo 14. in 15. stoletje; iz te dobe so se ohranile slike Marije ob trpečem Sinu, zlasti pa številni kipi Sočutne (Pieta): Marija drži v naročju mrtvega Jezusa in ga objokuje. Obstaja več cerkva, posvečenih Žalostni Materi božji: največja je stiška bazilika, najbolj znamenita božja pot pa je Žalostna gora pri Mokronogu. Nekoliko kasneje je bila zgrajena božjepotna cerkev na Žalostni gori nad Preserjem pri Ljubljani. Bela Krajina časti Žalostno Mater božjo v eni izmed treh cerkva pri Treh farah pri Metliki. V številnih znamenjih in kapelah, posejanih po slovenski deželi, stoji kip ali podoba Žalostne Matere božje in tudi v skoraj vsaki cerkvi jo najdemo. Marija sedem žalosti, ki je stoletja tolažila slovenski narod, naj nam ostane pribežališče in tolažba tudi v bodoče!

    Na današnji dan godujejo tiste, ki nosijo ime Dolores. Ime izvira iz španske oblike današnjega Marijinega spomina: Maria de los Dolores (Marija žalosti). Skrajšana oblika imena Dolores je Lola, manjšalnica pa Lolita.

    Marija Kraljica ljudskih src prosi za nas
    Srce Marijino usmili se nas

  11. Janez says:

    Anja Kastelic: BISTVO KRŠČANSTVA
    Bistvo krščanstva je v odpuščajoči Ljubezni. Ne le tisti, ki dela čudeže, ozdravlja, osvobaja in izganja demone, ampak tisti, ki ljubi do dokončne daritve sebe. Tudi izdajalcem. Juda ni bil pomota med klicanimi imeni. Bil je namreč dokaz edine prave ljubezni, ki že vključuje krivice. To zmore samo Bog. Ker pa smo po Njegovi ljubezni vključeni kot novi ljudje v novo življenje, lahko odpuščamo in ljubimo tudi mi tako kot Jezus. In smo Jezusu v vsem podobni. Evangelij nam predstavlja dva odnosa; vertikalni – odnos med človekom in Bogom ter horizontalni – odnos med človekom in človekom. V obeh prihaja do dolgov in krivic. V vertikalnem s človekove strani, kajti Bog ostaja zvest, v horizontalnem pa z obeh strani. Ni namreč človeka, ki bi bil žrtev krivice, ne da bi jo tudi sam nekje in nekomu storil. Zelo pogosto se zgodi, da v času, ko nas nekaj boli, vidimo le tistega, ki je ranil nas, težko pa ustavimo pogled na tistem, ki smo ga mi ranili, četudi to ni bil isti človek. Ljudje smo torej brez izjeme grešniki, zato ne obstajajo prvo – in drugorazredni grešniki, kajti greh je vedno odtrganje iz odnosa z Očetom, ki je naš Stvarnik in vir življenja. To pa se lahko zgodi ob silovitem sunku ali manjšem, sunek je sunek in odnos je “pretrgan”. So pa prvo – in drugorazredne posledice greha, ki so sorazmerne s silo, s katero smo nekaj izdali, pretrgali, umorili v nas… In te posledice nas največkrat silijo v maščevanje in potrebo po vračanju. Ker jih občutimo, ker se vračajo, ker prebujajo spomin in z njim bolečino. Dokler vse to ni dokončno izročeno na križ. Križ je kraj edinega spreobrnjenja greha, kajti samo tam se greh lahko pretvori v milost. Na križu je bil sleherni greh odpuščen in iz smrti preoblikovan v življenje, zato obhajamo praznik POVIŠANJE SVETEGA KRIŽA. To, kar se je zgodilo ob Kristusovi pashi, se je z nami zgodilo pri krstu in se vsakič v celoti obnovi pri zakramentu sprave. Danes je to temeljni prostor, kjer se greh spreobrača v milost. In ko človek, ki je obrnil hrbet, izdal in umoril, izkusi, kako ga je ta ista ljubezen, kateri je vse to storil, čakala, da ga objame, spozna, da je stoodstotno ljubljen. Ni drugega dokaza, kot je odpuščanje krivice. In naša krivica pred Bogom je velika. Prilika omenja, da je dolg enakovreden človeku samemu, ženi, otrokom in vsemu, kar je ta človek imel. Kaj to pomeni? Naš dolg je namreč prav to, da smo izdali. Najprej sebe, potem svoje žene, može, otroke, najbližje torej, nato pa še vse ostalo, kar imamo. To ni majhen dolg, kajti grešili smo zoper odnose, ki so temelj življenja. Kristus nam je ta dolg lahko odpustil samo tako, da se je vključil v naše odnose, posrkal vase vse zlo, ki smo ga drug drugemu metali, prevzel vse pljunke, ki jih je grešen človek usmerjal v brata in to odnesel na križ. Od tam pa ne vrnil računa, temveč življenje in odrešenje. Vrnil nam je dostop do življenja v Trojici in s tem edino sposobnost za življenje novih, odrešenih odnosov z drugimi. Če iz srca sprejmemo ta dar ponovne vključenosti v Odnos, lahko iz srca odpustimo vsak svojemu bratu. Ker smo prejeli veliko več kakor lahko damo, ker nam je odpuščeno veliko večja “odtrganina” kakor tista, ki nam jo zadaja brat. Gospod nas je iz smrti, kjer človek ni bil več sposoben ne dihati ne ljubiti, vrnil v življenje, zato so horizontalni grehi, četudi veliki in grobi, dejansko “praska” v okviru vsega prejetega … Ali nismo torej tudi mi dolžni se usmiliti svojega so-služabnika, kakor se je Gospod usmilil nas? Kolikor smo namreč v Kristusu, toliko se spoznamo ljubljeni in toliko lahko odpuščamo. Če pa se človek odloči ostati sam in ne živeti Gospodu, če se odloči še naprej živeti odtrgano iz Odnosa in samo zase, potem ni Očeta, ni usmiljenja in zato absolutno ni milosti za sobrata. Sirah opisuje, kako se tak človek vdaja srdu in jezi, ki na koncu ranita in zvežeta samo njega. Odpuščanje je v prvi vrsti torej dar svobode samemu sebi. Je dar, ko prekinemo verigo zla, krivic in zlorab. Odpustiti pa ne pomeni pozabiti. Pomeni zavestno poimenovati in zavestno izročiti v Roke drugemu, Zlo, srd in jeza, ki ostane v človeških rokah, postanejo nevarni in destruktivni. Najprej za tistega, ki jih goji, nato pa še za ljudi okrog njega. Človek pa, ki živi spomin na zavezo Najvišjega in se spomni vseh prejetih odpuščanj, lahko odpušča drugim “77 x 7 x številska neznanka, kar je zelo velikokrat…” Nezaključeno število ponazarja neskončnost, saj takrat, ko vstopimo v logiko in prakso odpuščajoče Ljubezni, odpade sleherno štetje. Štetje dobrega in štetje zla. V ljubezni ni knjigovodskega štetja, ker je ljubezen topla, goreča, dobra, iskrena in zastonjska in ker ljubezen zaradi Božje Dobrote in Ljubezni ni nikoli ogrožena, da bi prenehala izžarevati in obstajati. Je le neskončna hvaležnost nad tem, da imamo Nekoga, ki nas rešuje iz zaplezane poti, jame, kamor smo padli, odpušča krivdo in sleherno zlo spreminja v dobro. Če mu to pustimo in se odpremo Bogu, da pride in vstopi v nas … Kristus tako nenehno išče novih sodelavcev sprave in širitve naikov Evangelija. Išče ljudi, ki se bodo končno spoznali ljubljeni, najdeni in odpuščeni z vertikalne strani, to je od zgoraj od Boga. Taki bodo z Njim lahko gradili nove medsebojne horizontalne odnose med ljudmi, ki ne bodo več v štetju zaradi ogroženosti, ampak v veselju podaritve. Tudi milosti, usmiljenja in odpuščanja med drugimi ljudmi. Kot misijonarski prinašalci veselja in ljubezni ter Odrešenja drugim, ki je temeljni Jezusov nauk.

    Na Tvojo Besedo, Bistvo krščanstva Anja Kastelic

    Berilo iz pisma apostola Pavla Filipijanom (Flp 2,6-11)
    Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podélil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.

    »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Jn 3,17)

    Za duševni mir in vztrajanje v dobroti in strpnosti, kar prispeva k boljšemu svetu

    Prerok, Kahlil Gibran: O delu
    Šele, ko se z delom tesno povežete,
    zares ljubite življenje.
    Ko pa delate, ste kakor piščal,
    skozi katero se šepetanje ur preliva v glasbo.
    In vsako delo je jalovo,
    razen tam, kjer je Vera, znanje in ljubezen.
    In ko delate z ljubeznijo,
    se povezujete samo s seboj in drug z drugim ter ste podobni Jezusu.
    A kaj pomeni delati z ljubeznijo?
    Pomeni vnesti v vsako delo vaših rok tudi vašega duha, dobroto in usmiljenje.
    Delo je ljubezen do ljudi, ki postane vidna šele z našimi dejanji.

    Lepe Misli Dalajlame v razmislek in ravnanje za Duševni Mir
    Pravilno čustvovanje, razmišljanje in delovanje se odražajo na našem telesnem in duševnem zdravju. Um vlada vsem celicam telesa, zato se negativen odnos do sebe in okolice na zdravju odraža v obliki bolezni. Škodljiva čustva torej pogubno vplivajo na naše duševno in telesno zdravje, zato moramo nujno negovati pozitivna čustva, kot so ljubezen, spoštovanje in strpnost. Tako vzgajamo svoj notranji duševni mir. Človek, ki neguje ljubezen in dobroto ter iskreno skrbi za druge, ki je sočuten do soljudi in se počuti odgovornega do njih, zmanjšuje negativna čustva in krepi pozitivna, s tem pa posledično tudi svoje zdravje, samozaupanje in samozavest. Dobrota odpira hvaležnost in poglablja notranji Mir ter plemeniti človeka. Ljudje imamo na voljo inteligenco in znanje, da škodljiva čustva, kot so strah, ljubosumje, jeza, užaljenost preobrazimo v pozitivna. Analitična sposobnost našega uma nam omogoča razmišljati in razumeti, treba pa je tudi razlikovati med škodljivimi in zdravimi čustvi in seveda delovati. Ni dovolj le razumeti stvari in si jih želeti spremeniti. S težavami se je treba soočiti. “Mir se začenja v vašem srcu. Tega vam ne bodo zagotovili niti politični voditelji niti verski poglavarji, temveč vsak od vas sam v svojem lastnem življenju. In iz vas se bo razširil na vso družino in iz več družin v širšo skupnost. In ko bo na tisoče takšnih družin, bo to pripeljalo do velikih sprememb.”Vsi ljudje na svetu smo med seboj povezani in soodvisni. Ne moremo preživeti, če vsak misli le nase. Vsak prebivalec sveta je član ‘nas’, zato naj bo 21. stoletje stoletje dialoga in medsebojne solidarnosti namesto ekstremnega egoizma in individualizma, ki smo mu priča zdaj.
    Tam, kjer ni Ljubezni in Dobrote niti Sočutja in Strpnosti med ljudmi, ampak je le egoizem in brezobzirno tekmovanje; tam ni Poti do sočloveka, kar ne vodi v Notranji Mir in blagostanje ljudi.

  12. Miro says:

    PO PRVEM KARDINALOVEM BLAGOSLOVU JE NEOZDRAVLJIVO BOLNI MOŽ V LURDU VZKLIKNIL: »O JEZUS, SIN MARIJIN, NISI ME OZDRAVIL. POVEDAL BOM TVOJI MATERI!« KO GA JE PONOVNO BLAGOSLOVIL, PA JE DOŽIVEL … (več v nadaljevanju)!

    Knjižica Nauči nas moliti 4, izpod peresa patra Antona Nadraha, vsebuje več zanimivih in poučnih pričevanjskih zapisov iz molitvenega življenja ljudi, ki nas spodbujajo k trdnemu zaupanju v mogočno priprošnjo Device Marije, srednice vseh milosti!

    Pisatelj duhovnik Franc Saleški Finžgar je v knjigi Prerokovana zapisal:

    »Družina je pokleknila k večerni molitvi. Ko je stara Urša navezala dolgo vrsto očenašev in se spomnila vseh živih in mrtvih sorodnikov, naštela in izročila Bogu vse dušne in telesne potrebe, tedaj je vstala mama in vsi otroci z njo ter so sredi sobe pokleknili in dvignili roke k Mariji Pomagaj. Podoba je visela na steni in ji je gorela lučka. Mama je narekovala in otročiči so molili za njo:

    ‘In sedaj, Marija, te prosimo za našega ata. Varuj ga, brani ga! Pripelji ga nazaj zdravega. Naj ga ne umori sovražnik. Ti mu stoj ob strani podnevi in ponoči. Ti ga tolaži, ti ga podpiraj in mu izprosi božjo pomoč, da ostane pri njem vekomaj. O Marija roža, bodi počaščena s svojim sinom Jezusom pettisočkrat! O Marija roža, bodi počaščena s svojim sinom Jezusom stotisočkrat – zdaj in na vekomaj. Amen.’

    France, samski stric, je klečal in poslušal. Glava mu je klonila na klopi, in preden je bilo molitve konec, sta kanili dve debeli kaplji iz njegovih oči, ki si jih je obrisal z rokavom, ko je vstajal, in s plahim glasom je razsodil: ‘Takole vam rečem, da se ne more in ne sme zgoditi žalega tistemu, za katerega taki in tako molijo.’«

    Leta 1926 se je odpravil na božjo pot v Lurd mlad mož, ki je bil neozdravljivo bolan in že zelo blizu smrti. Pri procesiji in blagoslovu z Najsvetejšim je naglas prosil: »O Jezus, sin Marijin, ozdravi me!« Kardinal ga je blagoslovil z Najsvetejšim in šel naprej. Tedaj je za seboj zaslišal njegov glas: »O Jezus, sin Marijin, nisi me ozdravil. Povedal bom tvoji Materi!« Kardinal se je ganjen obrnil k njemu in ga ponovno blagoslovil. Tedaj se je zgodil čudež. Bolnik je popolnoma ozdravel. Zdaj se je zahvaljeval: »O Jezus, sin Marijin, ozdravil si me. Bom že povedal Mariji, da se ti bo z menoj zahvaljevala.«

    Na Marijo kot usmiljeno Mater se obračamo v pesmi: »Mati usmiljena, prosi za nas! Prosi, Marija, pri Bogu za nas!«

    (vir: Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  13. Hvala says:

    OBHAJILO POD OBEMA PODOBAMA

    JEZUS JE POSTAVIL EVHARISTIJO POD ZNAMENJEM KRUHA IN VINA, TO JE JEDENJA IN PITJA, KI SKUPAJ UDEJANJATA PODOBO POJEDINE. V GOVORU V KAFARNAUMU PRAVI: ” ČE NE JESTE MESA SINA ČLOVEKOVEGA IN NE PIJETE NJEGOVE KRVI, NIMATE ŽIVLJENJA V SEBI, ” IN ŠE: ” MOJE MESO JE RESNIČNA JED IN MOJA KRI RESNIČNA PIJAČA. (Jn 6,53.55).

    “PREPOZNAJTE, ” JE GOVORIL SVETI AVGUŠTIN SPREOBRNJENCEM, “V KRUHU TO TELO, KI JE VISELO S KRIŽA, IN V KELIHU KRI, KI JE PRIVRELA IZ NJEGOVE STRANI….KRISTUSOVA KRI JE “CENA, ZA KATERO SMO BILI ODKUPLJENI “(1 Kor 6,20; Ef 1,7) Iz knjige Cantalamessa ).

    Cerkev srčno želi, da bi tudi verniki prejeli Gospodovo Telo s hostijami, posvečenimi pri isti maši. Znamenje evharistične gostije pride polneje do izraza, če se obhajamo pod obema podobama, čeprav vemo, da nas katoliški nauk uči, da pod eno samo podobo prejmemo celotnega Kristusa. Po cerkveni praksi vernik navadno pristopi k obhajilu v procesiji, kot smo rekli, in se pobožno obhaja stoje, ali kleče, kakor določa škofovska konferenca, prejme hostijo na jezik, ali, kjer je dovoljeno, na roko, kakor se odloči. Tišina, tiha molitev nam pomaga, da po obhajilu ohranimo v srcu dar, ki smo ga prejeli. Veliko pomeni, če nekoliko podaljšamo te trenutke tišine, ko se v srcu pogovarjamo z Jezusom, ali tudi če pojemo psalm ali hvalnico, kar nam pomaga biti z Gospodom.

    Kateheza o maši pri splošni avdienci na Trgu sv. Petra v sredo, 21. marca 2018.

    ČUK, Silvester (Papež Frančišek spodbuja) Ognjišče, 2018, leto 54, št. 5, str.

    Bila sem pri obhajanju, ko je duhovnik ob večjem prazniku pomočil Sveto Evharistijo v vino, da smo tako zaužili skupaj.

    Prosila bi vas g. Miro, da bi podali nekaj pojasnil na to temo. Jezus pravi, da moramo uživati njegovo telo in piti njegovo kri!

    • Miro says:

      Kot je bilo že zapisano (Ognjišče, Družina …), znamenje evharistične gostije pride polneje do izraza, če se obhajamo pod obema podobama, čeprav vemo, da nas katoliški nauk uči, da pod eno samo podobo prejmemo celotnega Kristusa. Ob tem bi v zvezi z obhajilom omenil še del razlage s spletne strani župnije Domžale, v rubriki Minute za liturgijo: »Obhajilo lahko prejmemo pod eno ali obema podobama. Pod eno podobo mislimo samo hostijo, pod obema podobama pa hostijo in vino. Obhajilo pod obema podobama lahko prejmejo odrasli novokrščenci, novoporočenci ob zaobljubi, novomašnikovi starši, ob delitvi svete popotnice, pri duhovnih vajah, kot boter pri krstu in birmi. Obhajilo samo pod podobo vina pa je uvedeno kot izjemna pravica za težko bolne.« Če želite, se lahko s tem bolj celovito seznanite na že omenjeni spletni strani. Dobro se je poglabljati tudi v Kompendij KKC.

      Osebno si s tem »ne belim glave«. Prepričan sem, da je pri razlagi Božje besede zelo pomembno, da nas v njene skrivnosti uvaja Sveti Duh (to milost si je treba izprositi v molitvi), kot verniki pa dosledno spoštujmo tudi nauk Cerkve, saj jo, tako ali drugače, vodi Sveti Duh. Če je ne bi, bi ta ob tolikih notranjih in zunanjih pretresih že zdavnaj propadla.

      Bog vas obilno blagoslovi!

      • Miro says:

        Posredujem še link do daljšega zapisa glede liturgije, evharistije, kruha, vina, evharistične molitve …

        http://zupnija-domzale.rkc.si/index.php/content/display/395/20/20

      • Hvala says:

        Najlepša zahvala za vaš trud. Vse dobro vam želim.

        • Administrator says:

          Ko smo že pri obhajilu naj dodam, da v dnevu lahko prememo do dvakat obhajilo. Eno obhajilo ga prejmemo zase, drugo pa namenimo za nekoga drugega. Prav tako duhovniki imajo lahko le do dve maši dnevno. Le s škofovim dovoljenjem ima lahko duhovnik še tretjo mašo v dnevu. Za vsako tretjo mašo mora posebej zaprosit škofa…

          Za vsako obhajilo pa mora bit vernik, pripraljen. To pomeni da se mora redno spovedovat in prejet odvezo. Če se ne motim do drugega Vatikanskega koncila ( če se ne motim 1965) so prejemali le enkrat na leto obhajilo in takrat je veljalo da si se enkrat na leto spovedoval. Po drugem Vatikanskem koncilu se lahko obhajamo vsak dan…

          Če sem se kaj pomotil me popravite.

          • Hvala says:

            ja, res je, sedaj lahko prejemamo obhajilo dvakrat na dan. Ne vem sicer datuma, od kdaj.
            Za koga darujemo Sveto Hostijo? Če je kakšna zelo težka situacija, mislim, se nameni dvakrat na dan za ta namen. Sicer pa prej prosimo za vodstvo Svetega Duha in nam prišepetava , kaj je potrebno.

            Zahvaljujmo se Gospodu, da nam daje vsak dan tolike milosti in pomoči.

  14. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS UČI, DA JE TREBA ŽALJIVCU VEDNO IN POVSEM ODPUSTITI! PROSIMO GOSPODA ZA VELIKO MILOST, DA BI MOGLI V NJEGOVI MOČI VEDNO ODPUŠČATI!

    BOŽJA BESEDA: Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil. Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo. Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.« (Mt 18, 21-35)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C21-35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi: »Čudovita skrivnost teh “sedemdesetkrat sedemkrat” je v tem, da so bili v tem posebnem številu vsi grehi simbolno prikazani kot že popolnoma odpuščeni.« Origen razloži število sedem: »Število šest je polno truda in dela, saj še odseva delo stvarjenja, toda število sedem vključuje tudi počitek in zato označuje odpuščanje.« Priliko pa Origen takole razlaga: »Neusmiljeni služabnik iz prilike je izgubil ogromno vsoto. Veliko mu je bilo posojeno in zaupano, vendar ni bil sposoben za svojega gospodarja nič zaslužiti.« Sv. Janez Krizostom nadaljuje: »Čeprav je od svojega gospodarja razumel, kako velik je njegov dolg in tudi kako veliko odpuščanje je dosegel, se je kljub temu še naprej vedel neusmiljeno do njemu podvrženega služabnika, ki mu je bil dolžnik.« (več o komentarju cerkvenih očetov in mislih Benedikta XVI. na hozana.si).

    Prosimo Gospoda Jezusa za veliko milost, da bi mogli v Njegovi moči vedno odpuščati in bližnjega ljubiti tako kakor tudi On ljubi nas grešnike! V tem duhu v naročje Božjega usmiljenja izročimo vse trpeče osebe, ki se priporočajo v molitev (glej zapise prosilcev milosti v rubriki »Prosim za molitev«). Priporočimo se Svetemu Duhu!

    O PRIDI STVARNIK, SVETI DUH

    0 pridi, Stvarnik, Sveti Duh,
    obišči nas, ki tvoji smo,
    napolni s svojo milostjo
    srce po tebi ustvarjeno.

    Ime je tvoje Tolažnik
    in dar Boga najvišjega,
    ljubezen, ogenj, živi vir,
    posvečevalec vseh stvari.

    Razsvetli z lučjo nam razum,
    ljubezen v naša srca vlij,
    v telesni bedi nas krepčaj,
    v slabosti vsaki moč nam daj.

    Odženi proč sovražnika
    in daj nam stanoviten mir,
    pred nami hodi, vodi nas
    in zla nas varuj vsakega.

    Po tebi naj spoznavamo
    Očeta in Sina božjega,
    In v tebe trdno verujemo,
    ki izhajaš večno iz obeh.
    Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  15. Miro says:

    GLOBOKA MISEL SV. JANEZA ZLATOUSTEGA, POVEZANA S SKRIVNOSTJO SVETE DARITVE IN DUHOVNIŠTVA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi se lahko poglobili v naslednjo misel sv. Janeza Zlatoustega, današnjega godovnjaka:

    »Kdor sodeluje pri tvoji daritvi, Gospod, od česa bi moral biti čistejši? Bolj kot sončni žarek bi morala biti čista roka, ki razdeljuje tvoje telo, usta, ki so napolnjena z duhovnim ognjem, jezik, ki je orošen s tvojo krvjo? … Daj, Gospod, da se bom zavedal, s kakšno častjo sem počaščen in pri kakšni mizi smem sedeti … Gospod, daj, da se ne bom zanemaril in polenil, ko sem deležen tako velike ljubezni in časti! Kako željno se otročiči oklepajo materinih prsi in s kakšno ihto prižemajo nanje svoja usteca! Daj, da bomo tudi mi pristopali k angelski mizi in jemali v roke duhovni kelih z isto gorečnostjo; da, s še večjim hrepenenjem in z večjo vnemo.«

    Več o življenju sv. Janeza Zlatoustega in njegovih mislih na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/F8636556916633F5C125702300222517

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Janez Zlatousti, prosi za nas!

  16. Janez says:

    “Če iščemo Boga, ga najlažje najdemo tam, kjer On išče nas” 10.09.2020, 06:50
    Pokojnega Matilda Josipa Domića so radijci leta 2018 gostili na Radiu Ognjišče v Radijskem misijonu, ko je spregovoril v pogovornem pričevalskem večeru »Vsakomur se lahko zalomi«. Nekaj njegovih misli je objavljeno spodaj v članku, prisluhnete pa lahko tudi arhivu pogovora Radia Ognjišče.

    V Jezusu odkrivam zgodovinskega rešitelja
    »Vsakomur se lahko zalomi, tudi jaz pri tem nisem izjema. Tudi Bogu se je marsikaj zalomilo, že v prvem trenutku, ko je ustvaril angele, se mu je zalomilo, nekateri so se obrnili proti njemu in zapeljali prvega človeka. Tudi Cerkev ni imuna na to, v tem nismo izjema. V molitvi in ob premišljevanju Svetega Pisma se je v meni vzbujalo zanimanje za Jezusa, v katerem odkrivam zgodovinskega rešitelja, ki lahko pomaga tudi meni, posebej v trenutkih, ko se mi zalomi. Tako zdaj tudi jaz v Njegovem imenu sprejemam milost in imam priložnost v Njegovi moči »lomiti« vezi, ki jih spletemo s Satanom, ko pristanemo njegovi zapeljivosti in zapademo v greh, ki nas oddaljuje od Njegove ljubezni.«

    Če iščemo Boga, ga najlažje najdemo tam, kjer On išče nas
    »Ponavadi težko v sebi prepoznaš hrepenenje v iskanju Boga, težje si ga priznaš in mu slediš bolj dejavno. Če iščemo Boga, ga je najlažje najti tam, kjer nas tudi On sam išče.«

    Zakramenti so način božjega iskanja človeka
    »Zakramenti so Jezusove skrivalnice. Ker je Jezus otrok v odnosu do nebeškega Očeta, rad počne to, kar vsi otroci radi počnejo in Jezus, ker je obljubil, da bo navzoč z nami vse dni do konca sveta, je apostolom že pri zadnji večerji rekel, da bodo delali še večja dela kot on, zaradi njegove navzočnosti v zakramentih. Zakramenti so tisti načini božjega iskanja človeka, ki odgovarjajo na iskanje in potrebe človkea v vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah. Zato jih je tako veliko, sedem in vsak odgovarja na določene potrebe.«

    Bog, želim biti del tega lepega načrta
    »Bog ima vse začrtano. Ampak to je načrt ljubezni. Ni usoda, kot so razmišljali stari Grki ali kot mnogi razmišljajo na podlagi vzhodnjaških verstev, da ni nobene pomoči, kot da je nekaj zunanjega navrženega in smo samo pasivni trpniki. To je načrt ljubezni. Je načrt. Je določeno, ampak nam je dana možnost, da v Božji ljubezni skupaj ta načrt izpeljemo. Tako kot arhitekt za določeno zgradbo nastavi in pričakuje od gradbenikov, da ga izpeljejo, da ga bodo dobro naredili, imamo tukaj idealnega arhitekta, kjer ni prostora v načrtu za nobeno napako. Je načrt, ki prihaja iz ljubezni, za ljubezen. Nam pomaga, da zacvetimo. Za ta načrt smo bili ustvarjeni, samo roke moramo dvigniti in reči, Bog želim biti del tega lepega načrta.«

    https://radio.ognjisce.si/sl/230/novice/32000/ce-iscemo-boga-ga-najlazje-najdemo-tam-kjer-on-isce-nas.htm

  17. Janez says:

    Da bi si povrnili notranji mir Molimo k Bogu
    Moj Oče!
    Zdaj, ko so potihnili glasovi in ugasnili vsi kriki,
    sem tu, klečim in molim ob postelji, in moja duša se dviga k tebi, da ti reče:
    verujem vate, zaupam ti in te ljubim z vsemi svojimi močmi.
    Slava ti, Gospod!
    V tvoje roke izročam utrujenost in boj,
    veselje in razočaranja tega dne, ki se končuje.
    Če sem bil nepotrpežljiv,
    če so v meni prevladovali sebični vzgibi,
    če sem dal prostor jezi ali žalosti, oprosti, Gospod!
    Bodi usmiljen z menoj.
    Če sem bil nezvest, če sem govoril v prazno,
    če sem se prepustil nestrpnosti, če sem bil komu trn v peti, oprosti, Gospod!
    To noč ne želim zaspati, ne da bi čutil v svoji duši
    gotovost tvojega usmiljenja,
    tvojega sladkega, popolnoma zastonjskega usmiljenja.
    Gospod! Zahvaljujem se ti, moj Oče,
    ker si bil sveža senca, ki me je pokrivala ves ta dan.
    Zahvaljujem se ti, ker si, neopazen, nežen in objemajoč,
    v vseh teh urah pazil name kot mati.
    Gospod! Okoli mene je vse že tiho in mirno.
    Pošlji angela miru v to hišo.
    Umiri moje živce, pomiri mojega duha,
    sprosti moje napetosti.
    Preplavi moje bitje s tišino in umirjenostjo.
    Bdi nad menoj, dragi Oče,
    medtem ko se v zaupanju pogrezam v sen
    kot otrok, ki veselo spi v tvojem objemu.
    V tvojem imenu, Gospod, bom mirno počival.
    Amen.

    Avtor molitve, objavljene v molitvenem priročniku Srečanje, je brat Ignacij Larrañaga.

    Gospod nakloni nam prosim Milost, da si povrnemo spet duhovni Mir in Počitek. Hvala Oče.

    Človek, vse izroči v Božje roke in Mu zaupaj
    Včasih moramo prositi Boga, da odstrani naše probleme in strahove, da nam pomaga živeti mir, po katerem tako zelo hrepenimo. Da zaživimo brez pritiska tolikih stisk in težav, ki jih prinaša življenje. Vse okoli nas se odvija prehitro, življenja ne obvladujemo in to nas navdaja s strahom in bolečino. Strah nas je, da bi izgubili to, kar trenutno imamo. Strah nas je, da bi se nam življenje kakorkoli zapletlo in da bi zboleli. In ravno to je težava našega bivanja: neprestano omahovanje, razni strahovi, bivanjski dvomi ali strah pred življenjem, čeprav imamo Njega, ki nas daje Odrešenje, Moč in Upanje. Zato se zdi bolj pametno podati k Njemu in poiskati Njegovo pomoč, saj sam ne moreš vsega narediti. Z Njim pa lahko. Kakšno bi bilo naše življenje, če bi se pogumno postavili nasproti dvomom in stvari ne opuščali zaradi strahu?

    MOLIMO
    Gospod BOG, moj dragi Odrešenik,
    želim živeti brez strahov.
    S tisto sveto nenavezanostjo,
    ki je danes še ne premorem.
    Želim rasti in biti vedno bolj Tvoj,
    a res ne vem, kako naj se odtrgam od svojih strahov.
    Zato ti danes izročam prav vsakega posebej od Ljudi,
    S katerimi živim, delam ali se dnevno srečujem na Poti Življenja.
    Jezus, močno me objemi, da bodo moji strahovi izginili.
    In me spremljaj, Gospod, da bom znal biti pogumen.
    Tako mi pomagaj utrditi pogum, da bom lahko Dober Človek in Kristijan,
    ki z ljubeznijo objame vsakdanji križ problemov in težav, ki nas pestijo.
    Jezus, prosim te, reši me vseh mojih težav in spon, naj bom vse bolj Tvoj.
    In nauči me Ljubiti in Odpuščati tako, kot Ljubiš in Odpuščaš Ti.

    Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie.

    Vse okrog nas se dogajajo Čudeži, če le imamo oči, da jih vidimo in Verujemo.

  18. Miro says:

    ZAPISI SV. FAVSTINE KOWALSKE SO NEVERJETNO DOVRŠENI, ČEPRAV JE KONČALA LE TRI RAZREDE OSNOVNE ŠOLE!

    – Bog nikomur ne odreče
    svojega usmiljenja. Nebo in zemlja se lahko
    spremenita, Božje usmiljenje pa je neizčrpno.

    – Molk je moč v duhovnem življenju.
    Blebetava duša nikoli ne bo prišla do svetosti.

    – Ljubezen je vrednota in daje našim
    delom veličino. Čeprav so naša dela
    sama po sebi majhna in vsakdanja,
    bodo zaradi ljubezni postala velika in
    mogočna pred Bogom.

    Sestra Favstina je na pobudo svojega spovednika redno pisala duhovni dnevnik. Njena pisava je bila okorna, misli pa tako globoke, da jih ne bi mogel bolje zapisati noben učenjak. Resnično lahko rečemo, da je pisala »po Božjem nareku«.

    Sv. Favstina je v življenju imela vrsto videnj. V enem od njih – še danes je aktualno za vsakega od nas – ji je Jezus predstavil rožni venec Božjega usmiljenja in ji razložil, kako naj ga molimo. »Po molitvi tega rožnega venca,« je obljubil Jezus, »sem pripravljen dati ljudem vse, za kar me bodo prosili, če je to skladno z mojo voljo.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske)

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/10/05/favstina-kowalska-njeni-zapisi-so-neverjetno-dovrseni-ceprav-je-imela-narejene-le-3-razrede-osnovne-sole

    Oklenimo se redne molitve rožnega venca Božjega usmiljenja, še zlasti ob tretji uri popoldan, ko je ura velikega usmiljenja za ves svet. Vse, kar prejemamo v molitvi, z veseljem posredujmo bližnjim, posebej ljudem, ki so najbolj potrebni ljubezni in usmiljenja; naj se naša molitev vedno odraža v duhovnih in telesnih delih usmiljenja do bližnjega!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  19. Janez says:

    Kdor je prežet z ljubeznijo, je tudi poln upanja in vere. Zaupa življenju, zaupa Bogu in ljudem. Ve, da bo njegovo življenje uspelo. Ima tudi zaupanje v ljudi. Trdno stoji na realnih tleh. Tudi razočaranja ga ne morejo iztiriti. V svoji minljivi ljubezni hrepenimo po polni ljubezni, na katero se lahko zanesemo, ki nikoli ne mine, ki vse prenese. In ob tem le slutimo, da je končno to samo Božja ljubezen, ki vsem človeškim ljubeznim podarja to trdnost. Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti plačila rešitve, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima v življenju nasprotnike in preizkušnje (sv. Avguštin).
    PRISLUHNIMO SI, MOLITEV MATERE TEREZE iz KALKUTE
    Ko te prosim, da me poslušaj,
    ti pa me napadeš z nasveti,
    nisi uslišal moje prošnje.
    Ko te prosim, da me poslušaj,
    ti pa mi začneš pojasnjevati,
    zakaj naj se ne bi počutil kot se,
    gaziš po mojih občutkih.
    Ko te prosim, da me poslušaj,
    ti pa meniš, da moraš nekaj narediti,
    da bi rešil mojo težavo,
    se mi izneveriš, pa naj zveni še tako čudno.
    Poslušaj!
    Prosim te le, da me poslušaš.
    Ne govori in ne deluj – samo poslušaj.
    Naj nikoli nihče ne pride k tebi,
    da ne bi odšel srečnejši in boljši.
    Bodi živ izraz Božje prijaznosti:
    prijaznosti na obrazu,
    prijaznosti v očeh, prijaznosti v nasmehu.
    (Sveta MATI TEREZIJA)

    … velikokrat poslušamo, pa ne slišimo … tako otrok, partnerjev, staršev, prijateljev … in tudi oni nas … si je res tako težko prisluhniti in slišati drug drugega?

    Moj Gospod, prosim te, da odstraniš vse…
    »Moj Gospod, prosim te, da odstraniš vse,
    kar ločuje mene od Tebe in Tebe od mene.
    Odstrani vse, kar me dela nevrednega
    Tvojega pogleda, Tvoje roke in Tvoje graje,
    Tvojih besed in pogovora s Teboj,
    Tvoje dobrotljivosti in ljubezni.
    Odvrni od mene vsako zlo, ki me ovira,
    da Te ne vidim,
    Te ne slišim,
    Te ne okušam,
    Te ne vonjam
    in se Te ne dotikam v globini Moje Duše;
    da se Te ne bojim
    in nisem dovolj pozoren na Tebe;
    da Te ne poznam dovolj,
    da Te ne ljubim dovolj,
    in te zato nimam kot želim;
    da se ne zavedam popolnia Tvoje navzočnosti
    in se Te ne razveselim, kot bi se lahko, da bi našel Mir in Ljubezen Očeta.
    Vse to prosim zase in si goreče želim od Tebe.
    Amen.«
    (sv. Peter Faber)

    Imeti – dajati
    To, kar imaš, te loči od drugega;
    to, kar daš,
    te združi z drugim.
    Ko imaš stvari, daješ stvari;
    ko nimaš več ničesar,
    daješ samega sebe.
    Le tedaj resnično ljubiš.
    Kajti človek je to, kar daje.
    Kdor nima ničesar daje samega sebe:
    zna ljubiti
    in živi za drugega,
    da bi drugi živel z njegovo pomočjo.
    (Silvano Fausti)

    Lep je Božji Svet in polno je lepih stvari in čudes, le spregledati moramo in ne le gledati ne da bi videli.

  20. Janez says:

    Šest koristnih nasvetov kristjanom proti žalosti in čustveni praznini, da bomo bolj vedri in dobri ljudje
    Čustvena praznina je občutje, ki ga ne moremo premagati z nakupovanjem vedno novih stvari ali z najrazličnejšimi potovanji; z njo se lahko soočimo le tako, da se obrnemo vase ter se spopademo s trenutnim stanjem svojega razuma in srca. Molimo in prosimo Boga za navdih in vodstvo, da ne bomo žalostni in depresivni ter brez vedrine in upanja.

    1) Prepoznajte negativne misli
    Podobno kot vsakdanje preverjanje elektronske pošte in brisanje sporočil, ki nas ne zanimajo, je priporočljivo, da bi se navadili tudi preverjanja svojih misli. Ob temeljitem preverjanju bomo ugotovili, ali nam naše misli ‒ in občutja, ki jih vzbujajo ‒ koristijo ali škodujejo. Pomembno je ne le prepoznati in zavračati negativne misli; naučiti se moramo tudi nekaterih strategij, da bi se jim lahko izognili. Na primer: ne smemo prehitro sklepati o tem, kaj si mislijo in kaj bodo storili drugi ljudje, dokler nimamo dovolj potrebnih informacij; v nasprotnem primeru tvegamo, da jih bomo brez vzroka obsojali, sami pa bomo prizadeti ali užaljeni. Tudi če ugotovimo, da nas je nekdo resnično užalil, moramo ohraniti uravnotežen pogled in se ne odzvati neprimerno trenutnemu položaju. Druga past, v katero lahko zapademo, je pretirano posploševanje. Če imamo z nekim človekom slabo izkušnjo, ne smemo domnevati, da je to edina plat dogodkov in da bo odslej vedno tako. Če se uspemo izogniti nekaterim miselnim pastem, nam bo to v pomoč, da bomo razumneje razmišljali in ostali z nogami trdno na tleh, in na ta način bomo lažje našli praktične rešitve za kakršnekoli težave.

    2) Naučite se zastavljati vprašanja
    Morda nenavadna in neprijetna občutja, ki jih doživljamo ob čustveni praznini, sama po sebi niti niso najpomembnejša, dosti pomembneje je, kaj pomenijo; običajno predstavljajo “alarm”. Namesto da bi se pogreznili v praznino, si moramo zastaviti ustrezna vprašanja, da bomo ugotovili, kaj je ta občutja povzročilo in kako lahko stanje izboljšamo. V današnjem svetu se pogosto izogibamo tišini; to sploh ni težko, saj smo nenehno obkroženi s hrupom, glasbo, podobami ipd., kamorkoli gremo. Posledično premalo premišljujemo ali se sprašujemo o tem, kaj počnemo in kako se počutimo. Živimo povsem samodejno in se pozabimo vprašati, kako bi lahko mi sami ali pa ljudje okoli nas postali srečnejši. Biti srečen pomeni, da se vsak dan osredinimo na pomembne stvari, to pa od nas zahteva čas za razmislek, vprašati se moramo, ali zares počnemo to, kar se nam zdi najpomembneje.

    3) Uživajte življenje
    Pomembno je, da si vzamemo čas in uživamo v vsakdanjih stvareh: prijateljih in družini, lepoti sveta okoli nas, stvareh, ki jih radi počnemo. To nam bo na obraz narisalo nasmešek, izboljšalo naše duševno zdravje in splošno počutje. V veliko pomoč nam je lahko, če si sestavimo seznam stvari, ki jih moramo opraviti, nato pa opredelimo, kaj je nujno in pomembno. Na ta način bomo uvideli, kaj je nepotrebno in nam je v napoto pri stvareh, ki so resnično pomembne; morda bomo tudi lažje ugotovili, katere pomembne stvari nehote zanemarjamo.

    4) Okrepite svojo samozavest
    Samozavest je neke vrste imunski sistem našega čustvenega življenja. Ob pomanjkanju samozavesti smo bolj dovzetni za žalost in malodušje, morda celo razmišljamo, da si ne zaslužimo sreče. Zdrava samozavest pa nam bo v pomoč, da se bomo lažje soočili z vsakdanjimi izzivi. Če želimo okrepiti svojo samozavest, moramo sami sebe bolje spoznati. Tistega, česar ne poznamo, ne moremo ljubiti. Če se bomo bolje spoznali, bomo prepoznali svoje vrline in šibke točke in se sprejeli takšne, kakršni smo. Če bomo do sebe iskreni in objektivni in bomo sami sebe sprejeli, bomo lažje ugotovili, na kakšen način nam naše kreposti in vrline lahko pomagajo pri osebni rasti, da se bomo kot osebe okrepili in izboljšali. V življenju se nikoli ne moremo povsem izogniti nesreči in negativnim občutkom, toda če smo trdno zasidrani v stvarnosti, če iskreno premišljujemo o tem, kdo smo, o dobrih stvareh, ki nas obdajajo, o tem, kaj je resnično pomembno, nas težavni trenutki in občutenje čustvene praznine ne bodo premagali.

    5) Molite Boga za svoje nasprotnike in druge ljudi tako, da bodo negativne vibracije in težnje, problemi in težave prešle ali celo izginile. Naj se skrbi in težave razkadijo. Pomagali boste drugim in sebi. Ne boste več magnet raznih negativnih silnic in tokov. Prinašali boste več veselja, vedrine in pozitivne energije ter upanja in topline med ljudi, ki to rabijo. Naj nas Vodi Božja Milost in Dobrota. Kristjani imamo pravico do optimizma, Upanja in veselja, saj imamo Odrešenika in Evangelij, ki je Veselo Oznanilo za vse Ljudi.

    6) Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
    Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva našo pripravljenost odpreti vse naše čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju in širimo dobroto v našo okolico. Vsak človek naj bo sam sebi največji prijatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa ter naj bo dober in strpen do soljudi. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi in prosi Boga in prizadevaj si biti dober Človek in dober Kristjan. Hvala Ti Gospod za vse, kar s nam daroval. V Miru in Tišini Človek spet najde Moč in Rešitev, ki mu jo nakloni Bog, ko se spet povežemo z Njim in ga iskreno prosimo in delamo dobra dela ter služimo drug drugemu. Molitev je namreč pogovor z Njim, ki je naš Najboljši Oče, dobra dela pa Samaritanska pomoč ljudem, ki jo rabijo zaradi bolezni, žalosti, stisk in problemov. Vedno je Oče tu pri nas in nas ljubeče čaka na Obalah večnosti. Iščemo ga dostikrat nekje daleč, pa je zelo blizu in sicer v Nas, v Soljudeh in v Naravi, ki nas obkroža in nas tiho gleda in nagovarja.

    In za sklep še nekaj lepih in spodbudnih misli:
    Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.
    Ne pozabite reči “rad/a te imam” vašim domačim, prijateljem, partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.
    Ne pozabite se držati za roke s svojimi najdražjimi in prijatelji ter ceniti trenutkov, ko smo skupaj, ker nekega dne te osebe in/ali teh oseb ne bo več z vami.
    Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi ter delajte dobro in pomagajte po svojih močeh.
    Smejte se pogosto, dolgo in iskreno ter naredite veselje tudi drugim. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Solze se dogajajo. Vsi bodimo veseli in dobre volje ter hvaležni Bogu za vsak trenutek življenja.
    Vztrajate in preživite ter bodite stanovitni v molitvi in prošnjah k Bogu. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri z številom vdihov, ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.”
    In zaupajte v Boga Odrešenika, ki nam je dal Vse, kar rabimo. Molite in prosite ga, ko vam je hudo ali ko morate premisliti in sprejeti pomembne odločitve v Življenju.

    Dopolnitev že objavljenega prispevka iz medmrežju Aleteia, ameriški komik George Carlin, lastni doprinos nekaterih misli et altro.

    Biti srečen pomeni živeti v miru. V miru pa živi tisti človek, če ima radost in dobroto v srcu,
    če ljudem veselje odrešenja prinaša in strahove ter hudo stran od ljudi izganja.
    (Prof. dr. Anton Trstenjak, nekdanji duhovnik in psiholog na TF Ljubljana )

  21. Miro says:

    KAJ JE V ČLOVEKOVEM SRCU, SPRIČUJE NJEGOVO GOVORJENJE. BESEDA JE NAMREČ OBLEKA DUŠE (PLATON)!

    BOŽJA BESEDA: »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta« (Mt 6, 43-45).

    Celoten evangeljski odlomek na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C43-49&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Odlomek iz knjige Razloženi evangeliji (France Rozman): Srce je središče človekove volje, zato se človek odloča po nagibu svojega srca. Dokler ga ne zgane božja beseda, je kakor ohromelo, šele ko se oklene božje besede, prihaja iz njega dobro kakor iz zaklada. Če pa se je ne oklene, ne more prinesti iz sebe dobrega; kaj pa je v človekovem srcu, spričuje njegovo govorjenje. Beseda je namreč obleka duše (Platon).

    Preblaženi Devici Mariji z zaupanjem izročimo vse zahvale, molitve in prošnje za uslišanje pri Bogu, ki so jih v rubriki »Prosim za molitev« zapisali: Jasna, Tanja, Sija, Slavica, Katja, Sofija, Kras, Lea, Alenka, Hvala, Kristina, Janez, Eni, KP, MamiM, Jana, Maja, M., Irena, andreja, marjana, Blanka, Sasa, Dr, Žametna vrtnica … in drugi prosilci milosti na tej spletni strani.

    Verujmo in zaupajmo v Gospoda in njegovo besedo, molimo drug za drugega, darujmo naše preizkušnje Jezusu, ki se za nas daruje pri sveti maši, uresničujmo dela usmiljenja do bližnjega. Vztrajno in ponižno prosimo, naj Gospod na Marijino priprošnjo dopolni naša prizadevanja s tistimi milostmi, ki so za vsakega od nas najbolj potrebne v skladu z Božjo voljo!

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni
    bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo
    pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi
    prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
    Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno
    nas poslušaj in usliši. Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  22. Hvala says:

    POKORŠČINA POMENI IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO!

  23. Hvala says:

    MOLITEV , KI ZDRAVI!

    V drobni knjižici, ki jo je napisal dr . Tomislav Ivančić, Filozof, teolog, duhovnik, ustanovitelj revije “HAGIOTERAPIJA”, v tej knjižici podaja molitve za vsako situacijo v življenju.

    PRI VSAKI BOLEZNI, ALI KO TI NOBENO ZDRAVLJENJE NE KORISTI pravi Ivančić takole: ZAHVALJUJ SE BOGU ZA NJEGOV NAČRT S TEBOJ, ZAHVALJUJ SE MU, KER TE VODI K SEBI PO BOLEZNI. NE ZAHVALJUJ SE ZA BOLEZEN AMPAK ZA BOŽJI NAČRT Z BOLEZNIJO!
    ——————————————————————————————————————————————————-
    KO SI SAM BOLAN ALI KADAR SI ODVISNIK TI ALI DRUGI ALKOHOL, SEKS, DROGA , HRANA, PREPIRI, POSEL ITD… pravi Ivančić: PRINESI TO BOLEZEN S PRINEŠENIMI DAROVI NA OLTAR PRI MAŠI.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    OBSTAJA VELIKO DUHOVNIH BOLEZNI , KI SO PODEDOVANE:
    – ALKOHOLIZEM,
    – PSOVANJE,
    – SOVRAŠTVO,
    – RAZVRAT ………………….. moli: ODPUSTI OSEBI, OD KATERE SI PODEDOVAL BOLEZEN (živi ali pokojni). NAMENI SVETO MAŠO ZA TO OSEBO. PRI DAROVANJU JO PRINESI PRED BOGA. OBHAJAJ SE PRI MAŠI ZANJO.
    NA KONCU MAŠE RECI: “KRI JEZUSA KRISTUSA NAJ UNIČI VSE NEGATIVNE VPLIVE TE OSEBE NA MENE. ”
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ZA PRIZADETE OTROKE (telesno ali duševno).
    JEMLJI TA” ZDRAVILA ” VSAJ EN MESEC . Z NEŽNOSTJO, GOTOVOSTJO IN ZAUPANJEM BOŠ OZDRAVIL TISTE RANE, KI SO PRI OTROKU NASTALE ZARADI STRESA, ŠOKA, NESPREJEMANJA. VSAKO NOČ, KO OTROCI SPIJO (ne podnevi, ker se otroci tega tedaj branijo) POLOŽI ROKO OTROKU NA GLAVO IN MOLI: “BOG TE LJUBI, TUDI JAZ TE LJUBIM.”
    BOŽJA LJUBEZEN BO STEKLA SKOZI TVOJO ROKO. MOLI VSAK DAN VSAJ PETNAJST MINUT, ODVISNO OD TEGA, KOLIKO JE TVOJE LJUBEZNI V SRCU. POGOSTO MOLI .”ALELUJA”.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    (Korenine besede aleluja najdemo v hebrejskem izrazu, ki pomeni slavimo Gospoda).

    PRI BREZUPU V TVOJEM ŽIVLJENJU, PRI OBČUTKU KRIVDE, NESMISLA IN NELAGODNOSTI, KO TI NI MOGOČE VZPOSTAVITI ODNOSA Z DRUGIMI. MOLI PO TOČKAH OČENAŠA: BOGA VIDETI, PRIZNATI GREHE, ODPUSTITI, ODPOVEDATI SE, SPREJETI KRIŽ.
    ———————————————————————————————————————————————————ČE SO SKUŠNJAVE ZELO MOČNE, ČE SE TI V DOMIŠLJIJI POJAVLJAJO UMAZANE SLIKE, ČE IMAŠ SKUŠNJAVE, DA NE BI ŠEL K OBHAJILU ALI SPOVEDI- NE NAPADAJ SAM HUDIČA. TO JE NEVARNO, PRAVI CERKEV, KER SE TAKO NEPOSREDNO IZPOSTAVLJAŠ ZLIM SILAM IN TI BO SAMO ŠE SLABŠE.
    OBRNI SE K JEZUSU. HUDIČ NE MORE POSEDOVATI GLOBIN TVOJE DUŠE, TVOJE OSEBE; TODA NJEGOVE MOČI LAHKO ONEMOGOČIJO TVOJE PSIHIČNE IN DUHOVNE SPOSOBNOSTI, LAHKO TE ZVEŽEJO.

    Takole reci: “BOG, HVALA TI ZA MOJE NEUMNE MISLI IN SLIKE.” ZVODNIK SE BOJI TVOJE HVALE, TVOJEGA ZAHVALJEVANJA BOGU IN TVOJE NEUSTRAŠNOSTI. TAKOJ BO POBEGNIL, A TI SE LAHKO Z OLAJŠANJEM SMEJEŠ.

    VEDNO RECI:” JEZUS, PROSIM TE , ZLOMI TO NEČISTO SILO V MENI.”
    ČE SI NEMIREN, TAKOJ RECI:” JEZUS JE MOJ GOSPODAR. ON JE VSEMOGOČEN. JAZ PRIPADAM JEZUSU KRISTUSU. ”
    TEDAJ MIR HITRO PRIDE.
    ———————————————————————————————————————————————————KADAR ŽELIŠ NEKOMU POMAGATI, KO ŽELIŠ Z NEKOM IMETI DOBRE ODNOSE.
    ODPOVEJ SE, OSVOBODI SE NAVEZANOSTI NA TEGA ČLOVEKA, ODPOVEJ SE VSAKEMU INTERESU V POVEZAVI Z NJIM. TO JE POMEMBNO, KAJTI ČE IMAŠ KAKRŠNE KOLI INTERESE V POVEZAVI Z NJIM ALI SE GA BOJIŠ, SE NE MOREŠ BOGU POPOLNOMA ODPRETI. TVOJ INTERES JE BLOKADA.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————-

    Glejte, zelo drobna knjižica ZELO MOČNIH, ZELO KRATKIH IN ČUDOVITIH MOLITEV, za vsako situacijo v življenju. JEZUSOVA ODREŠENJSKA KRI ZDRAVI.
    Knjižica nima niti sto strani. Priporočam jo v branje oz molitve po nasvetu dr. Tomislava Ivančića. Imajo jih v katoliških prodajalnah knjig.

    Molitve so zelo kratke, saj že sama izgovorjena beseda JEZUS zdravi.
    Molitve so za:MOLITEV ZA NOTRANJO OSVOBODITEV. Ivančič pravi: TISTO, ČESAR SE NE MOREMO REŠITI Z MOLITVIJO ZDRAVLJENJA, POSTANE ZA NAS POGOSTO SKUŠNJAVA ALI NAGNJENOST K ZLU. ZA TE RANE IN ODVISNOSTI POTREBUJEMO MOLITEV ZA NOTRANJO OSVOBODITEV.
    TUDI PO SPOVEDI, BOLNIŠKEM MAZILJENJU, MOLITVAH ZDRAVLJENJA NAS LAHKO NEKAJ ZASUŽNJUJE IN SLABI NAŠ ODNOS DO BOGA IN LJUDI.

    TAKŠNE OVIRE SO LAHKO TAKO GLOBOKO IN TRDNO UKORENINJENE, DA ZATO POTREBUJEMO URADNO MOLITEV ZA PREPREČEVANJE POSLEDIC PREKLETSTVA. ODKRIJ PODROČJA, NAD KATERIMI POTREBUJEŠ TO MOLITEV;

    -ALI SI BIL POVEZAN Z BELO ALI ČRNO MAGIJO?
    – ALI SI NAREDILA SPLAV, OZ. SI DRUGIM PRI TEM POMAGAL (A)? UPORABLJAŠ ABORTIVNA ALI KONTRACEPCIJSKA
    SREDSTVA?
    – ALI IMA KDO V TVOJI DRUŽINI POKOJNIKA , KI JE NAREDIL SAMOMOR, UMRL BREZ ZAKRAMENTOV, UMRL V
    VOJNI, SO BILI ČLANI ALI SIMPATIZERJI NACIZMA?
    – ALI SI BIL POVEZAN S ČEŠČENJEM MALIKOV?
    – ALI SI BIL V KAKI NEKRŠČANSKI SEKTI?
    – ALI SO TI VEDEŽEVALI IZ DLANI, KAVE, ZVEZD, KART, ITD…DAJALI INFORMACIJE O TVOJI PRIHODNOSTI?
    – ALI SI ODVISNIK OD KAVE, ALKOHOLA, CIGARET, DROGE, SPOLNOSTI, DENARJA, AVTOMOBILA, ŽENSK, MOŠKIH,
    PIVA, DELA? KAJ TE ZASUŽNJUJE?
    – ALI SI SE UKVARJAL S SPIRITIZMOM?. VERUJEŠ V TALISMANE IN FETIŠE?
    – BOLEHAŠ ZA BOLEZNIJO , KI JE ZDRAVNIKI NE MOREJO ODKRITI, UPORABLJAŠ MORDA ABORTIVNA IN
    KONTRACEPCIJSKA SREDSTVA?
    – IMAŠ V SVOJI DRUŽINI MORDA KOGA, KI PSUJE, PREKLINJA? ALI TE JE MORDA KDO PREKLEL ALI ŽELEL
    ŠKODOVATI TVOJIM OTROKOM?
    – ALI OBČUTIŠ V SEBI SOVRAŠTVO?
    – ALI MORDA NISI SPOSOBEN ODPUSTITI, BITI DOBER?
    – ALI MORDA NE MOREŠ IZGOVORITI BOŽJEGA IMENA, OZ, RAZUMETI SVETEGA PISMA , ČEPRAV TO POSKUŠAŠ?
    – ALI SI NEZBRAN PRI SVETI MAŠI?
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ——————————————————————————————————————————————————-
    PROSI JEZUSA, DA TI POMAGA, DA TO SPOZNAŠ, DA TE RAZSVETLI , DA BI LAHKO PREPOZNAL VSE, OD ČESAR ŽELIŠ, DA TE OSVOBODI. OPREDELI SE PROTI HUDIČU IN ZLU. PROSI JEZUSA, DA TI DA MOČ.

    Vidite, skušam podati, da je najvažnejše, da si zapomnimo, DA JE JEZUS USMILJEN!!! Naj bodo naši grehi še tako številni, GOSPOD JE TISTI, KI SE VSAKEGA usmili, ki priznava grehe, se jim odpove, in prosi JEZUSA za pomoč in dovoli, da ga popelje skozi celotno zdravljenje!

    V knjižici so molitve še za:
    – KO TE MUČIJO TEŽKE SKRBI, KO SI V VELIKI SKUŠNJAVI, KO TE JE ZELO STRAH,
    – KO TI JE ODVRATNA VSAKA MISEL NA AKTIVNOST, KO NE MOREŠ NAJTI MOČI, DA BI KAJ NAREDIL,
    – KLASIČNA MOLITEV PRI VSAKI RANI IN BOLEZNI,
    – KO SE BOJIŠ, KO SI NEMIREN, NEZADOVOLJEN, TUDI PRI PSIHIČNIH BOLEZNIH,
    – KO SE BOJIŠ LJUDI, KI TI GROZIJO,
    – ČE SE NEKOGA BOJIŠ, ČE SE BOJIŠ GREHA, SMRTI, BOGA, LASTNEGA STRAHU,
    – KO NEKDO SOVRAŽI TEBE ALI TVOJO DRUŽINO, KO NEKDO PSUJE IN PREKLINJA, KO IMA NEKAJ PROTI TEBI IN SE GA ZATO BOJIŠ, KO TI NEKDO ŽELI ŠKODOVATI Z OKULTNIMI PRAKSAMI IN ČARANJEM,
    – KO SO TE LJUDJE PRIZADELI, KO SI NAVEZAN NA LJUDI,
    – KO SI BOLAN, FIZIČNO, PSIHIČNO IN DUHOVNO,
    – PRI VSAKI BOLEZNI, ALI KO TI NOBENO ZDRAVLJENJE NE KORISTI,
    – KO ŽELIŠ MOLITI ZA BOLNIKA,
    – ČE NISI IZKUSIL NIKAKRŠNE LJUBEZNI V ŽIVLJENJU,
    – KADAR VIDIŠ VSE SAMO ČRNO, NEGATIVNO V LJUDEH, V SEBI; PRI LOČITVI ZAKONA, V VOJNI, KO SLIŠIŠ SLABE –
    NOVICE,
    – PRI DEPRESIJAH in še in še…..

    Naj ponovim, da so to zelo zelo kratke molitve, nekaj stavkov, čudovite, zdravilne. JEZUS ZDRAVI!. IZROČIMO SE MU, IN SODELUJMO Z NJIM.

  24. Miro says:

    NAROČILO APOSTOLA PETRA: »V MEDSEBOJNIH ODNOSIH SE VSI OBLECITE V PONIŽNOST« (1 Pt 5,5) – KAKO PREPOZNATI POMANJKANJE PONIŽNOSTI V NAS?

    Ponižnost ni lastnost, ki jo osvojimo enkrat za vselej, temveč je vsakodnevno zavedanje o naši krhkosti in minljivosti. Je vsakodnevni boj med prevzetnostjo in skromnostjo. Je vsakodnevno spolnjevanje naročila apostola Petra: »V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost« (1 Pt 5,5).

    O znakih, ki kažejo na pomanjkanje ponižnosti v nas več na:
    https://www.iskreni.net/zivljenjski-slog/znaki-ki-kazejo-na-pomanjkanje-poniznosti-v-nas

    Ob tem omenimo še izjemno pomembne besede apostola Pavla: »Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel?« (1 Kor 4,7). Zato se vedno za vse zahvaljujmo Gospodu, saj je vse Njegov dar. In v tem duhu tudi ljubimo, molimo in delajmo!

    Slava Tebi Jezus; hvala Ti za vse milosti in darove, katere nam milostno podarjaš na mogočno priprošnjo Preblažene Device Marije, sv. Jožefa in vseh svetnikov!

  25. Hvala says:

    KAKŠNA JE V RESNICI PRAVA LJUBEZEN!!! (Svetniki o njej pravijo takole)

    https://si.aleteia.org/slideshow/10-najlepsih-misli-svetnikov-o-ljubezni/?from_post=110969

  26. Hvala says:

    BOG URESNIČUJE SVOJO ZAMISEL: BOŽJA PREVIDNOST
    ———————————————————————————
    NAŠ BOG JE VENDAR V NEBESIH, STORI VSE, KARKOLI HOČE (Ps 115,3); IN O KRISTUSU JE REČENO: ” ČE ODPRE NE BO NIHČE ZAPRL, ČE PA ZAPRE, NE BO NIHČE ODPRL” (Raz 3,7).

    V ČLOVEKOVEM SRCU JE MNOGO NAČRTOV, A SKLEP GOSPODOV USPE (Prg 19,21). TAKO VIDIMO, KAKO SVETI DUH, GLAVNI AVTOR SVETEGA PISMA, ČESTO PRIPISUJE DEJANJA BOGU, NE DA BI OMENJAL DRUGOTNE VZROKE. TO NI PRIMITIVNA “GOVORNA OBLIKA”, MARVEČ GLOBOK NAČIN OPOZARJANJA NA ABSOLUTNO BOŽJE GOSPOSTVO NA ZGODOVINO IN SVETOM (prim Iz 10,5-15; 45, 5-7 5Mz 32,39; Sir 11,14) TER S TEM VZGAJANJA K ZAUPANJU V BOGA.
    MOLITEV PSALMOV JE VISOKA ŠOLA TEGA ZAUPANJA (prim Ps 22; 32, 35, 103, 138 ir.).

    BOG DELUJE V SLEHERNI DEJAVNOSTI USTVARJENIH BITIJ. BOG JE PRVI VZROK, KI DELUJE V SLEHERNI DEJAVNOSTI USTVARJENIH BITIJ. BOG JE PRVI VZROK, KI DELUJE V DRUGOTNIH VZROKIH IN PO NJIH.: “BOG JE NAMREČ , KI PO SVOJEM BLAGOHOTNEM NAČRTU V VAS DELA, DA HOČETE IN DELATE” (Flp, 2,13; 1 Kor 12,6).

    TO NIKAKOR NE ZMANJŠUJE DOSTOJANSTVA USTVARJENEGA BITJA, MARVEČ NASPROTNO, , TA RESNICA GA POVIŠUJE.

    PRIKLICANO IZ NIČ PO BOŽJI MOČI , MODROSTI IN DOBROTI, NE ZMORE USTVARJENO BITJE NIČESAR, ČE JE ODTRGANO OD SVOJEGA IZVORA SAJ STVAR BREZ STVARNIKA IZGINE V NIČ (CS 36,3); ŠE MANJ MORE DOSEČI SVOJ POSLEDNJI CILJ BREZ POMOČI MILOSTI (prim Mt 19,26; Jn 15,5; Flp 4,13).
    ——————————————————————————————————————————————————-

    BOŽJA PREVIDNOST IN POHUJŠANJE ZLA (priloženo )
    ————————————————————————————————————————

    http://www.marija.si/gradivo/kkc/V-bozja-previdnost/

  27. Hvala says:

    VELIKE UGODNOSTI, KI JIH ČLOVEK PRIDOBI S POPOLNO VDANOSTJO BOŽJI VOLJI (Jean _Baptiste Saint -Jure, Claude La Colombiere_ BOŽJA PREVIDNOST

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/0/EA61283D5C95B4AFC1258218003F1831/$FILE/BOZJA%20PREVIDNOST.PDF

  28. Hvala says:

    ZUNAJ BOŽJE VOLJE SE ZNAJDE ČLOVEK TAKOJ, KO PRENEHA BITI BOGU HVALEŽEN.

    • Miro says:

      Kratka in jasna misel, zelo uporabna za naše duhovno življenje! Hvaležnost, hvaležnost, hvaležnost … vendar ne katera koli hvaležnost, ampak predvsem hvaležnost Bogu za vse, kar prejemamo. Ravno to je tisto, kar bolj ali manj primanjkuje vsem ljudem. Zato se ne čudimo, če smo večkrat žalostni, potrti, sitni, razdražljivi, nesrečni, godrnjamo, se pritožujemo in podobno, saj smo z nehvaležnostjo »zablokirali« dotok Božje milosti!

      Na hvaležnost do Boga se je dobro spomniti že na začetku dneva, s tem nadaljevati čez dan in tudi konec dneva zaključiti s hvaležnostjo za vse, kar smo prejeli od Njega. To je ena najodličnejših poti za dosego Božjega blagoslova v življenju in jo tudi sam zelo priporočam. Najprej sam sebi (za hvaležnost se moram nenehno prizadevati, kar že sicer ni lahko, v težavah pa je še toliko težje), nato pa tudi vsem, ki berete te vrstice.

      Bog vas obilno blagoslovi!

  29. Hvala says:

    3. LJUBEZEN NI NEVOŠČLJIVA (AL, 95-96)

    ZDRAVITI NEVOŠČLJIVOST

    95. Kot nasprotje ljubezni omenja držo, ki jo označujemo kot zēlos (nevoščljivost oziroma zavist). To pomeni, da v ljubezni ni prostora za občutja nezadovoljstva, kar zadeva dobro drugega (prim. Apd 7,9; 17,5). Pri nevoščljivosti gre za žalost zaradi tujega dobrega, ki kaže, da nas sreča drugih ne
    zanima, ker smo osredotočeni izključno na lasten blagor. Medtem ko nas
    ljubezen spodbuja, da izstopimo iz sebe, nas nevoščljivost zapira v lastni
    jaz. Resnična ljubezen ceni tuje uspehe, ne občuti jih kot grožnjo in se
    osvobaja grenkega okusa nevoščljivosti. Sprejema dejstvo, da ima vsak
    drugačne darove in različne poti v življenju. Skuša torej odkriti lastno pot
    do sreče, drugim pa pustiti, da najdejo svojo.
    96. Končno gre za to, da izpolnimo, kar sta zahtevali zadnji dve zapovedi Božje postave: »Ne želi hiše svojega bližnjega; ne želi žene svojega bližnjega
    ne hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je tvojega bližnjega!« (2
    Mz 20,17). Ljubezen nas vodi k iskrenemu sprejemanju vsakega človeka,
    tako da priznamo njegovo pravico do sreče. Tega človeka ljubim, ga gledam z očmi Boga Očeta, ki nam daje »vsega obilo za uživanje« (1 Tim 6,17),
    in tako v svoji notranjosti sprejemam, da se lahko veseli lepega trenutka.
    Prav ta lastnost ljubezni me vodi k temu, da zavrnem krivico in se ne sprijaznim, da nekateri živijo v preobilju, medtem ko drugi nimajo ničesar; ali
    ki me spodbuja k prizadevanju, da morejo tudi izločeni iz družbe doživeti
    vsaj malo veselja. Toda to ni zavist, temveč zahteva po pravičnosti.

    https://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Ljubezen-v-zakonu-priro%C4%8Dnik-za-zakonske-skupine.pdf

  30. Hvala says:

    ČLOVEK, KI ZAUPA SVOJE ŽIVLJENJE BOGU, DA GA BOG VODI PO POTI ŽIVLJENJA, MOLI IN PROSI SVETEGA DUHA, KI JE OGENJ, ŽIVLJENJE, DA GA ON USMERJA, BO SPOZNAVAL BOŽJO VOLJO.

    Vojtecj Kodet je v knjižici DEVETDNEVNICA K SVETEMU DUHU ZAPISAL: “SVETI DUH NAM POMAGA V MOLITVI PREPOZNAVATI BOŽJO VOLJO. SVETI DUH JE NAVZOČ SVOJO MILOSTJO IN NAS VODI PO POTI MOLITVE. ”

    DATI MORAMO PROSTOR SVETEMU DUHU IN PROSITI, DA NAM POKAŽE, KAJ JE BOŽJA VOLJA.

    To pišejo in povedo karizmatiki. Vedno je potrebno moliti, da nam Gospod pokaže, kaj je Njegova volja.

  31. Hvala says:

    Bogu nikoli ne postavljajmo pogojev
    Dragi bratje in sestre, Bogu nikoli ne postavljajmo pogojev in pustimo, da upanje premaga naše strahove. Zaupati v Boga pomeni, da vstopimo v njegove načrte, ne da bi kar koli zahtevali, in prav tako sprejmemo, da njegova rešitev in njegova pomoč prispeta do nas na način, ki je drugačen od naših pričakovanj. Gospoda prosimo za življenje, zdravje, naklonjenost, srečo, kar je tudi prav; a počnimo to v zavedanju, da Bog zna narediti življenje tudi iz smrti, da lahko doživimo mir tudi v bolezni, da smo lahko vedri tudi sredi osamljenosti in srečni sredi joka. Nismo mi tisti, ki bi lahko poučevali Boga, kaj mora narediti in da mora narediti to, kar mi potrebujemo. On to ve bolje od nas. Moramo zaupati, kajti njegove poti in njegove misli so drugačni od naših. (Mirenski grad).

  32. Miro says:

    DA BI IZVRŠIL NAŠE ODREŠENJE, SE JE BOŽJI SIN UČLOVEČIL, POSTAL JE »MESO« (Jn 1,14), RESNIČNO ČLOVEK!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    »JEZUS KRISTUS JE BIL SPOČET OD SVETEGA DUHA, ROJEN IZ DEVICE MARIJE«

    Zakaj je Božji Sin postal človek?

    Zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja si je Božji Sin v naročju Device Marije po delovanju Svetega Duha privzel meso. Nas grešnike je hotel spraviti z Bogom, nam oznaniti njegovo neskončno ljubezen, biti za nas vzor svetosti in nas napraviti »deležne božje narave« (1 Pt 1,4).

    Kaj pomeni beseda »učlovečenje«?

    Cerkev z besedo »učlovečenje« označuje skrivnost čudovitega združenja božje in človeške narave v eni sami božji osebi Besede. Da bi izvršil naše odrešenje, se je Božji Sin učlovečil, postal je »meso« (Jn 1,14), resnično človek. Vera v učlovečenje je razločilno znamenje krščanske vere.

    Na kakšen način je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek?

    Jezus je neločljivo pravi Bog in pravi človek, v edinosti svoje božje osebe. On, Božji Sin, ki je »rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom«, je postal pravi človek, naš brat, in sicer ne da bi prenehal biti Bog, naš Gospod.

    Kaj v tem pogledu uči kalcedonski koncil (leta 451)?

    Cerkveni zbor v Kalcedonu uči izpovedovati, da »je Sin, naš Gospod Jezus Kristus, popolnoma isti. Isti je popoln v božanstvu in popoln v človeškosti; resnično Bog in resnično človek, obstoječ iz razumne duše in iz telesa. Prav isti je enakega bistva z Očetom po božanstvu in enakega bistva z nami po človečnosti, v vsem nam enak razen v grehu (Heb 4,15). Pred vsemi veki je bil rojen iz Očeta po božanstvu, v poslednjih dneh pa je bil isti zaradi nas in zaradi našega zveličanja rojen iz Device Marije, Božje Matere, po človeški naravi.«

    Kako Cerkev izraža skrivnost učlovečenja?

    To izraža z izpovedovanjem, da je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek. Ima dve naravi, božjo in človeško, ki nista pomešani druga z drugo, temveč zedinjeni v eni sami osebi Božjega Sina. Zato je torej treba v Kristusovi človeški naravi vse – čudeže, trpljenje, smrt – pridevati njegovi božji osebi, ki deluje po privzeti človeški naravi.

    (Kompendij KKC, 85-89)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  33. Janez says:

    ZBRANE IN POVZETE NEKATERE MISLI O DOBROTI V PREMISLEK

    1) O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber)
    Posebno ena sila, ena moč je v človeku, katero vse premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

    Kaj je torej dobrota?
    Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

    Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. Dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrota.

    Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

    Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

    Vir:Dr. Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota.

    • Janez says:

      2) ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK ( pisec brat Alojz iz Taizeja)
      »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

      Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

      Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

      Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova).

      »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

      Dobrota ni prazna beseda, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. »Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (povzetek o dobroti po bratu Rogerju iz Taizeja).

  34. Janez says:

    ZBRANE IN POVZETE NEKATERE MISLI O DOBROTI V PREMISLEK

    1) O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber)
    Posebno ena sila, ena moč je v človeku, katero vse premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

    Kaj je torej dobrota?
    Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

    Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. Dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrota.

    Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

    Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

    Vir:Dr. Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991 in Medmrežje http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota.

    2)ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK ( pisec brat Alojz iz Taizeja)
    »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

    Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

    Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

    Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova).

    »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

    Dobrota ni prazna beseda, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. »Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (br. Roger iz Taizeja).

    Vir Medmrežje http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/299-dobrota.

  35. Janez says:

    KAJ JE BOŽJA VOLJA GLEDE MOJEGA ŽIVLJENJA V SVETEM PISMU, KJER MI GOVORI BOG?

    V Svetem pismu nam Bog odgovarja takole:
    Bog hoče, da spoznamo Njega, se z njim zbližamo, nato pa ga ljubimo in mu služimo z vso dušo in z vsem svojim srcem. (Matej 22:37, 38; Jakob 4:8) Kaj pomeni izpolnjevati Božjo voljo? To se lahko naučimo iz Jezusovega življenja in njegovih naukov. (Janez 7:16, 17) Jezus ni samo govoril o Božji volji – po njej je tudi živel. Gospod Tvoja in ne moja Volja naj se spolni, je rekel Očetu. Pravzaprav je rekel, da njegov cilj v življenju ni, »da bi delal svojo voljo, temveč voljo« tistega, ki ga je poslal. (Janez 6:38)

    Ali potrebujemo posebno znamenje, videnje ali klic, da bi vedeli, kaj je Božja volja glede mene?
    Ne, saj Božje sporočilo za človeštvo najdemo v Svetem pismu. V njem je zapisano vse, kar vsakdo od nas potrebuje, da bi bil »popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17) Bog hoče, da med drugim uporabljamo Sveto pismo in svoj »razum«, da bi izvedeli, kakšna je Božja volja glede nas. (Rimljanom 12:1, 2; Efežanom 5:17)

    Kako vemo ali res lahko izpolnjujem Božjo voljo?
    Seveda, saj v Svetem pismu piše: »Božje zapovedi pa niso pretežke za nas.« (1. Janezovo 5:3, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) To ne pomeni, da je Božje zapovedi vedno lahko izpolnjevati. Toda koristi, ki jih boste imeli od tega, bodo odtehtale vloženi trud. Jezus je celo rekel: »Srečni tisti, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo!« (Luka 11:28) »Brez Vere je nemogoče biti Bogu po volji,« piše v Svetem pismu. (Hebrejcem 11:6) Vredno je omeniti, da je bil Abraham po tem, ko »je veroval v Boga«, imenovan »Božji prijatelj«. (Jakob 2:23) Tudi Jezus Kristus je poudaril, kako pomembno je verovati v Boga, če želimo biti deležni Božjega blagoslova. (Janez 14:1) Kako si torej lahko pridobimo vero, ki jo Bog išče v ljudeh, s katerimi želimo biti prijatelj? Začnemo lahko tako, da redno molimo k Bogu za navdih in podučitev Svetega Duha in preučujemo Božjo Besedo, Sveto pismo, kjer nam govori Bog, da se spovemo in očistimo svojo dušo, se udeležimo svete maše, ljubimo in odpuščamo, izkazujemo usmiljenje kot Samaritani in delamo dobra dela in služimio bližnjim. S preučevanjem si bomo pridobili »točnejše spoznanje njegove volje« in tako ugotovili, kako bi mu lahko »v vsem ugajali in spolnjevali Božjo Voljo, ki ni v nasprotju z Božjimi Nauki in Svetim pismom«. Bolj ko bomo molili k Bogu, Boga in ljudi ljubili in bolj ko bomo spoznavali Boga in v življenju udejanjali to, kar se bomo naučili o Božjih naukih in pravičnih Božjih zahtevah, močnejša bo naša vera vanj in vedno bolj nam bo blizu, če bomo sponjevali Božjo Voljo in živeli kot je živel Kristus. (Kološanom 1:9, 10)

    Addendum k razmišljanju, kaj je spolnjevanje Božje Volje

    1) Pater Primož pri odgovarjanju na gornje vprašanje pravi npr. takole: Pomagal si bom s spoznanji sv. Ignacija Lojolskega, ki je na osnovi svoje duhovne izkušnje povzel učenje duhovnih ljudi skozi stoletja in sestavil Duhovne vaje. Vsekakor velja, da je iskanje božje volje proces, pri katerem je dobro, da nas spremlja kak izkušen duhovni sprem¬ljevalec, ki je že tudi sam prehodil to pot. Kljub temu lahko iz bogastva Ignacijevih spoznanj izluščiva kaj uporabnega za vsakdanjik. Ignacij ugotavlja, da Božja volja ni nekaj tujega, kar bi vame prišlo nekje od zunaj, temveč da je božja volja vsakemu človeku že položena v dno duše. Izkušnja kaže, da je pri vsem skupaj največji izziv to, da med vsemi glasovi v svoji notranjosti, ki mi pravijo, naj storim to ali ono, izločim tiste, ki niso moji (recimo, glas reklame od včeraj, da moram uporabiti prav to zobno kremo, če želim biti res srečen, ali morda glas prijatelja, ki mi je nakazal, da bom »kul« le, če bom nosil šport¬ne copate določene znamke Nike), in se dokopljem do svojega, ki je bil vame položen ob stvarjenju. Kaj je tisto, kar si v resnici želim? Kje in kdaj sem v polnosti živ? To je namreč zame božja volja.

    Še bolj zgovoren je pogled na to enačbo z druge strani: če si prizadevam najprej iskati Boga in njegovo voljo ter to voljo izpolnjevati, lahko računam, da bom živel za to, za kar sem ustvarjen in kar me bo v največji meri izpolnilo. To seveda od mene zahteva določeno mero nenavezanosti na ljudi in stvari ter osredotočenost na Boga. V luči svetopisemskega razodetja lahko rečeva, da ima vse, kar je ustvarjeno, svoj namen v božjem načrtu. Človek je ustvarjen za to, da Boga časti in slavi, mu služi ter tako »reši svojo dušo«, pravi Ignacij, »drugo na zemlji pa je ustvarjeno za človeka, da mu pomaga doseči cilj, za katerega je ustvarjen. Iz tega sledi, naj človek stvari uporablja toliko, kolikor mu pomagajo k njegovemu cilju, in jih opušča toliko, kolikor ga pri tem ovirajo.«

    Ne da bi se torej spuščali v tehnične podrobnosti procesa izbire pri Ignaciju, lahko rečeva, da sta za iskanje božje volje bistvena osredotočanje na Boga ter ločevanje med sredstvi in ciljem. Cilj naj bi bil vedno služenje Bogu, sredstva pa so stvar izbire – to se sicer zdi samoumevno, in vendar se pogosto zgodi, da imamo sredstvo že v mislih (šel bom na pot okrog sveta, kupil si bom motor, ali poročil se bom, naredil bom faks, zaposlil se bom idr.), kako pa bom dosegel cilj (služenje Bogu), pa se bom vprašal kasneje.

    Naj za konec dodam, da je najbolj jasno znamenje, ki potrjuje pravilno odločitev, mir, ki se naseli v človekovi duši in ga vanjo lahko položi le Bog. Bodi pozoren na trenutke, ko si iskreno in z mirno vestjo zadovoljen s seboj, s svojim delom in z ljubeznijo, ki si jo izkazal bližnjemu. Takrat si na pravi poti, pravi pater Primož!

    2) Odgovor dr. Marijana Turnška, upokojenega mariborskega škofa
    Ko govorimo o Bogu, vedno uporabljamo analogno govorico, s katero, ko izrazimo podobnost, hkrati izrazimo še večjo nepodobnost z Bogom. Kajti o Bogu ne moremo enoznačno govoriti z našim človeškim jezikom, niti ga dokončno domisliti s svojim razumom. Lahko pa ga dovolj spoznamo, ker se nam sam razodeva kot Oseba osebi, da se lahko odločimo zanj in mu sledimo. Kaj to pomeni glede razumevanja človeške in Božje volje? Poudarimo najprej, da Bog seveda nima takšne ‘volje’, kot jo ima človek. Če je človeška volja nekaj, kar se dogaja na ravni duše v telesu, potem seveda česa takšnega ni v Bogu, ki duše in telesa nima. Zato si ne moremo dobesedno predstavljati, da moramo najprej odkriti vzorec ‘volje’ v Bogu in ga nato primerjati z našo trenutno voljo, ter jo začeti usklajevati in ‘obdelovati’, dokler ne postane kopija Božje. Bog kratko malo nima česa takšnega, kot je omejena, ustvarjena človekova volja. Zato je Cerkev stoletja modro učila, da je odgovor na katekizemsko vprašanje, “kaj je Božja volja”: “da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice”. Konkretno to pomeni, da ne iščemo Božje volje tako, da se ob konkretni stvari sprašujemo, kaj hoče Bog: npr. ali naj grem na križišču levo ali desno, naj izberem ta ali oni poklic … To bi namreč pomenilo lahko tudi zanikanje svobode, ki nam jo je Bog dal, saj bi pričakovali, da se bo Bog odločil namesto nas. Še posebej ob odločitvah, ki predpostavljajo svobodo in ljubezen, bi na tak način težko prišli do svobodne odločitve. Učenje Cerkve o Božji volji je mnogo širše in vključuje tudi človekovo svobodo in ljubezen. Vabi nas, da z voljo in z ljubeznijo usmerimo naše delovanje v tisto smer, ki vodi v ‘zveličanje’ po poti razodete ‘resnice’ o človeku. In to nas same in vse druge. Božja volja je torej, da izberemo v konkretnem primeru tisto ‘varianto’, ki bo omogočala prav to odrešenjsko dogajanje. Povejmo to s primero hoje na vrh gore. Če je ‘vrh gore’ zveličanje, je Božja volja, da se povzpnemo na ta vrh; ker pa na ta vrh vodi več poti, nekatere pa na vrh sploh ne vodijo, izpolnimo Božjo voljo takrat, ko izberemo eno izmed tistih, ki vodijo na vrh; katero pa bomo izbrali, pa nam Bog prepušča in je ne izbere namesto nas. Torej ni Božja volja, da izberemo točno določeno pot, ampak da pridemo na vrh. Seveda nam Bog lahko sugerira kakšno izmed poti, ki bi bila najprimernejša za nas, kot lahko pot svetujemo tudi ljudje drug drugemu; a izpolnimo Božjo voljo tudi, če pridemo na vrh po kateri drugi.

    Še en vidik iskanja Božje volje je pomemben. Najdemo jo lahko vedno le v občestvu in samo občestvo Cerkve nam jo lahko potrdi. Posameznik se lahko tudi zmoti pri presoji, kaj je zanj Božja volja. Nevarno je reči: “Spoznal sem, da je to Božja volja zame.” In potem za vsako ceno, brez preverjanja v skupnosti Cerkve, trmasto pri tem vztrajati. Ob tem lahko hitro svojo samovoljo utemeljujemo v Bogu in jo predstavljamo kot ‘Božjo voljo’. Način, kako prihajamo do čim večje jasnosti glede Božje volje je razločevanje duhov. K tej veščini, ki se je v verski vzgoji in samovzgoji moramo naučiti, pogosto spodbuja papež Frančišek v svojem učenju. Dobro se je te veščine kar najbolje naučiti, zaključije v odgovoru upokojeni maribiorski škof dr. Turnšek.

    3) Sv. Alfonz Liguori je verjel, da je uspešno duhovno življenje odvisno od ene same stvari. V današnjem svetu mnogi ljudje iščejo nekakšno “skrivno formulo”, s pomočjo katere bi našli duševni mir. Obstajajo številne teorije ali duhovnosti, ki trdijo, da poznajo rešitev, toda sv. Alfonz Liguori je odkril nekaj, kar nas lahko privede do trajnega miru, pa mnogi med nami na to pozabljamo. Nekoč je zapisal: “Bolj ko svojo voljo združujemo z Božjo, bolj bomo ljubili Boga.” Pojasnilo za boljše razumevanje: Neki Gospodar ima dva služabnika. Eden izmed njiju ves dan trdo dela – ampak na lastno pest; drugi pa dela manj, vendar počne to, kar mu je s strani Gospodarja naročeno. Drugi bo seveda v gospodarjevih očeh bolj poslušen, prvi pa ne, ker ga ne posluša. Če to upoštevamo, se vprašajmo: zakaj bi počeli stvari Bogu v slavo, če to zanj ne bo sprejemljivo? Bog si ne želi naših žrtev, je prerok Samuel povedal kralju Savlu, želi pa si, da spoštujemo njegovo voljo. Človek, ki izpolnjuje svojo voljo, neodvisno od Boga, je na nek način malikovalec, saj Boga ne potrebuje in misli, da lahko vse stori z lastnimi močmi. Namesto da bi častil Božjo voljo, se Bogu zahvaljeval in izpolnjeval Gospodovo Voljo, v določenem smislu časti svojo človeško Voljo. Boga pa najbolje častimo, če v vsem izpolnjujemo Božjo voljo tako, kot nam to naroča Jezus, naš Odrešenik.

    Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji
    Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. To od nas zahteva trdno zaupanje v Boga, prepričanje, da nam Bog želi le dobro, želi si, da bi bili srečni. Pogosto je težko zaupati, da Bog vse najbolje ve, toda resnica je, da izpolnjevanje Božje volje vedno spremlja Božji Mir in spokojnost Božje Dobrote in Modrosti v naši duši. Po tem zaman hrepenimo, ko izvajamo svojo voljo, in ko v iskanju materialnih dobrin in zemeljskih radosti zaman iščemo svoj mir.

    Sv. Liguori je poznal zgodbo o menihu, ki ga je opat spraševal, ali so mu številne tragedije, kot je bil nedavni rop samostana, odvzele pogum. “Nasprotno, za vrnitev se lahko zahvalim Bogu, kot je moja navada v takšnih primerih, v celoti prepričan, da Bog vse stvari počne ali pa dopušča, da se zgodijo, v svojo slavo in v naš večji blagor; zahvaljujem se mu, da sem vedno miren, ne glede na to, kaj se zgodi.” Ob takšni usklajenosti z Božjo voljo se opat ni več čudil, zakaj je prav prek meniha Bog storil toliko čudežev.
    Če si z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.

    4) Mati Angelica pa pravi takole: »Ljudje me pogosto vprašajo: Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.” Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, dragi človek, želim, da zame narediš tole majhno stvarco. Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.« Imamo pa tudi Biblijo in Božje zapovedi, kjer nam Bog gavori, kaj je prav in kaj ni prav, ko se odločamo. Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente, svojo pamet in sposobnosti, ki ti jih je Bog daroval, da boš delal v večjo Božjo Slavo in pomagal sebi in drugim ljudem, ko si molil in prosil Božjega blagoslova.

    Bog tudi iz napačnih odločitev naredi nekaj dobrega
    Poleg te modrosti pa mati Angelica navede še nekaj dodatnih meril za razločevanje Božje volje.

    Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija?
    Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve?
    Ali sem molil in prosil Boga za blagoslov, Vodstvo in Poduk, da vem kaj je prav?
    Ali bo to Bogu v slavo in čast?
    Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju?
    Ali bom res kaj dobrega s tem naredil in pomagal drugim in sebi, saj imam od Boga pamet in talente, da kaj naredim?
    Ali me notranji glas nagovori in mi pove, da delam prav in da sta mirna moje srce in duša, ker delam dobro in hodim po pravi Poti k Jezusu?

    Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji, potem je v skladu z Božjimi načrti.

    Sklep:
    Spolnjevanje Božje Volje pomeni Molitev, Vero v Boga, spolnjevanje Evangelija, Ljubezen, Dobrota, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v molitvah in dobrih delih ter v služenju za uboge in druge Ljudi. Predvsem pa pomeni to, da vedno sledimo Jezusu, spolnjujemo Nauke Evangelija in smo podobni Jezusu!

  36. Hvala says:

    ČLOVEK SEVEDA NE ODGOVARJA ZA GREHE SVOJIH PREDNIKOV, A JE KLJUB TEMU OBREMENJEN
    ———————————————————————————————————————————–
    POGOVOR S PETROM VRABCEM, EKSORCISTOM NOVOMEŠKE ŠKOFIJE

    https://si.aleteia.org/2020/02/18/clovek-seveda-ne-odgovarja-za-grehe-svojih-prednikov-a-je-kljub-temu-obremenjen/

    • Janez says:

      5 znamenj hudobnega srca so katere ?
      Naslednjih pet znamenj kaže, da imate opravka z ljudmi s hudobnim srcem in če prepoznate nekatere od njih, bi bilo najbolje, da se tem ljudem umaknete in prepustite duhovno zdravljenje in spreobrnjenje Jezusu. Če imate stike s takimi ljudmi, molite za njih in se postite, zanje darujte svoje trpljenje in jim odpuščajte, vendar bodite previdni in se zavedajte, da jih ne morete spremeniti vi, ampak to lahko naredi samo Gospod!

      1. Ljudje hudobnega srca so razni kvazi strokovnjaki, ki ustvarjajo zmedo, stisko in prepir: sprevračajo dejstva, varajo, lažejo, se izogibajo odgovornosti, zanikajo stvarnost (resnico, realnost), izmišljajo si zgodbice, pomembne informacije (podatke) zadržijo zase…ter tako manipulirajo z resnico.

      2. Ljudje hudobnega srca so strokovnjaki za zavajanje drugih s svojo sladkobesednostjo. Toda če pogledate sadove njihovega življenja ali če vzamete njihove besede, boste videli, da se takšni ljudje nikoli ne spremenijo in ne delajo za svojo rast in razvoj. Njihovo življenje je iluzija in trpljenje drugih ljudi je zanje duševna hrana. Nič ne prispevajo za druge in so egoistični.

      3. Ljudje hudobnega srca vedno želijo obvladovati in kontrolirati druge, sami pa so sebi najvišja avtoriteta. Zavračajo povratne informacije in konstruktivno kritiko, sami ustvarjajo pravila po katerih se ravnajo, ne upoštevajo pa obstoječih etičnih in moralnih standardov. Manjka jim sočutja in dobrote. Manjka jim Ljubezni. Njih reši le Jezus in Mati Marija na našo priprošnjo in molitev!

      4. Ljudje hudobnega srca premišljeno in inteligentno igrajo na simpatije dobrohotnih ljudi z namenom prevare. Izgleda takole: iščejo sočutje, vendar ga sami ne izkazujejo. Iščejo toplino, odpuščanje in intimnost oseb, ki so jih prizadeli brez občutka za bolečino in trpljenje drugega, brez pravega namena, da bi poskušali popraviti to, kar so storili ali da bi poskusili vrniti izgubljeno zaupanje. Taki ljudje manipulirajo in izkoriščajo zaupanje ter dobroto pravičnih in strpnih ljudi.

      5. Ljudje hudobnega srca nimajo »vesti« in ne vedo, kaj je kesanje in obžalovanje. Ti ljudje se niti ne želijo boriti proti svoji zlobi in hudobiji – pravzaprav uživajo v tem – a vse to pod krinko nekega plemenitega značaja in plemenitih ciljev. Ne mislijo na druge ampak nase.

      Gospod odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo je rekel Jezus na križu. Molimo, da bo na svetu več Ljubezni, Strpnosti in Odpuščanja! Prosim Gospod pomagaj nam pri naši spreobrnitvi! Bodimo pozorni in čuječi na ratzločevanje duhov, saj niso vsi dobri in od Boga!

      http://zupnija-lipoglav.rkc.si/

  37. Miro says:

    KAJ VENDAR GLEDAŠ IVER V OČESU SVOJEGA BRATA, BRUNA V SVOJEM OČESU PA NE OPAZIŠ?

    BOŽJA BESEDA: Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata« (Lk 6, 41-42).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C+41-42++&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    SAMO TISTI, KI NAJPREJ SODI SEBE, JE ZMOŽEN DRUGIM POMAGATI IZ NAPAK!

    Jezus s prispodobo iveri in bruna razloži zakaj ne smemo soditi drugih. Vsi smo obteženi s slabostmi. Navadno so slabosti tistega, ki sodi celo večje, kot tistega, ki ga sodi (obsoja), vendar svojih ne vidi ali jih noče videti, slabosti drugega pa vidi in jih obsoja; največ zato, da s tem prikriva svoje slabosti. Samo tisti, ki najprej sodi sebe, je zmožen drugim pomagati iz napak. Ker pa je vsak sebi najbližji, se v teženju da bi pomagali drugim iz napak, skriva vedno nekaj hinavščine (odlomek iz knjige Razloženi evangeliji, France Rozman).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si nedoumljiva ljubezen in usmiljenje do vsakega človeka! Hvala, ker me s prispodobo o iveri in brunu milostno učiš, naj bo moj pogled na vsakega človeka tako usmiljen kot si Ti usmiljen do mene.

    Prosimo Gospoda za dar usmiljenega pogleda na vsakega človeka. Molimo tudi, naj Božje usmiljenje objame vse sestre in brate v raznih dušnih in telesnih stiskah, posebej trpeče, omenjene v zapisih v rubriki »Prosim za molitev«; naj vsem podeli tiste milosti, ki so za vsakogar najbolj potrebne v skladu z Gospodovim odrešenjskim načrtom!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

  38. Hvala says:

    MISLI

    Ne pozabimo, da ljubezen živimo prek daritve in jo hranimo z razdajanjem. Brez žrtvovanja ni ljubezni.
    (Aleteia)

    Sprejeti moraš, kar koli ti pride na pot, pomembno je le, da se s tem soočiš pogumno in z vsem, kar najboljšega premoreš.

    Zares šibki so tisti, ki ne morejo odpustiti. Odpuščanje je namreč vrlina močnejših.

    Naj vas izzivi življenja ne prestrašijo, temveč pomagajo odkriti, kdo v resnici ste.

    Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega.

    Da bi spremenili svet, moramo biti dobri do tistih, ki nam ne morejo poplačati.

    Treba je tvegati. Čudež življenja resnično doumemo šele tedaj, ko dopustimo, da se zgodi nepričakovano.

    Sad tišine je molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje.

    Če manjka notranja resničnost, manjka tudi ljubezen; kjer ni notranje resničnosti, je ljubezen le navidezna, trenutna, varljiva

    Modrost pridobimo s trpljenjem. Le ob izgubah in neuspehih se naučimo, kaj je resnično pomembno v našem življenju.

    Besede imajo moč. Če lahko spremeniš svoje besede, lahko spremeniš svoje življenje.

    Včasih so solze v našem življenju leče, ki jih potrebujemo, da vidimo Jezusa.

    Ljubezen je nesebičnost. Ljubezen ne pozna strahu. Strah ima svoje korenine v sebičnosti. Bolj ko živimo za druge, manj je v nas strahu.

  39. Miro says:

    POLEG ŽIVE BOŽJE BESEDE NAS K HVALEŽNOSTI SPODBUJAJO ŠE ZLASTI GLOBOKE MISLI SVETNIKOV, NAŠIH VELIKIH PRIJATELJEV IN VZORNIKOV – Z NJIHOVIM SVETNIŠKIM ŽIVLJENJEM, POLNIM HVALEŽNOSTI, TUDI ZA PREIZKUŠNJE IN KRIŽE, ZVESTO PRIČUJEJO ZA NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA!

    https://si.aleteia.org/slideshow/hvaleznost-nasveti-svetnikov

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  40. Janez says:

    Hvaležnost vodi k ljubezni (Družina članek)
    Dr. Paul Vitz, ameriški katoliški psiholog, profesor na inštitutu v Arlingtonu, pravi, da razne smeri sodobne psihologije znova odkrivajo učinkovitost vrlin za dobro počutje posameznika. V pogovoru za agencijo Zenit (www.zenit.org) je odstrl nekaj misli o pomenu hvaležnosti.

    Zakaj je hvaležnost tako koristna vrlina?
    Hvaležnost je zelo pozitivna vrlina. Z njo so povezane pozitivne misli in predvsem pozitivna čustva. Čutimo hvaležnost za to, kar so nam drugi ljudje ali Bog dali. Prinaša mir in neke vrste tiho srečo. Vemo tudi, da naša čustva lahko povzročijo fiziološke spremembe v nas, zato sem prepričan, da zahvaljevanje ni le pozitivna miselnost in naravnanost, ampak tudi nekaj dobrega za naše telo. (…)Poglejmo na pomen hvaležnosti v luči vere. Beseda evharistija pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu. Zahvaljevanje je v središču naše vere. Povsem razumljivo je, da nas je Gospod povabil k nečemu, kar ni samo pametno in duhovno, ampak tudi psihološko dobro za nas.

    Kakšno vlogo igra hvaležnost v procesu zdravljenja?
    Glavni oviri za odpuščanje sta jeza in zamera. Dokler je to čustvo v ospredju in središču našega duševnega življenja, težko odpustimo.Če pa začnemo postajati hvaležni za stvari v svojem življenju, ko se enkrat zavemo, da so nam bile podarjene, in sicer zastonjsko, se stvari spremenijo. Bogu niste plačali, da vam da življenje; nihče ni plačal Bogu za to, da je med nas poslal Odrešenika. Ko se zaveste tega, kar imate, tega, kar ste dobili, in vas to napolni s hvaležnostjo, to postavi jezo, zagrenjenost, zamero na stran.Ko se zaveste, kaj vam je bilo podarjeno, laže odpustite. Kajti odpustiti nekomu pomeni dati nekomu nekaj, se odpovedati dolgu do tega človeka. Kot bi nam bil nekdo dolžan sto dolarjev ali bi nam dolgoval to ali ono, opravičilo ali kaj podobnega, mi pa bi se odpovedali upravičeni zahtevi do tega.

    Kako nas vera uči hvaležnosti na globlji način, ki presega definicijo hvaležnosti, kakor o njej govori pozitivna psihologija?
    Vera presega naše človeško dojemanje in vedenje. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

    https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-3-Duhovnost-5

    Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša je torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Sicer bi bili obsojeni na smrt.Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko Dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti., saj smo Božji Otroci. Zastonj smo vse prejeli od Boga, zastonj dajajmo naprej tudi mi drugim ljudem in prinašajmo Luč Veselja in Odrešenja med ljudi tako, da bomo živeli po Božji Volji in širili Evangelij kot Jezus Kristus.

    NAŠA ZAHVALNA MOLITEV K BOGU
    O Bog, naš Stvarnik,
    zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
    za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
    za visoke hribe in šepetajoči veter,
    za drevesa in za zeleno travo.
    Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic
    in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico in
    da okušamo jesenske plodove;
    da se veselimo in občutimo beli sneg in
    da zaznavamo vonjave spomladanskih cvetov.
    Dovoli nam, da se bo vsa ta lepota razlila v v naše srce;
    in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi,
    da vsega tega nismo opazili in videli,
    saj celo navadno trnasto grmičevje zagori in se zasveti s Tvojo veliko slavo.
    Da slepi spregledajo in se bolni po Jezusovi Milosti čudežno ozdravijo na dušiin na telesu.
    Da obupani in žalostni dobijo od Jezusa Milost Rešitve in Upanje Odrešenja.
    Da ljubimo Jezusa zaradi Njegove Ljubezni in Dobrote,
    ker nas je s svojo smrtjo na križu Odrešil in nam vse daruje,
    da bi nam bilo dobro in da bi med nas prišel Božji Mir in Božje kraljestvo.
    Amen.

  41. Janez says:

    »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu« PAPEŽEV NAGOVOR VERNIKOM (odlomek)
    »Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« (Mr 4,40), je Jezus opomnil učence in tudi nam pomaga razumeti, da ovira za vero pogosto ni dvom, ampak strah. Razločevanje nam pomaga prepoznati te strahove in jih premagati, da se lahko odpremo življenju in se mirno soočimo z izzivi, ki nam prihajajo na pot. V življenju kristjanov strah še posebej ne sme imeti zadnje besede, ampak mora biti priložnost za dejanje vere v Boga in življenje. To pomeni, da verjamemo v temeljno dobroto bivanja, ki nam ga je dal Bog, in zaupamo, da nas bo vodil k srečnemu koncu tudi v življenjskih okoliščinah in nezgodah, ki jih pogosto ne razumemo. Če v sebi gojimo strahove, pa se bomo zapirali vase, se zagradili pred vsem in vsakomur ter ostali kot ohromljeni. Treba je ukrepati! Ne zapirajte se vase! V Svetem pismu se besede »ne boj se« na različne načine ponovijo 365-krat, kot bi nam Gospod želel povedati, naj bomo vse dni v letu osvobojeni strahu. Razločevanje postane nepogrešljivo, ko človek v življenju išče svojo poklicanost.

    Ta zelo pogosto ni nekaj očitnega oziroma ni jasna na prvi pogled, ampak jo spoznavamo postopoma. V tem primeru razločevanje ni toliko posameznikov trud za samoopazovanje, da bi bolje razumel svoj notranji ustroj, kar ga okrepi in s čimer pridobi nekaj ravnovesja. V tem primeru se posameznik lahko okrepi, a še vedno ostaja priklenjen na omejeno obzorje lastnih zmožnosti in stališč. Poklicanost pa je po drugi strani klic od zgoraj in v tem kontekstu razločevanje najprej pomeni odpiranje Njemu, ki nas kliče. Potrebujemo torej molitev v tišini, da bi lahko slišali Božji glas, ki odzvanja v naši vesti. Bog trka na vrata naših src, kot je potrkal na vrata Marijinega srca, in hrepeni po tem, da bi v molitvi sklenil prijateljstvo z nami, da bi nam lahko govoril po Svetem pismu, da bi nam lahko dal milost v zakramentu sprave in bi bil lahko eno z nami v evharistiji.

    Ko Bog nekoga pokliče po imenu, mu razkrije tudi njegovo poklicanost, njegov načrt za svetost in izpolnitev, po katerem človek postane dar za bližnje in po katerem je edinstven. In ko Bog človeku, ki ga kliče, želi razširiti njegovo življenjsko obzorje, mu da novo ime, kot ga je dal Simonu, ki ga je klical »Peter«. Od tu izvira običaj, po katerem nekdo dobi novo ime, ko vstopi v redovno ustanovo, kar nakazuje novo identiteto in poslanstvo. Ker je Božji klic edinstven in oseben, potrebujemo pogum, da bi se lahko ločili od vzorcev prilagajanja, ki pritiskajo na nas, da bi naše življenje v resnici lahko postalo pristen in nenadomestljiv dar Bogu, Cerkvi in vsem ljudem.

    Nenehna navzočnost Božje milosti nas spodbuja, da bi z zaupanjem sprejeli svojo poklicanost, za katero je potrebna goreča vera, ki jo je treba obnavljati iz dneva v dan. Na poti poklicanosti srečujemo križe: to niso le uvodni dvomi, ampak tudi mnoge skušnjave, ki se pojavljajo na poti. Čeprav občutek nezadostnosti spremlja Kristusovega učenca vse do konca, ta pozna tudi moč Božje milosti. Iz gotovosti, da je Božja milost z nami, izvira moč, s pomočjo katere lahko v sedanjem trenutku zberemo pogum, da uresničimo, kar nas Bog prosi tukaj in sedaj, na vseh področjih življenja, da sprejmemo poklicanost, ki nam jo razkriva Bog, da živimo svojo vero, ne da bi jo skrivali ali jo slabili.

    Da, ko se odpremo Božji milosti, nemogoče postane resničnost. »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?« (Rim 8,31). Božja milost se dotika »sedanjega« trenutka vašega življenja, vas »zgrabi« takšne, kakršni ste, z vsemi strahovi in omejitvami, razkriva pa tudi sijajne Božje načrte.

    http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/ne-boj-se-marija-kajti-nasla-si-milost-pri-bogu/

    • Miro says:

      Čudovit nagovor papeža Frančiška, v katerem se poda v globine razmišljanja o Devici Mariji, z vrsto pomembnih spodbud za naše duhovno življenje. Ob tem lahko zapišemo: Blagor Mariji, ki je našla milost pri Bogu in vsem ljudem, ki zaupajo v njeno priprošnjo pri Bogu!

      O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  42. Miro says:

    DUHOVNIK JEAN PIERRE DE CAUSSADE V SVOJEM DUHOVNEM DELU »VDANOST BOŽJI PREVIDNOSTI« O TEM, V ČEM JE RESNIČNI KAMEN MODROSTI!

    Jezuitski duhovnik Jean Pierre de Caussade je v svojem duhovnem delu z naslovom L’Abandon à la providence divine (Vdanost Božji previdnosti) zapisal, da je ključ do svetosti pravzaprav precej preprost. Takole piše: »Če želimo doseči najvišjo popolnost, bo najvarnejši in najbolj gotov način, če bomo sprejeli križe, ki nam jih v vsakem trenutku pošilja Božja previdnost.« Z drugimi besedami: »Resnični kamen modrosti je vdati se Božji volji, ki vse človeške poklice, težave in trpljenje spreminja v božansko zlato.«

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/03/04/ziveti-sveto-pomeni-upostevati-eno-samo-preprosto-pravilo

    Božje usmiljenje, neskočno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  43. Janez says:

    KAKO NAJ KRISTJANI MOLIMO SREDI DANAŠNJEGA POSVETNEGA SVETA? (avtor: Bernhard Häring)
    Kadar govorimo o molitvi ali premišljanju, gre predvsem za to, kakšen smisel pripisujemo tem velikim besedam. Molitev ni nekaj dodatnega v našem življenju. Če nam je bil dan dar, da prav molimo, najdemo v molitvi vso resnico in vpogled v naše življenje. V molitvi diha naša vera, izpoveduje Božji otrok svojo ljubezen Bogu, ljubezen pa daje vsemu smisel in smer. V molitvi najdemo svoj počitek in praznik, dospemo k svojemu viru in cilju. Če se ne potrudimo za molitev, se odtujimo sami sebi in živimo na zemlji kot tujci, brez miru in počitka. Pod molitvijo razumem celotno usmerjenost našega življenja, rastočo zavest, kako močno smo odvisni od Boga, kako moramo z vsem bitjem uresničevati zamisel našega Stvarnika in Očeta. V molitvi potujemo z našim bratom Jezusom Kristusom k Očetu. Ko molimo, postopoma spoznavamo, da nas napolnjuje Sveti Duh in nam v ljubezni in zaupanju razodeva Boga, istočasno pa nas krepi, da vdano in odprto in dejavno ljubimo z Bogom, s tem nam pa podari nov odnos do sveta in ljudi. Molivci morejo soustvarjati in sorazodevati ter pričevati iz Vere Božjo ljubezen vsemu stvarstvu.

    Kadar pa molitev ne prihaja iz osebnega središča pri človeku in do tja sploh ne seže, more še toliko molitvenih obrazcev in še toliko molitvi posvečenih ur ostati le žalosten izraz odtujitve od Boga. Človek, ki ne moli ali brblja le molitvene obrazce, si gradi Boga po svoji zamisli in postane žrtev malikov, saj se je odtujil od Boga in ni v molitvi povezan z Bogom. Moliti je treba goreče iz srca ter izgovarjatiu molitvene besede počasi in premišljeno z našo duhovnostjo.

    Prva poglavja iz Geneze so živa teologija molitve, s tem pa tudi teologija življenja. Najgloblje bistvo človeka se nam odkriva kot ustvarjalna beseda božje ljubezni. Vse, kar je Bog ustvaril, je dar in sporočilo. »Bog je rekel in zgodilo se je.« Vse, kar je ustvarjeno, govori človeku, kako nas bog ljubi in kako smo ustvarjeni po njegovi podobi. Bog vedno počiva, vedno praznuje, vedno je doma v svoji ljubezni, nas ljudi pa vabi, da bi prišli k njemu iskat miru, veselja in ustvarjalne moči. Apostol narodov, sveti Pavel, posnema zamisel iz prvih poglavij Geneze v pismu Rimljanom. V človekovem odklanjanju, da bi molil, vidi končni razlog za ves narod: »Ker niso imeli za vedno, da bi se držali spoznanja, jih je Bog prepustil sprijenemu mišljenju, da so počeli, kar se ne spodobi« (Rim 1, 28).

    Bog pa le nikoli ni popolnoma odtegnil od ljudi svojega usmiljenja in jih pustil brez molitve. Sveto pismo nam priča o vrsti miroljubnih božjih otrok: Abelu, Setu, Henohu in drugih, ki so molili Boga v duhu in resnici, poleg njih pa o drugih, divjih in borbenih, ki niso hoteli moliti kot oni. V polnosti časov nam je Oče poslal svojega edinorojenega Sina, največjega mojstra molitve, da bi nas rešil naše izgubljenosti in odtujenosti ter vsemu našemu življenju podal novo smer, v hvalo in čast nebeškemu Očetu. V mišljenju in molitvi se človek usmerja v svoji celovitosti in svobodi. dojame duha celote. Prosi, da bi bil rešen trdosrčnosti in zaprtosti, površnosti in raztresenosti. Išče luči v boju s temnimi silami sovraštva in nasilja. Obrača se k vrelcu ljubezni v boju proti sebičnosti in egocentričnosti. Zaveda se, da ga samo Bog more rešiti iz poplave predsodkov in »ogroženega ozračja«, prepojenega z umazanijo in nasiljem. Kdor moli iz srca in je povezan z Bogom, ne bo nikoli postal suženj brezkončnih obredov in obrazcev. Nikoli ne bo obtičal v teologiji, ki se suče samo okoli besed. Prosil bo Božjega Duha resnice, da ga nauči moliti v duhu in resnici ter iskreno v pogovoru z Bogom. Moliti z vsem življenjem. Prosil bo Delivca vseh milosti, da mu podeli poguma in moči, s katerima bo vse zastavil za službo bližnjemu in s tem častil Očetovo ime.

    Tako vse najde v molitvi svoje težišče in Božji mir. Molitev postane življenje in življenje – molitev. Če resnično Božji Duh moli v nas in se mi zaupamo Božjemu Duhu, najde v nas ves svet svoj dom, svojo celost, odrešenje in smisel. Molitev naj bo kot kvas prošnje k Bogu sredi množice ljudi. Mišljenje in molitev k Bogu nas moreta tako prepojiti, da bomo bolj in bolj pripravljeni, izpolnjevati naše poslanstvo, biti kvas prenove in oznanjevanja Jezusa sredi posvetnega sveta. Zato za nikogar ne bomo mogli prenoviti osebne in skupne molitve, ne da bi se prej temeljito razgledali po znamenjih časa in spremembam v svetu. Pritrjevanje posvetnosti, splošna sekularizacija in desakralizacija so brez dvoma vidne značilnosti današnjega sveta. Zato nas skrb za duha celovitosti v življenju in molitvi sili k temu, da pozorno pregledamo odnose med sekularizacijo in pravim molitvenim življenjem. In potrebna je prenova in spreobrnitev Cerkve in Ljudi k Jezusu in Božji Volji tako, da bomo zajemali iz Božje Besede in Evangelija ter se spet približali Ljudem, ki iščejo smisel življenja in Boga. Bog nas kot Oče čaka, da Njegovi Otroci pridemo in ostanemo pri Njemu. Bog nas svoje Otroke vedno Ljubi in nam kot Dobri Usmiljeni Oče Odpušča, ko se spokorimo in vrnemo k Njemu, ga prosimo odpuščanja in se z Njegovo Pomočjo in Usmiljenjem poboljšamo. .

    Avtor: Bernhard Häring, Gebet in einer weltlichen Welt, Ars sacra, München, 1972. Že objavljeno in dopolnjeno.

  44. Janez says:

    NEKATERE MISLI O VERI, HVALEŽNOSTI BOGU IN OPTIMIZMU
    Hvaležnost je izraz srca, ki je usmiljeno, dobro, pozorno, ljubeče in odprto za ljudi. Hvaležen človek vidi jasneje; zna se veseliti, odkriva in potrjuje vrednost tistega, kar mu je dano, Veruje v Boga in sprejema ljudi in ceni njihovo vrednost ter prinaša Luč Odrešenja in Radosti evangelija med ljudi. Hvaležnost je v našem površnem svetu tista priložnost, da bi videli vse kar se dogaja širše in globlje in se zahvaljevali Bogu in ljudem za vse lepo, kar prejemamo od Boga in bližnjih, pa tudi od matere zemlje, brata sonca, sestre lune ter rastlin in živali … in bi hvaležnost osvetljevala vsa pota našega življenja.. Hvaležnost je krepost, vrlina, ki vzbuja pozitivne misli in čustva in ki širi ljubezen in dobroto. Čutimo večkrat hvaležnost za to, kar smo prejeli od Boga, drugih ljudi … zato prinaša hvaležnost notranji mir in tiho srečo ter odpira srca ljudem. Če gledamo na hvaležnost v luči krščanske vere, potem vidimo, da je zahvaljevanje v središču naše vere. Evharistija namreč pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu za vse kar nam je dal in daroval, da smo in da obstajamo. Hvaležnost je povezana tudi z veseljem, … veselje privre iz hvaležnega srca.« Dobro je, če se spominjamo mnogih prejetih milosti in blagoslovov ter se jih veselimo; če se spominjamo prvega klica, prehojene poti, srečanj z Jezusom Kristusom na tej poti in čudenja, ki so ga ta srečanja vzbudila v srcu. Prositi moramo za milost spomina, da bi v nas rasel duh hvaležnosti. »Hvaležno srce je samo od sebe spodbujeno, da služi Gospodu in da prevzame delaven stil življenja.« V trenutku, ko se zavemo vsega, kar nam je dal Gospod, pot odpovedi sebi, da bi delali Zanj, postane to edina nekaj vredna pot: odgovor na njegovo veliko ljubezen. Hvaležnost tako postaja najgloblji način, kako do medsebojne ljubezni, omogoča nam, da ljubimo druge in Boga … ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

    Hvaležnost dobi svojo pravo moč tedaj, ko jo človek izpove v besedah … pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da jo ubesedi in svoje čutenja zlije v besede. In knjiga Spomin srca prinaša besede, misli, ki jih je navdihnila hvaležnost …
    Hvaležnost je predsoba etične vrednosti zahvale. Izraziti priznanje pomeni potrditi vrednost tega, kar ti je dano od ljudi in od Boga, in česar prej nisi imel. Zahvaljevanje je nekaj nujnega in postane sinonim za blagoslavljanje. (papež Frančišek)

    Hvaležnost je temeljna krepost za bitje, ki se zaveda samega sebe. Ob njej se spomnimo na Stvarnika, od »katerega prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17). (Benedikt XVI.) Zakrament evharistije je znamenje hvaležnosti vsega stvarstva za obisk Stvarnika na Zemlji in za darovanje in smrt Jezusa na križu na Golgoti: Bog je postal človek, ker je prevzel človeško telo od brezmadežne Marije Device, da bi nas znova povzdignil k Očetu, da bi nas napravil za božje sinove … Kako čudovit je, ko hoče, da ga objamemo, ljubimo in častimo s človeško razsežnostjo vere pod podobo kruha in vina. (sv. Janez Pavel II.)

    Zahvalim Te, Oče, za to, kar imam,
    kar sem in kar upam,
    kar vem in kar znam.
    Zahvalim Te za svoje skrbi,
    za kruh vsakdanji in pokoj noči. (Ivan Pregelj)

    Hvaležnost dobroto razveseli. (slovenski pregovor)
    Kdor prosi, sladka usta nosi; kdor vrača, hrbet obrača. (slovenski pregovor)
    Dober človek vedno prijazno govori o hiši, v kateri je prenočil. (berberski pregovor)

    Bog je pripravil sprejem za glavne kreposti. Med pogostitvijo so se pogovarjale kot stare prijateljice. Pri mizi pa sta sedeli tudi dve, za kateri se je zdelo, da se ne poznata. Kot dober gostitelj ju je Bog predstavil. Poklonil se je prvi in dejal: »To je gospa Dobrota.« Potem se je poklonil drugi in rekel: »To je gospa Hvaležnost.« Ženi sta si veseli segli v roke. Že dolgo sta se želeli spoznati, a se od stvarjenja sveta nista nikoli srečali.

    Vsaka stvar, ki jo doživimo ali srečamo je v Življenju za vse nas nekaj dobra, saj na globlji telesni, duhovni in verski ravni obstaja razlog za vse, kar se zgodi, saj se nobenemu nič ne zgodi brez Božje Volje. Vera je tako naše goreče in iskreno verovanje v nevidno Božjo skrivnost in zaupanje v Njegovo Usmiljenje in Dobroto, ki jo razodeva v Svetem pismu in v raznih duhovnih znakih in navdihih ter signalih v naši okolici. To je zaupanje, da ne glede na to, kaj težkega in izkušamo, prihaja nekaj drugačnega in boljšega v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Ljubeznijo, ki vidi daleč naprej in ve, kaj je dobro in še boljše za nas. Mi dostikrat tega ne vidimo in Boga tudi ne razumemo. Če smo v duši pripravljeni sprejeti božjo Milost in da je je ta obstoj le majhen sestavni del neskončne velikosti naše duše, potem razumemo, da nas verovanje v nekaj večjega od naše trenutne izkušnje (tudi naših misli in občutkov in vere) neposredno povezuje z Bogom, ki nas neskončno Ljubi in nam hoče le vse dobro. Ali znamo utihniti in prisluhniti tihemu Božjemu glasu, ki nam nenehno govori in nam pripoveduje preko ljudi, narave in dotikov ter nagovorov v duši, kaj hoče in kaj pričakuje od nas da stprimo?

    Zato se odpovejmo opravljanju, godrnjanju, kritiziranju, šimfanju in grdemu neslanemu govorjenju, odpovejmo se vlogi pametnjakoviča ki vse ve, odpovejmo se vlogi sodnika/razsodnika, vsevedneža, modreca, ubogega nemočnega zateženega bolnika, oboge žrtve zaradi neljubih dogodkov, bolezni in trpljenja. Prevzemimo raje po vzoru Jezusa pobudo in bodimo raje tisti verniki, ki prevzamnejo pobudo v svoje roke, ki so na strani rešitev ne problemov in ki tolažijo ter pomagajo, ki prevzemajo odgovornost za svoje življenje v svoje roke in dejavno pomagajoi drugim in služijo drugim tako, kot Jezus, svetniki in misijonarji. Vse bolezni in težave, ki nas mučijo, so tu, ker smo si jih npr. lahko sami priklicali, čeprav morda nezavedno in so dostikrat nastale tudi zaradi genskih razlogov in nezdravega sloga žiuvljenja, kar vse lahko ozdravimo z Božjo pomočjo in s pomočjo zdravnikov, ki zdravijo telo in duševne bolezni. Ugotovimo zato s pomočjo zdravnikov in strokovnjakov, kje se skriva vzrok našim težavam. Preverimo in prewmislimo, kaj lahko sami postorimo in kdaj rabimo pomoč zdravnikov, duhovnika in strokovnjakov. Potem jih začnimo odpravljati z rehabilatacijskimi in sanacijskimi ukrepi in drugačnim življenjem (zdravila, prehrana, post, šport, fizično delo, dopust, krščanska meditacija idr.) ter molitvijo. Vzrok ponavadi tiči v naši omejeni miselnosti in zakoreninjeni resignirani dogmatični veri, da je temu pač tako. Spremenite svoje misli, svoja prepričanja, verujte in zaupajte v Boga in spremenili boste svoje življenje, molite in prosite ter delajte dobro vsem in bodite veseli ter upajte na rešitev. Bog bo pomagal, ko verujemo vanj in ko ga sprejmemo k sebi in ga prosimo. Kadar ste obteženi in pesimistični ter brezvoljni je dobro, da ste nekaj časa pozorni nase in na ljudi v svoji okolici; koliko časa se pogovarjate z drugimi o tem, kaj ni v redu, kaj je slabo, kako je hudo in težko? Takrat molimo še posebej iskreno in goreče, da se umirimo in vse v miru premislimo. Koliko časa o tem razmišljate sami? Prenehajmo z brezciljnim pesimizmom in kaj pozitivnergga pokrenimo. Z vsakim pritoževanjem namreč znižamo svojo pozitivno vibracijo, ki pomaga z Božjo pomočjo in s svetlobo prinašati upanje, ljubezen in ozdravljenje. Pritoževanje je lahko dostikrat znak, da ne sprejemamo sebe kakrđšnih smo, stvari takšnih kakršne so, in s tem zapademo v vlogo nemočne žrtve brez vere in brez izhoda. Takratz potrebujemo molitev. Vloga žrtve pa po zakonu privlačnosti zaradi pesmimizma privede lahko vedno znova do podobnih situacij, nad katerimi boste ponovno razočarani in negativizem se bo pomnožil. Pritoževanje je stara in trdovratna navada, ki se ji težko izognemo, saj jo prakticirajo skoraj vsi, čeprav pravijo, da verujejo v ozdravitev in Božje Usmiljenje.

    Pa vendar lahko sami naredimo in pokrenemo marsikaj, da bo doslej nekaj drugače. Zavestno se odločimo, da se bomo, kolikor se le da, izognili pritoževanju in godrnjanju ter pesimizmu brez vere in upanja na rešitev. Ko naslednjič želimo spet tarnati nad drugimi, nad dogodki v življenju ali nad seboj … najdimo z Božjo Pomočjo z molitvijo in prošnjami novo perspektivo, nove rešitve, nova pota nove možnosti tako, da prosimo Boga in Marijo ter svetnike za pomoč in vodstvo! Poiščite raje nekaj dobrega v tej osebi ali dogodku, molite za to osebo in za druge, zavedajte se svoje odgovornosti do svojih bližnjih in tega, da se vse zgodi z določenim namenom ter nam prinaša določeno učenje in lekcije po Božji Volji. Kar sejemo to tudi v življenju žanjemo! In to perspektivo delite z drugimi, prijazno, strpno in z vero, da bo obrodilo sad Božjega blagoslova. Majhen korak, ki lahko prinese veliko razliko in jer na strani prinašanja rešitev in veselja med ljudi. Bodimo zato dobri in hvaležni. Bodimo veseli, da smo zdravi, da imamo ljudi okrog sebe, ki nas imajo radi, da imamo službo, delo, otroke, starše, prijatelje, znance, dobre sosede idr. Cenimo jih, ne grajajmo, nasmejmo se ljudem in povejmo jim kaj lepega in spodbudnega. Povejmo jim da jih imamo radi, tako kot je to povedal in pokazal Jezus. Življenje je darilo Boga ljudem na Zemlji, izkoristimo ga zase in v večjo Božjo Slavo. Carpe Diem. Izkoristi dan!

    Acta non verba ali od besed k dejanjem! Našo Vero, Molitev, Dobroto, Hvaležnost Bogu in Usmiljenje pokažimo tudi v našem vsakdanjem življenju. Ni dovolj le filozofirati, treba je delovati in prinašati Luč Usmiljenja in Dobrote ljudem. Zastonj smo prejeli vse od Boga, zastonj dajajmo vse naprej in prinašajmo Radost in Veselje med druge ljudi, ki potrebujejo bodrilno besedo Tolažbe in Usmiljenja to je vsem trpečim, bolnim in osamljenim. Zakaj njih je Nebeško kraljestvo, kot pravi Jezus v Govoru na Gori. In kerkoli boste storili kateremukoli mojih najmanjših boste storili Meni, pravi Jezus, naš Odrešenik in Učenik. Vera brez dobrih dela je namreč mrtva. Oboje je potrebno evangelizacija in zakramentalitzacija v Cerkvi, ki je uvedla Karizmatično Prenovo v Duhu in se postopno kot Kristusova Cerkev spreminja in reformira (Ecclesia Semper Reformanda!) tako, da bo še bolj goreče ljudem oznanjala Evangelij in se še bolj približala potrebam ljudem. In bodimo v vsem vedno podobni Učeniku in Odrešeniku Gospodu Jezusu!

    Medmrežje Ognjišče, lastni razmisleki in druga študijska literatura (dopolnjeno in že objavljeno)

  45. Janez says:

    IZVLEČEK O SPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE (skrajšani že objavljeni izvleček!)

    Odrešenjska vera je žrtvovanjska, razumska in bivanjsko sprejetje sporočila in osebe Jezusa do stopnje, ki spremeni človekove misli in dela v skladu z evangeljskim sporočilom, ter vodi v življenje in delovanje Božjih otrok. Pomembno je, da premislimo dejstvo, da samo vera še ni garant za naše odrešenje. Ta človeka šele odpira Jezusu, ki je izvor odrešenja in večnega življenja. In vera ki proizvaja dobra dela in zagotavlja, ljubezen, odpuščanje, dobroto, strpnost, usmiljenje, pomoč brezdomcem in ubogim, približa človeka jetusu, saj je tudi naš Odrešenik tako delal in učil druge, ko je bil na zemlji. In najvišja od vseh pa je zapoved ljubezni, je učil Jezus. Ta, ki spolnjuje Božje zapovedi, prejme resnico in luč, dokler ni v resnici poveličan in ve vse. Spoznanje resnice in odgovore na svoja največja vprašanja pa kristjani od Boga prejmemo, če smo poslušni Božjim zapovedim. Poslušnosti Bogu in ponižnosti pa se učimo vse življenje. Ni večjega zgleda poslušnosti, kot je Odrešenikov. O njem je Pavel dejal: »Čeprav je bil Božji Sin in pravi Človek, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni učenci, izvir večnega odrešenja.« Odrešenik je s popolnim življenjem, s spoštovanjem svojega svetega poslanstva nazorno udejanil in ponazoril pristno Božjo ljubezen in nam dal zgled. Nikoli ni bil ošaben, žaljiv, materialističen. Nikoli ni bil nadut zaradi ponosa. Nikoli ni bil nezvest. Vselej je bil ponižen. Vselej je pomagal in bil dober do ubogih, ponižanih in bolnih, saj je zaradi njih prišel na svet. »Zdravnika potrebujejo bolni«, je rekel Jezus. Naj bo naše prvo spreobrnjenje kot dobrih ljudi in dobrih kristjanov v tem, da si prizadevamo za vedno globljo ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga nas vodi k temu, da bolj poslušamo njegovo besedo in živimo tako, kot nas On uči, da je prav glede na Božje zapovedi in postave. Tudi Jezus je moral spolnjevati Božjo Voljo na križu. Postavimo na temelj ljubezni naš odnos do bližnjih in dajajmo naprej drugim vse zastonj, saj smo tudi mi vse zastonj od Boga prejeli. Kolikokrat vidimo predvsem napake pri drugih, ki so jih drugi naredili, svojih napak pa ne vidimo. Zaradi teh napak druge ljudi kritiziramo, preziramo, jim obračamo hrbet, jim damo vedeti, da nimajo kaj iskati v naši bližini, v naši skupnosti, celo v cerkvi. S takim odnosom ne bomo nikomur pomagali, da se poboljša oziroma pride k Jezusu. In to tudi ni odnos, v katerem bi posnemali Jezusovo ravnanje. Zato se spreobrnimo v tem, da ne bomo ošabni, da nikogar ne bomo prezirali in poniževali, ampak bomo imeli do vsakega, spoštljiv odnos in bili dobri in usmiljeni. Marsikdo se ob krivici, ki jo je doživel, zakrkne in človeku, ki ga je prizadel, težko odpusti. V nebesih pa ne bo prostora za zamero. Dokler ne bomo zmogli odpustiti, bomo čakali pred nebeškimi vrati. Tudi Jezus nam naroča: »Odpustite in vam bo odpuščeno; s kakršno mero merite s tako se vam bo odmerilo; ves tisti dolg sem ti odpustil ali nisi tudi ti dolžan usmiliti se svojega brata; odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom…« Naj bo naše spreobrnjenje nadalje tudi v tem, da se učimo odpuščati in biti usmiljeni. Naj bo naše spreobrnjenje v tem, da nehamo skrbeti samo zase in postanemo živi udje oziroma mladike na trti Kristusovega telesa. Če bomo vsi delali tako, kot je ravnal Jezus, bomo zlahka postali živo občestvo in dajali boljši zgled in prispevali k boljšemu svetu. Biti kristjan ni samo hoditi k maši in moliti ter sprejeti Sveto Evharistijo, ampak v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, v življenju kraja in župnije, dati sebe v službo Bogu in bližnjemu in vedno ravnati tako, kot bi na našem mestu ravnal Jezus. Vero v Boga je treba preliti v konkretna dobra dejanja in Ljubiti, kar je Božja Volja. Zato moramo poznati Kristusov Evangelij in ga vedno znova prebirati in premišljevati ob njem. Zato naj bo naše spreobrnjenje tudi v tem, da pogosto prebiramo Jezusov Evangelij in svoja ravnanja usklajujemo z Jezusovim ravnanjem in živimo tako kot je živel Odrešenik na zemlji. In začnimo takoj zdaj pri sebi, ne pri drugih. Veliko dela nas čaka za lastno preobrazbo, da se bomo poboljšali in spreobrnili, bili boljši kristjani in ljudje, spolnjevali Božjo Voljo in Hodili za Kristusom. Oboje nje potrebno zakramentalizacija in evangelizacija, ki jo je pričela v Cerkvi Prenova v Duhu. Prenova v Duhu ali Karizmatična prenova je najprej in predvsem Božji dar, pravijo frančiškani. Ne gre za kakšno izrazito specifično duhovnost, temveč le za resno razumljeno, mišljeno in živeto katoliško krščanstvo, katerega bistveni del je tudi dar Svetega Duha. Vedimo pa, da ne moremo biti dobri kristjani, če nismo obenem tudi dobri ljudje, ki smo podobni Jezusu in spolnjujemo Božjo Voljo in Evangelij.
    Pokojni dr. Alojzij Šuštar, nadškof in metropolit si je zadal za škofovsko geslo: “Božjo Voljo spolnjevati!” In kakor je učil tasko je tudi živel med nami in nas Učil.

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in uniči vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Uniči predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča. Ustvari v nas čisto srce in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal.
    Amen.

    Molitev skupnosti krščanskega življenja.

  46. Miro says:

    TEŽKO JE RAZUMETI, KAJ NAJ BI TO BILO »BOŽJA VOLJA« – PONAVADI JE TO NEKAJ TEŽKEGA, NEKAJ, KAR SE MU UPIRA, PA VENDAR …

    PREBERIMO SI EVANGELJSKI ODLOMEK (Mt 16,21-28), V KATEREM JE GOVORA O IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE, O TEM, KAKO SE JEZUS UGLASI Z RITMOM, KI GA DIRIGIRATA ŽIVLJENJE IN NJEGOV STVARNIK!

    Po zapisu v prispevku na spletni strani Aleteia je vsekakor težko razumeti, kaj naj bi to bilo, »Božja volja«, pa vendar v evangelijih zaslutimo, da se človek z njo sreča velikokrat, ni mu nekaj tujega in neznanega. V svojem življenju pride pred nekaj, ob čemer se zave, da je nekaj treba narediti, neizogibne situacije mu to povejo jasno in nedvoumno, in da je edini, ki lahko to stori.

    Človek točno ve, kaj je potrebno, tu pa pridemo do težave z Božjo voljo. Ponavadi je to nekaj težkega, vsekakor pa v človekovih izbirah nekaj, kar se mu upira, čeprav ve, da je to prav, tako mi je povedala cenjena prijateljica, ki je v življenju že marsikaj pre­stala, da je navadno najbolj prav tisto, kar je težja izbira. Temu rečemo Božja volja, storiti, kar je v danem trenutku najbolj prav.

    Več o prispevku z naslovom »Človek točno ve, kaj potrebuje, Božja volja pa je velikokrat drugačna …« na:

    https://si.aleteia.org/2020/09/05/clovek-tocno-ve-kaj-potrebuje-bozja-volja-pa-je-velikokrat-drugacna

    Božje usmiljenje, neskočno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ja, res je .Včasih bi se človek najraje izognil določenim dogodkom in po svoje začrtal dan in rešitev vseh zadev, vendar to ne gre. Res je tako, tisto kar s težko muko včasih delamo, zraven pa komaj čakamo, da bo minilo, najraje bi videli, da se ne bi pripetilo, je Božja volja. Je pa res dobra orientacija, super. Čez določeno obdobje, ki ga Bog določi, dobimo spoznanje in se za vse te dogodke in stvari zahvalimo Gospodu in Ga slavimo.

      • Hvala says:

        Zahvaljujem se vam g. Miro, da ste s tem zapisom dejansko zelo osvetlil in preprosto nakazal, kaj je izpolnjevanje Božje volje. To je tema, ki se mi zdi , da nam daje veliko razmišljanja!.

        • Miro says:

          Ga. Hvala, prosim, pozabite na »mojo malenkost«, ko je govora o tem, kaj je Božja volja, kako jo v življenju sprejemati, spolnjevati … Tu gre gotovo za eno najzahtevnejših področij v verskem in duhovnem življenju. Moram priznati, da se v tem pogledu nenehno učim ob dogodkih, težavah, ob raznih veselih, pa tudi bridkih izkušnjah, pa tudi ob stiskah v zapisih na tej spletni strani. O Božji volji je gotovo lažje kaj zapisati kot pa trdno verovati, posebno takrat, ko se v življenju sam znajdeš pred neko hudo preizkušnjo, stisko …

          Vesel sem, ker se s skupnimi močmi prizadevamo, da bi vsaj nekoliko pripomogli k zavedanju, kako nadvse pomembna, bistvena je Božja volja za vse in za vsakogar od nas. Če smo komu vsaj nekoliko pomagali, da veruje in upa – kljub njegovi težavni življenjski situaciji – se lahko samo zahvalimo Bogu, saj od Njega prihaja vsak dober dar. Še naprej skupaj molimo, da bi se mogli bolj in bolj odpirati delovanju Svetega Duha, saj sami po sebi nič ne zmoremo.

          Vse dobro v Gospodovi moči!

  47. Janez says:

    NA KOLENIH

    Vse si nas spravil na kolena
    in nemočni klečimo pred tabo, smrtni virus!
    Kakor Prometeja si nas prikoval
    na črni kamen strahu
    in črni orel negotovosti nam kljuje drobovje.
    Poljubi so ostali le še za sovražnike,
    pred objemi moramo bežati,
    obiski so postali prepovedani,
    govorimo lahko le še v slušalko in mikrofon,
    druženje je postalo kaznivo,
    rokovanje pa smrtno nevarno.

    Kljub cvetenju in bohtenju narave,
    kljub izzivalnemu soncu in petju ptic,
    svetlih zvezd in smejoče lune,
    kljub očiščenim rekam in pobeglemu smogu
    ostajamo priklenjeni v svojih sobah,
    zasvojeni zremo v ekrane
    in seštevamo črne številke tvojih žrtev.

    Ti, ki nisi le parazit.
    ampak tudi terorist in morilec,
    ki se tihotapiš naokrog in čakaš na žrtev
    in jo potem narediš za svoje orožje,
    kaj hočeš od nas?
    Nas hočeš prisiliti,
    da te priznamo kot zlobno božanstvo,
    da predte pademo in te molimo,
    ker smo se odrekli svoji veri v ljubečega Boga?
    Nas hočeš osvestiti, da nismo gospodarji sveta in ne življenja,
    ker smo si tako objestno oboje prisvojili?
    Nas hočeš umiriti in ozdraviti,
    ker smo postali bolniki s pomanjkanjem časa?
    Nas hočeš zdesetkati,
    ker ne znamo več drug z drugim deliti?
    Nam hočeš preprečiti naše dihanje,
    da bi lahko spet zadihala Zemlja?
    Si morda samo nastavil ogledalo
    naši slepi in ošabni sebičnosti,
    da bi razmislili, kaj je zares pomembno?
    Si nam hotel postaviti meje, ker smo mislili,
    da si lahko brezmejno privoščimo vse,
    in si nas hotel spraviti narazen,
    da bi na novo uzrli sebe, drugega in Boga?

    Strah me je in drgetam pred teboj,
    ker lahko spreminjaš ljudi v hudobne soljudi,
    a vseeno verjamem, da so ti dnevi šteti,
    ker nisi božanstvo, jaz pa poznam resničnega Boga;
    zato verjamem, da tudi proti tebi obstaja zdravilo,
    verjamem, da se bomo kmalu lahko zopet objemali,
    poljubljali, rokovali in družili;
    verjamem, da bodo kmalu oživele naše ulice in trgi
    in bodo igrišča spet polna otroškega smeha.

    Le mi bomo morda drugačni kakor poprej:
    morda bomo vedeli, da nismo gospodarji sveta,
    morda bomo spoznali dragocenost življenja,
    morda ne bomo več splavljali otrok in evtanizirali starih
    in morda nam bo narava zopet božji vrt!

    Frančiškan pater Pavle Jakop

    Že kot mladi katoliški študentje in drugi verniki smo se veliko družili s frančiškanom patrom Pavletom Jakopom iz Ljubljane in skrbeli za zgledno in pravični versko življenje v nekdanji državi, ko je bil socializem. Veliko lepih spominov me veže na Pavleta, na številne druge profesorje in predavatelje za študente drugih fakultet na TF Ljubljana in na druge pogumne duhovnike, ki so nam pomagali, da smo stanovitno vztrajali v krčanski veri, peli, se družili, molili in pripravljali pridige ter se versko izobraževali. BVB. Janez

  48. Janez says:

    Dr. Joseph Murphy: Molitev za Ozdravitev (povzetek)
    Ključno je, da prenehate kriviti druge za svoje težave, bolezni ali trpljenje; poleg tega zavrnite napačno predstavo, da so drugi krivi za trpljenje in nesrečo in da ste vi le žrtev. Tudi Jezus je trpel za nas ljudi in za naše grehe na križu in je naš Odrešenik. Koliko je morala potrpeti in prestati v Ljubezni do Boga in Ubogih Mati Terezija v Kalkuti, ko je pomagala ubogim?! Trpljenje naj nas prekali, očisti in okrepi v naši Veri, da bomo odslej bolj strpni, socialni in razumevajoči do drugih ljudi in delali Dobro kot dobri kristjani in dobri ljudje. Našli boste srečo v svoji Veri v Boga in v vse Dobro in takrat vam bo zagotovljen uspeh v vseh vaših prizadevanjih, ko boste z osebno preobrazbo postali drug človek. Sejemo dobroto, želi bomo dobroto; sejemo odpuščanje, želi bomo odpuščanje, služimo in pomagamo bližnjim, drugi bodo pomagali nam itd.

    Molitev za ozdravitev: »Verjamem, da Usmiljeni Bog je in Njegova sveta Prisotnost po Njegovi Milosti v Neskončnem Toku Energije teče skozi mene kot lepota, harmonija, ljubezen, radost, modrost, razumevanje, Božansko vodstvo, Usmiljenje in Samaritanska Pomoč in Uteha. Vem, da mi Dobrotni Bog lahko čudežno pomaga k razrešitvi mojih stisk in ozdravitvi in za to sem Mu hvaležen.” “Vodi me neskončna inteligenca Troedinega Boga in mojega Odrešenika Jezusa Kristusa. Prosim Gospod Bog navdihni in poduči tudi vse zdravnike in zdravstveno osebje, da bodo pravilno diagnosticirali bolezni vseh obolelih ljudi in jih s Tvojo Pomočjo zdravili. Verjamem, da odslej Božji zakon in red upravljata moje življenje in da odslej Živim po Jezusovem Evangeliju in se želim spreobrniti in spolnjevati Božjo Voljo ter postati podoben Jezusu. Božanska ljubezen in Milost naj mi napolni dušo, da odslej pošiljam iz sebe samo Ljubezen, Mir in Dobro voljo ter samo pozitivne vibracije vsem domačim, svojcem, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem drugim ljudem dobreb volje okoli mene. Prosim Bog pomagaj mi, da odpustim vse svoje zamere, krivice, negativne misli in jezo in jih takoj nadomestim z mislimi o ljubezni, odpuščanju, harmoniji, miru, pravilnem ravnanju in prijaznosti. Sem Božji Otrok in Bog je moj Nebeški Oče, moj Odrešenik, moj dobri Samaritan, moj Stvarnik, moj Vodnik na Poti h Kristusu, moj svetovalec in moj Gospodar. Prosim Boga, da se zgodijo Spremembe in Čudežna preobrazba v mojem življenju, ker Verjem v Boga, Njegovo Odrešujočo in Milostno Dobroto in Usmiljenje. Prosim Te Gospod pošlji v svojem Velikem Usmiljenju v telo bolnikov zdravilno energijo pomagaj, da se bolezni na duhu in na telesu trpečih ozdravijo. Verujem v Tebe Gospod Bog in zaupam v Tvojo Milost in Božjo Ljubezen, s katero ozdravljaš in blagoslavljaš tiste, ki Vate Verujejo in Te Molijo. Prosim pomagaj mi Gospod, da se bom sčpreobrnil tako, da bom odslej živel po Božjih postavah Bogu v Čast in Veselje. ”

    OSEM KORAKOV ZA OZDRAVITEV
    Dr. Joseph Murphy ameriški teolog

    1. Človek pravi, da je to nemogoče, toda z Bogom so vse stvari možne. Bog, ki Nas je utvaril, nas lahko tudi čudežno ozdravi, tako kot so zdravili bolne Jezus in Apostoli, po pričevanju Evangelija, če si le to dovolj želimo in ga prosimo.
    2. Način zdravljenja teče skozi vaše miselne vzorce misli in podob, pri čemer vse, kar želite, prikaže v konkretni manifestaciji zdravilnih procesov, če le verjamete v Božjo pomoč in ga prosite.
    3. Če verjamete v nekaj, bo to očitno – ali zavestno razmišljane o Njem. Verjemite samo v to, kar vas zdravi, blagoslovi in vas navdihuje. Prosite in molite k Njemu za ozdravitev ter vztrajajte v veri in pozitivnem upanju.
    4. Povečajte Božjo moč sredi sebe in zaustavili boste širjenje katere koli bolezni v vašem telesu.
    5. Hvaležno in dobro srce, ki verjme v Boga je blizu Bogu. Naj bodo vse vaše molitve izrečene s hvalo in zahvalo ter vero in zaupanjem. Vera gore premika. In kdor prosi bo uslišan.
    6. Ljudje smo dostikrat kot nejeverni Tomaži duhovno slepi, ko ne vemo, da so vse misli tiste izpolnjujoče stvari in da postane res tisto, kar verjamemo, čutimo, privlačimo, in da to, kar si predstavljamo, tudi res postanemo ali se nam zgodi.
    7. Vse kar vidimo je duhovna, večna in neuničljiva resničnost. Čudovita molitev za nas je, da redno trdimo: “Duhovno, duševno in fizično vidim da mi gre na bolje” in da se zdravim. Hvala Gospod Bog.
    ” 8. “Vzdignil bom oči do Tebe in molil za ozdravitev, ker verjamem, da po Tvoji Milosti pride moja pomoč.”

    Ameriški pastor in psihoterapevt Joseph Murphy razkriva velik vpliv podzavestnega uma na vsa področja našega življenja. Za razna področja našega življenja daje primere, kako z enostavno spremembo načina razmišljanja doseči izjemne, pozitivne spremembe na katerem koli področju življenja. V Moči vaše podzavesti (2014) podaja sugestije za osredotočanje uma in odpravljanje podzavestnih ovir, ki nam preprečujejo doseganje zaželenega – in zasluženega – uspeha. Na osnovi duhovnih zakonov obljublja samozavest, ustvarjanje harmoničnih odnosov, doseganje poklicnih uspehov, pridobivanju bogastva, zoperstavljanju strahovom in fobijam, odpravi slabih razvad, telesni ozdravitvi ter vsesplošni blaginji in sreči. Pri Murphyju je prva in zadnja predpostavka vera v Boga ter naša Vera v Jezusa Učenika in Odrešenika. Pri njem opazimo to, kar je bilo doslej le implicirano. Za uspeh določenega individualnega projekta npr. zdravljenja je potrebna poleg molitev k Bogu in Vera tudi podpora zdravnikov, okolja in zdrav slog življenja ljudi.

    Tega je veliko, prav tako avtorjev in knjig. Tu spodaj je link za npr. vabilo mag. teologije Boštjana Harija na seminar za Notranje ozdravljenje.

    https://mail.google.com/mail/u/0/?ogbl#inbox/FMfcgxwJXpPkNlbwGPWPpGdCTjvtjhXt

    • Miro says:

      BOŽJA BESEDA: »ON PA JE BIL RANJEN ZARADI NAŠIH PRESTOPKOV, STRT ZARADI NAŠIH KRIVD. KAZEN ZA NAŠ MIR JE PADLA NANJ, PO NJEGOVIH RANAH SMO BILI OZDRAVLJENI« (Iz 53,5).

      Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si naše Odrešenje, Posvečenje, Veselje … Prisrčna Ti hvala, ker nas ozdravljaš, odrešuješ tako kakor Ti hočeš za človekovo srečo na tem in drugem svetu!

      Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  49. Janez says:

    »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« (Jn 20,15)

    Jokam nad zaklenjenimi cerkvami in šolami,
    jokam pred zaprtimi vrati domov,
    jokam nad praznimi igrišči,
    jokam nad zapuščenimi stezami,
    jokam nad našim strahom in nemočjo,
    jokam nad božjim molkom velikega petka,
    jokam nad našo izločenostjo,
    ker je življenje postalo samo prazni grob
    in v njem nimamo niti povojev!

    Iščem nekoga, ki nas bo vrnil v življenje,
    nam odprl vrata smeha in bližine,
    nam vrnil pogum in zaupanje;
    iščem nekoga, ki nam bo vrnil svobodo,
    da bomo zopet lahko iz oči v oči,
    s podarjeno dlanjo v dlani,
    in s srečo iz ust na usta;
    iščem nekoga, ki bo dihal z nami
    z vso bolečino svoje ljubezni,
    ki bo naš strah pred bližino spremenil v radost,
    ki bo veliki petek premaknil v veliko noč
    In božjo smrt preustvaril v življenje za nas!

    Vstali Gospod,
    daj, da Te najdem kot Magdalena!
    Odpokliči že vendar angela smrti
    in naj postane ta velika noč
    mati našega skupnega ozdravljenja!
    Oj, s kakšnim veseljem Ti bomo prepevali: Aleluja!
    Amen.

    Avtor pater Pavle Jakop, frančiškan

  50. Janez says:

    MOLITEV neznanega avtorja iz 14. stol.
    Danes Kristus nima svojih rok,
    Ima samo naše roke, da z njimi dela;
    Kristus nima svojih nog,
    Ima samo naše noge,
    Da človeštvo vodi k Bogu;
    Kristus nima svojih ustnic,
    Ima samo naše ustnice,
    Da ljudem oznanja Božje kraljestvo;
    Kristus potrebuje našo pomoč,
    Da človeštvu stoji ob strani.

    Mi smo edino Sveto pismo,
    Ki ga ljudje še berejo.
    Mi smo zadnje Božje sporočilo,
    Ki ga pišemo s svojimi besedami in dejanji.

    In če je naša pisava nečitljiva?
    In če so naše roke zaposlene z drugimi stvarmi?
    In če naše noge stopajo na kriva pota?
    In če naše ustnice govorijo lažnive besede?

    Ne morem služiti Kristusu, ne da bi hodil za Njim.

    Gospod, tebi izročamo svoje roke in noge,
    Vse, kar smo in kar imamo,
    Da boš po nas lahko nagovarjal vse ljudi
    In nas vse vodil k sebi. Amen.

    http://www.marijino-oznanjenje.si/index.php/content/display/75/20/20

  51. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE ŽE PRED LETI, VEČKRAT PA TUDI POZNEJE, SPODBUDIL: »VERNIKI, NE BOJTE SE SPOVEDI!«

    Papež Frančišek je med splošno avdienco o zakramentu pokore in sprave, ki je potekala 19. februarja 2014, med drugim izpostavil tudi naslednjo misel:

    Morda nekdo reče, da izpoveduje grehe samo Bogu. A grehi so lahko storjeni tudi proti bratom in Cerkvi in je zato treba prositi odpuščanja brate in Cerkev v osebi duhovnika. Morda bo nekdo oporekal, da ga je sram. »Tudi sram je dober, zdravo se je nekoliko sramovati,« je dodal. Sram nas dela ponižne. Duhovnik z ljubeznijo in nežnostjo sprejme izpoved in v imenu Boga odpusti. Po Frančiškovih besedah je tudi iz človeškega vidika dobro, da se pogovorimo z bratom in duhovniku povemo za stvari, ki so težke v mojem srcu. »Ne bojte se spovedi,« je spodbudil papež in zbrane prosil, naj pri sebi odgovorijo, kdaj so bili nazadnje pri spovedi. Če je minilo veliko časa, naj ne izgubljajo niti dneva več, ampak pogumno pristopijo k spovedi. V duhovniku jih namreč čaka Jezus, ki jih bo sprejel z veliko ljubeznijo, poudarja papež Frančišek.

    Več o tem na:
    http://www.obcestvo.si/duhovno/244-verniki-ne-bojte-se-spovedi-papez-francisek

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  52. Miro says:

    EVHARISTIJA JE MOČNA BOŽJA HRANA, NUJNO POTREBNA V PUŠČAVI ŽIVLJENJA, DA NE OMAGAMO NA POTI K ODREŠENIKU JEZUSU, KI NAM HITI NAPROTI Z NEIZMERNO LJUBEZNIJO!

    Naj nas razsvetli Sveti Duh, da se bomo lahko v Njegovi moči bolj približali globokim skrivnostim svete Evharistije!

    Kruh, ki ga vsak dan potrebujemo,
    da bi rasli v večnem življenju, dela iz naše
    volje učljivo orodje Božje volje, v nas
    vzpostavlja Božje kraljestvo in nam daje
    čiste ustnice in čisto srce, da
    poveličujemo njegovo sveto ime.
    (Edith Stein)

    Jesti Gospodovo meso in piti njegovo kri
    je znamenje nesmrtnosti – ne samo
    nesmrtnosti duhovnega življenja,
    ampak nesmrtnosti človeka: telesa
    in duše, privzetih v Božjo polnost.
    (Romano Guardini)

    Velika nesreča je,
    da zanemarjamo to Božjo hrano,
    ko hodimo čez puščavo življenja.
    Podobno kakor človek, ki umre od lakote
    ob bogato obloženi mizi.
    (Janez Vianney)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  53. Hvala says:

    ŽIVLJENJE V SVETEM DUHU !
    —————————————-
    CILJ KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA JE V PRIDOBITVI SVETEGA DUHA. KO SE PREVEČ UKVARJAMO Z RAZGLABLJANJEM O LASTNIH TEŽAVAH, KI JIH ZAGOTOVO NIKOLI NE MANJKA, SE ZAPIRAMO PRED BOGOM IN NJEGOVIMI DAROVI.

    NEZADOSTNO JE TOREJ PREPRIČANJE MNOGIH KRISTJANOV, DA SO KONČNI CILJ KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA DOBRA DELA. SEVEDA, TUDI PO DOBRIH DELIH SE ODPIRAMO SVETEMU DUHU IN BOŽJI MILOSTI. TODA OBENEM JE MOGOČE, DA SE PREKO NJIH ŽELIMO DOKAZOVATI PRED SABO IN PRED DRUGIMI. IN TAKO HRANIMO SVOJ NAPUH.
    ———————————————————————————————————————————————————
    PREJEMANJE SVETEGA DUHA, KI V NAS NUJNO VEČA LJUBEZEN DO BOGA IN DO BLIŽNJEGA, NAS PRIPRAVLJA NA TO, KAR BOMO DEJANSKO ŽIVELI V VEČNOSTI.

    IN KAKO SE LAHKO ODPIRAMO SVETEMU DUHU??? ( preberite celoten članek- Radio Ognjišče- Dr. Alek Zwitter)

    https://radio.ognjisce.si/sl/200/utrip/26625/sveti-duh-je-najintimnejsi-prijatelj-nase-duse.htm
    ——————————————————————

  54. Miro says:

    UČENEC MORA ODGOVORITI NA SOVRAŠTVO Z DOBROTO, NA PREKLINJANJE Z BLAGOSLAVLJANJEM, NA OBREKOVANJE Z MOLITVIJO. ZGLED JE NESKONČNO USMILJENJE NEBEŠKEGA OČETA!

    BOŽJA BESEDA: Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!«

    Ne sodite

    »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Lk 6, 27-38)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C27-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Vzajemno izkušnjo podarjanja med ljudmi dopolni Jezus z zastonjsko ljubeznijo. Učenec mora odgovoriti na sovraštvo z dobroto, na preklinjanje z blagoslavljanjem, na obrekovanje z molitvijo. Zgled je neskončno usmiljenje nebeškega Očeta. Pri njem se učim ljubezni, ki zna odpuščati, se ne maščuje in vse sprejema z usmiljenjem. Gospod, pomagaj mi tako ljubiti.

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava, tebi Jezus, Ti si čudoviti Svetovalec, Knez miru, Luč sveta … Hvala, ker nam podarjaš »zlato pravilo«, ki nam pomaga uravnavati naš odnos do bližnjega. Z besedo ljubezni in presvetim življenjem nas učiš, naj bomo usmiljeni do bližnjega kakor je tudi naš nebeški Oče usmiljen do nas. Jezus, vlij v naše duše olja ljubezni in usmiljenja, da Te bomo čim bolj ljubili v bližnjih, ki potrebujejo našo pomoč v dušnih in telesnih stiskah.

    Tudi tokrat Božjemu usmiljenju izročimo vse sestre in brate, ki se priporočajo v molitev po namenih, zapisanih v rubriki »Prosim za molitev«. Veliko molimo tudi v čast in zadoščevanje Jezusovemu Presvetemu Srcu in Marijinemu Brezmadežnemu Srcu, za spreobrnjenje grešnikov, za nove duhovne poklice, za varstvo pred koronavirusom, za mir doma in po svetu, za Cerkev, svetega očeta, za preganjane kristjane po svetu, itn. Z močno vero in zaupanjem se obrnimo na Preblaženo Devico Marijo, sv. Jožefa, sv. Favstino Kowalsko in druge svetnike; prosimo jih, naj za nas posredujejo pri Gospodu Jezusu Kristusu; zgodi se presveta Božja volja!

    BOŽJE USMILJENJE ZA SVET
    (sv. Favstina)

    Neskončno usmiljeni Bog, ti neskončna dobrota! Glej, danes vse človeštvo iz brezna svoje bede kliče k tvojemu usmiljenju, k tvoji dobrosrčnosti, kliče z močnim glasom svoje stiske.

    Milostljivi Bog, ne zavrzi molitve izgnancev te zemlje. Gospod, nepojmljiva Dobrota, ki popolnoma poznaš našo bedo in veš, da se z lastnimi močmi nismo sposobni dvigniti k tebi.

    Zato te milo prosimo, prehitevaj nas s svojo milostjo in neprestano večaj v nas svoje usmiljenje, da bomo zvesto izpolnjevali tvojo sveto voljo v vsem življenju in ob smrtni uri.

    Naj nas brani vsemogočnost tvojega usmiljenja pred kroglami sovražnikov našega zveličanja, da bomo z zaupanjem kot tvoji otroci čakali na tvoj končni prihod, na dan, ki je le tebi znan.

    Pričakujemo, da bomo prejeli vse, kar nam je po Jezusu obljubljeno, kljub vsej naši bedi, kajti Jezus je naše upanje; skozi njegovo usmiljeno Srce bomo stopili v nebesa kakor skozi odprta vrata (Dn, 1570).

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

  55. Hvala says:

    BREZ KRIŽA NI KRISTUSA, A BREZ KRIŽA NI NITI KRISTJANA

    SVETI AVGUŠTIN ZAPIŠE, DA LASTNA KRŠČANSKI KREPOSTI NI SAMO DELATI DOBRO, AMPAK TUDI PRENAŠATI HUDO, KAKOR JEZUS. PRENAŠATI HUDO PA NE POMENI SAMO BITI POTRPEŽLJIV IN ITI DALJE VDAN V USODO. PRENAŠATI JE POSNEMATI JEZUSA, JE NOSITI TEŽO, NOSITI JO NA RAMENIH ZANJ IN ZA DRUGE.
    POMENI SPREJETI KRIŽ, KO HODIMO Z ZAUPANJEM, KER NISMO SAMI, KRIŽANI IN VSTALI KRISTUS JE Z NAMI (Mirenski grad).

    Če bežimo pred situacijo. stisko, ne želimo objeti križa, ki nam je naložen, bežimo pred realnostjo, svetom, sami pred seboj in pred Gospodom. Če ne objamemo križa, na katerem smo obešeni ne moremo “vstati”. Brez Velikega Petka, ni Velike Nedelje.

  56. Miro says:

    MINER SE PRI MINIRANJU SKALE, OB ŽE PRIŽGANI ZAŽIGALNI VRVICI, NI USPEL UMAKNITI NA VARNO. V NAJHUJŠI STISKI SE JE SPOMNIL DEVICE MARIJE IN GLASNO ZAKLICAL: SVETA MARIJA! TEDAJ JE ZADONELA EKSPLOZIJA … (več v nadaljevanju).

    DOBER MARIJIN OTROK SE V SVOJIH STISKAH RAD OBRAČA NA SVOJO DUHOVNO MATER: »MARIJA, POMAGAJ NAM SLEHERNI ČAS, NA TEBE OZIRA SE VSAK IZMED NAS. MARIJA VSE K TEBI HITI; MARIJA, POMAGAJ NAM TI!«

    Pater Anton Nadrah v knjižici »Nauči nas moliti 4« omenja tudi pisatelja duhovnika Franca Ksaverja Meška, ki je v črtici Kapelica zapisal:

    »Pot me privede mimo kapelice, ki stoji ob robu gozda. Resnega moža zagledam pred kapelico. Stoji korak od zida, oprt ob sekiro, ob njem leži butara z manjšim raznim orodjem. Oči upira v sliko Marijino, zamišljen in resen. Drvar je, na poti v gozd, na težko, deloma nevarno delo. Marsikateri njegovih znancev je šel v gozd močan in zdrav kakor on, a prinesli so ga domov pohabljenca, z zlomljeno nogo, z zdrobljeno roko, morda mrliča. Zato se je ustavil pred znamenjem: kakor grčav hrast, in vendar pomoči potreben otrok, stoji pred nebes in zemlje Kraljico in, držeč klobuk v raskavi močni roki, prosi pomoči in se priporoča varstvu Matere mogočne, pomočnice v vseh nevarnostih. (…)

    Odmoli mož, se pokriža in se pokrije in stopa krepko svojo pot, okrepčan po molitvi, resen res, a vendar z vedrim in mirnim pogledom, kakor bi čutil nad seboj razprostrto varujočo roko mogočne Kraljice in Pomočnice.«

    In še primer hitrega Marijinega posredovanja pri Bogu v izjemno nevarni situaciji. Bilo je leta 1922. Delavec miner je navrtal skalo in prižgal zažigalno vrvico. Nato se je hotel po žici rešiti na varno, preden bi prišlo do eksplozije. Žica pa je bila mokra od dežja, da mu je drselo in je nekaj metrov od zavrtane odprtine obvisel na žici. V najhujši stiski se je spomnil Device Marije in glasno zaklical: sveta Marija! Tedaj je zadonela eksplozija. Tovariši zgoraj so od strahu odreveneli. Ko je izginil dim, so videli, da mož še visi na žici. Bil je rešen, brez vsake poškodbe.

    (odlomek iz knjižice Nauči nas moliti, p. Anton Nadrah)

    V raznih stiskah in preizkušnjah se z zaupanjem obračajmo na našo duhovno Mater. Naj se iz naših src dviga pesem:

    MARIJA, POMAGAJ NAM SLEHERNI ČAS

    Marija, pomagaj nam sleherni čas,
    na tebe ozira se vsak izmed nas.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Marija, pomagaj in vodi nas ti,
    da Bogu in tebi zdaj bomo zvesti.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Marija, pomagaj rodovom zemlje,
    da v Božji ljubezni in miru žive.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Marija, pomagaj sirotam vojske,
    jih milostno sprejmi na svoje Srce.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Še enkrat zakličem in prosim naglas:
    Nikar ne zapusti, Marija, ti nas.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Vsak dan se zvesto ravnajmo po vodilu: Po Mariji k Jezusu! Zelo močno duhovno sredstvo na tej poti je vsakodnevna molitev svetega rožnega venca, ki nam bo dala moč še zlasti za duhovna in telesna dela usmiljenja do bližnjega. Z Marijino pomočjo in z našim sodelovanjem z Gospodom (odločilno je predvsem Božje usmiljenje!) si bomo, kot smemo upati, izborili najpotrebnejšo »vstopnico« za srečen prehod v večno življenje z Bogom. Marija, pomagaj nam Ti!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  57. Miro says:

    MOLITEV ZA PODELITEV MILOSTI NA PRIPROŠNJO SVETE FAVSTINE!

    Jezus, ti si sveto Favstino naredil za veliko častilko tvojega brezmejnega usmiljenja. Blagovoli mi po njeni priprošnji podeliti milost (poveš za kaj prosiš), za katero te prosim, če je to skladno s tvojo sveto voljo. Jaz, grešnik, nisem vreden tvojega usmiljenja, vendar poglej na duha daritve in posvetitve sestre Favstine in poplačaj njene kreposti tako, da uslišiš prošnje, ki jih po njej z zaupanjem tebi izročam.

    OČE NAŠ, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

    ZDRAVA, MARIJA, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

    Slava Očetu in Sinu in Svetemu duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

    Sveta Favstina – prosi za nas!

    Več o molitvah sv. Favstine Kowalske na:
    http://www.kapitelj.com/molitev_za_podelitev_milosti_na_priprosnjo_svete_favstine.html

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  58. Janez says:

    Molitev za BOLNE in Trpeče
    Prosim te, Gospod Bog,
    da je vsaka bolna in trpeča oseba, ki bere, posluša
    ali si ogleduje to sporočilo obkrožena s plamenom tvojega Svetega Duha.
    Prosim te, da v tem času zdraviš njihov um in njihovo telo,
    izboljšaš njihovo zdravje in jim podariš Notranji mir.
    Prosim Te, naj jih Tvoja dobrotna in milostna roka ozdravi bolezni,
    ki jih je prizadela, naj jim pomaga, da ne čutijo bolečin
    in da bodo njihovi zdravniki pravilno ugotovili bolezen in jo tudi prav zdravili.
    Blagoslovi vse bolna in trpeče in daj potrpljenje njihovi družini in vsem, ki zanje skrbijo.
    Si najboljši zdravnik, ki lahko ozdravi vsako bilezen, vsako zlo,
    ki je prišlo v telo, v hišo, v družino in v njihovo okolico.
    Molim in prosim te za moje zdravje in za zdravje drugih bolnih
    in verjamem, da se bo od tega trenutka vse izboljšalo zame in za druge bolne, ki Te prosijo za ozdravitev.
    Hvala, Sveti oče, ker vem, da poslušaš, kar ti govorim iz srca.
    To počnem zdaj, z vso ljubeznijo in upanjem Vate
    in tudi če zdravniki pravijo drugače,
    vem, da lahko čudežno ozdraviš vse bolezni
    in celo najhujšo bolezen, ki obstaja.
    Hvala, hvala, hvala Ti moj Oče v Nebesih!
    Ker vem Moj Gospod in Moj Bog, da si me poslušal
    in da me boš uslišal ter pozdravil vse bolne in trpeče.
    Podari nam Božje Usmiljenje in Ljubezen, da se vse prav uredi Gospod.
    AMEN

    Dopolnjene Molitve Prihajam k tebi kapucini 1995.

    Molite za zdravo dušo in telo. Ko molite k Bogu, odložite stran vse skrbi in bolečine ter misli o sebi; prepustite se popolnoma Božji Volji in zaupajte z Vso Dušo Njegovemu Delovanju z Odrešilno Vero. Molitev k Bogu je namreč poleg zdravljenja medicine način, da se ponižno darujete Bogu in ga prosite za pomoč zase in za druge bolne. Molitev Vsakemu, ki trpi, pomaga, da najde v sebi novo upanje, novo Moč in Ozdravljenje po Njegovi Milosti. Ravnajte zdravo, mislite zdravo, upajte in obilno molite k Bogu zase in za druge bolnike, da bodo Njegove Zdravilne Sile v Vas in v Vaših Bližnjih pomirjevalno in pozitino delovale in da boste Vi in Svojci postopoma začutili boljše počutje. Vera gore premika. In čudeži se dogajajo. Kdor upa in prosi bo slišan in uslišan. Bog prosim pomagaj vsem bolnim in trpečim! Sliši in Usliši prosim naše prošnje ter ozdravi vse bolnike, ki Te prosijo in molijo k Tebi. Ozdravi vse bolne na duši in na telesu, ki trpijo in obvaruj nas okužbe s koronavirusom ter podari nam Božji Mir in Božje Usmiljenje. Amen.

  59. Miro says:

    »POD NEBOM NAM NI DANO NOBENO DRUGO IME, PO KATEREM BI SE LJUDJE LAHKO REŠIL« (Apd 4,12), RAZEN IMENA JEZUS!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    »VERUJEM V JEZUSA KRISTUSA, EDINEGA BOŽJEGA SINA«

    Katera je vesela novica za človeka?

    To je oznanilo o Jezusu Kristusu, »Sinu živega Boga« (Mt 16,16), umrlem in vstalem. V času Heroda in cesarja Avgusta je Bog izpolnil obljube, dane Abrahamu in njegovemu potomstvu, ter poslal »svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako mi prejeli posinovljenje« (Gal 4,4-5).

    Kako se ta vesela novica širi?

    Že od vsega začetka so prvi učenci goreče želeli oznanjati Jezusa Kristusa z namenom, da bi vse privedli k veri vanj. Tudi danes iz ljubečega poznanja Kristusa izvira hrepenenje, da bi evangelizirali in katehizirali, se pravi da bi v svoji osebi razodevali celoten božji načrt in pripeljali ljudi v občestvo z njim.

    »IN V JEZUSA KRISTUSA, SINA NJEGOVEGA EDINEGA, GOSPODA NAŠEGA«

    Kaj pomeni ime »Jezus«?

    Ime »Jezus«, ki mu ga je dal angel ob oznanjenju, pomeni »Bog rešuje«. Izraža hkrati njegovo identiteto in njegovo poslanstvo, ker »bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov« (Mt 1,21). Peter zatrjuje, da »nam pod nebom ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje mogli rešiti« (Apd 4,12).

    Zakaj se Jezus imenuje Kristus?

    »Kristus« po grško, »Mesija« po hebrejsko pomeni »maziljenec«. Jezus je Kristus zato, ker ga je Bog posvetil in mazilil s Svetim Duhom za odrešenjsko poslanstvo. Je od Izraela pričakovani Mesija, poslan na svet od Očeta. Jezus je sprejel naslov Mesija in natančno pojasnil njegov pomen: »Prišel je iz nebes« (Jn 3,13), bil križan in nato obujen od mrtvih, je trpeči služabnik, ki »daje svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20,28). Iz imena Kristus smo prejeli ime kristjani.

    V kakšnem pomenu je Jezus »edinorojeni Božji Sin«?

    Jezus je to v edinstvenem in popolnem pomenu. Pri krstu in spremenitvi na gori Očetov glas označuje Jezusa kot svojega »ljubljenega Sina«. Ko Jezus označuje sam sebe kot Sina, ki »pozna Očeta« (Mt 11,27), potrjuje svoje edinstveno in večno razmerje do Boga Očeta. Jezus je »edinorojeni Božji Sin« (1 Jn 2,23), druga oseba Trojice. Je središče apostolske pridige: apostoli so »videli njegovo slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin« (Jn 1,14).

    Kaj pomeni naslov »Gospod«?

    V Svetem pismu ta naslov običajno označuje Boga kot vzvišenega vladarja. Jezus sam si prideva ta naslov in razodeva svoje božje vladarstvo s svojim gospodovanjem nad naravo, nad hudobnimi duhovi, nad grehom in smrtjo, in zlasti s svojim vstajenjem. Prve cerkvene veroizpovedi razglašajo, da oblast, čast in slava, ki gredo Bogu Očetu, pripadajo tudi Jezusu; Bog »mu je dal ime, ki je nad vsakim drugim imenom« (Flp 2,11). Jezus je Gospod sveta in zgodovine, edini, kateremu mora človek popolnoma podvreči svojo osebno svobodo.

    (vir: Kompendij KKC, 79-84)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  60. Miro says:

    KRŠČANSKI ODGOVOR NA PANDEMIJO IN POSLEDIČNO DRUŽBENO-EKONOMSKO KRIZO, JE OSNOVAN NA LJUBEZNI, PREDVSEM NA BOŽJI LJUBEZNI, KI JE VEDNO PRED NAMI (prim. 1 Jn 4,19), V KATEHEZI POUDARJA PAPEŽ FRANČIŠEK!

    In nadaljuje: »On nas prvi ljubi, On je vedno pred nami v ljubezni in rešitvah. On nas ljubi brezpogojno in ko sprejmemo to božansko ljubezen, lahko odgovorimo na podoben način. Ne ljubim samo tistega, ki me ljubi: svojo družino, svoje prijatelje, svojo skupino, ampak tudi tiste, ki mene ne ljubijo, ki me ne poznajo ali so tujci, ter tudi tiste, ki mi povzročajo trpljenje ali me imajo za sovražnika (prim. Mt 5,44). To je krščanska modrost, to je Jezusova drža. In najvišja točka svetosti, če tako rečemo, je ljubiti sovražnike. Kar ni lahko. Seveda, ljubiti vse, vključno s sovražniki, je težko – rekel bi, da je to umetnost! A umetnost, ki se je lahko naučimo in jo izboljšamo. Resnična ljubezen, ki nas naredi rodovitne in svobodne, je vedno ekspanzivna in tudi inkluzivna. Takšna ljubezen je skrbna, ozdravlja in dela dobro. […] Inkluzivna ljubezen je ta, ki ozdravlja« (iz kateheze papeža Frančiška: Odgovor na pandemijo – ljubezen do vseh in delo za skupno dobro).

    Celotno besedilo kateheze na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-09/kateheza-odgovor-na-pandemijo-ljubezen-do-vseh-in-delo-za-sk.html

    »Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil,« nam govori Božja beseda (1 Jn 4,19). Prosimo v molitvi Svetega Duha, naj nam podari luč in moč, da bi mogli ljubiti ne samo tiste, ki nas ljubijo, ampak tudi tiste, ki nas ne ljubijo, vključno s sovražniki, kot je v omenjeni katehezi poudaril papež Frančišek!

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  61. Hvala says:

    SVETI DUH
    —————

    KAJ JE IZLITJE SVETEGA DUHA?
    ——————————————
    TO JE VELIKI DAR, MILOST. OSEBNO SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM . MOLITEV ZA KRST V SVETEM DUHU ALI ZA IZLITJE SVETEGA DUHA JE MOLITEV OSEBNE IZROČITVE SVOJEGA ŽIVLJENJA JEZUSU KRISTUSU.
    ———————————————————————————————————————————————————
    SVETI PAVEL PRIPISUJE SVETEMU DUHU ZMOŽNOST, DA NAS NAPOLNI Z UPANJEM. BITI POLN UPANJA POMENI NIKOLI IZGUBITI UPANJA, POMENI UPATI PROTI VSAKEMU UPANJU (glej Rim 8,16). UPATI TUDI TAKRAT, KO NI VEČ NOBENEGA ČLOVEŠKEGA RAZLOGA ZA UPANJE, KOT SE JE TO ZGODILO ABRAHAMU, KO JE BOG OD NJEGA ZAHTEVAL ŽRTVOVANJE EDINEGA SINA IZAKA, IN KOT SE JE TO ZGODILO DEVICI MARIJI POD JEZUSOVIM KRIŽEM.
    ——————————————————————————————————————————————————
    SVETI DUH NAPOLNJUJE TUDI STVARSTVO. ENERGIJA , KI JE ZMOŽNA PREMIKATI SVET, NI SLEPA SILA AMPAK JE DELOVANJE BOŽJEGA DUHA, KI VEJE NAD VODAMI OD ZAČETKA STVARJENJA . TUDI NAS SPODBUJA K SPOŠTOVANJU STVARSTVA . NE MOREMO UMAZATI SLIKE , NE DA BI S TEM UŽALILI UMETNIKA.
    .——————————————————————————————————————————————————-
    SVETI DUH JE DUH ŽIVLJENJA. SVETI DUH NAS UČI RAZUMLJIVEGA JEZIKA , TO JE JEZIKA LJUBEZNI. POKLICANI SMO V OBČESTVO EDINOSTI, KI JE MOGOČE LE V SVETEM DUHU.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SVETI DUH NAS BO UČIL VSEGA IN SPOMNIL VSEGA, KAR NAM JE JEZUS POVEDAL. BREZ POMOČI SVETEGA DUHA SE NISMO SPOSOBNI UČITI ŽIVLJENJA PO JEZUSOVEM ZGLEDU . SVETI DUH JE EDINO JAMSTVO, DA ZMOREMO SLEDITI JEZUSOVEMU NAUKU IN ZGLEDU.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    OPRAVILO SVETEGA DUHA JE POUČEVANJE IN SPOMINJANJE. TO JE REKEL JEZUS SAM:”TOLAŽNIK PA SVETI DUH, KI GA BO OČE POSLAL V MOJEM IMENU, ON VAS BO UČIL VSEGA IN VAS SPOMNIL VSEGA, KAR SEM VAM POVEDAL.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SVETI DUH NI DUH UGAJANJA , AMPAK DUH RESNICE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SVETI DUH JE PROTAGONIST EVANGELIZACIJE. PREGANJANJE ŠE BOLJ VNAME OGENJ EVANGELIZACIJE. V APOSTOLSKIH DELIH SE ZDI, KOT DA JE PREGANJANJE TRAJNO- ŽIVLJENJSKO STANJE UČENCEV, V SKLADU S TEM KAR JE REKEL JEZUS. ČE SO PREGANJALI MENE, BODO PREGANJALI TUDI VAS (Jn 15,20), A PREGANJANJE NAMESTO DA BI UGASNILO OGENJ EVANGELIZACIJE, GA ŠE BOLJ VNAME. ČE NI SVETEGA DUHA , NI EVANGELIZACIJE.
    TO JE LAHKO PROZELITIZEM, REKLAMA. A EVANGELIZACIJA JE, DA SE PREPUSTIŠ SVETEMU DUHU, DA TE ON SPODBUJA OZNANJATI. OZNANJATI S PRIČEVANJEM, TUDI Z MUČENIŠTVOM, TUDI Z BESEDO.
    VESELJE KOT ZNAMENJE. IN KAJ JE ZNAMENJE, DA SI TI KRISTJANKA, KRISTJAN, EVANGELIZATOR?- VESELJE, TUDI V MUČENIŠTVU.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    SVETI DUH JE OGENJ LJUBEZNI.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    SVETI DUH JE OBLIKOVALEC OBČESTVA IN SPRAVE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    PREROŠKI DAR JE NAMENJEN VSEM. ZAČUDENOST MED UČENCI JE VELIKA IN MORDA SE JE KDO SPRAŠEVAL, ALI SO TI MOŽJE BILI PIJANI. A PETER SPREGOVORI V IMENU APOSTOLOV IN OBNOVI DOGODEK V LUČI TRETJEGA POGLAVJA JOELA, KJER JE NAZNANJENO NOVO IZLITJE SVETEGA DUHA.
    —————————————————————————————————————————————————-
    SVETI DUH NAM JE DAN, DA PO NJEM ODKRIVAMO BOŽJO BESEDO IN IZ NJE ŽIVIMO.
    ——————————————————————————————————————————————————
    SVETI DUH NAS UČI MOLITI. SVETI DUH JE TISTI, KI NAS UČI MOLITI IZ SRCA, NE SKRBITE, KAKO BI SE ZAGOVARJALI, ALI KAJ BI REKLI, KAJTI SVETI DUH NAS BO POUČIL TISTO URO, KAJ JE TREBA REČI, JE ZAPISANO M SVETEM PISMU.
    ———————————————————————————————————————————————————
    PO SVETEM DUHU DOBIMO MOČ. PAVEL V 1 KOR. 9 POKAŽE, DA SE MORA PREJ ALI SLEJ VSAK, KI SPREJME EVANGELIJ IN GA ŽELI RAZODEVATI SVETU, SOOČITI Z BOJEM S SILAMI ZLA V SEBI IN V SVETU. JEZUS JE SVOJE UČENCE TRI LETA PRIPRAVLJAL NA TO POSLANSTVO. V TEM DUHU MORAMO RAZUMETI NJEGOVE BESEDE:” ČE KDO HOČE HODITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SAMEMU SEBI, VZAME SVOJ KRIŽ TER HODI ZA MENOJ (Mr 8,34).
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SVETI DUH POVZROČA, DA BOŽJE KRALJESTVO KLIJE V NAS.
    JEZUSU JE JASNO, DA JE BOŽJA RESNICA TEŽKA, TAKO TEŽKA, DA JO BREZ DUHA RESNICE NE MOREMO ŽIVETI. RESNICE NE BOMO MOGLI ŽIVETI BREZ ZAUPANJA, DA NAS BOG LJUBI IN POSKRBI ZA NAS, TUDI KO JE TEŽKO. RESNICE NE BOMO ISKALI NA PRAVEM KONCU, ČE NE BOMO IZPOLNJEVALI NJEGOVIH ZAPOVEDI, TER SE OKLEPALI DUHA TOLAŽNIKA.
    —————————————————————————————————————————————————
    SVETI DUH JE MOČ, KI SPREMINJA SVET IN SPREMINJA SRCA . ČE SO BILI LJUDJE PREJ NEODLOČNI, POSTANEJO POGUMNI. DUH ODPRAVLJA OVIRE V SRCIH, KI SO ZAPEČATENE S STRAHOM. PREMAGA UPIRANJA. RAZŠIRJA ZAPRTA SRCA. SPODBUJA K SLUŽENJU TISTEGA, KI SE PREPUŠČA LAGODNOSTI. SPREMINJA NAŠE SRCE, NE PREOBRAZI PA ŽIVLJENJA OKOLI NAS. NE OSVOBAJA NAŠIH TEŽAV NENADOMA, AMPAK NAS OSVOBAJA ZNOTRAJ, DA SE MORAMO Z NJIMI SOOČITI; NE DA NAM VSEGA TAKOJ, AMPAK NAM POMAGA, DA HODIMO POLNI ZAUPANJA, NE DA BI SE KADARKOLI NAVELIČALI ŽIVLJENJA. DUH JE TISTI, KI OŽIVLJA, ON JE BOŽJA MOČ.
    ———————————————————————————————————————————————————
    SILA DUHA JE HKRATI CENTRIPETALNA IN CENTRIFUGALNA. JE CENTRIPETALNA, OZIROMA VLEČE PROTI SREDIŠČU , KER DELUJE V NOTRANJOSTI SRCA. PRINAŠA ENOST V RAZDROBLJENOST, MIR V BRIDKOSTIH, MOČ V SKUŠNJAVAH.
    SVETI DUH JE HKRATI TUDI CENTRIFUGALNA SILA, OZ. POTISKA NAVZVEN. ON, KI NAM RAZODEVA BOGA, NAS VZPODBUJA, NAJ GREMO K BRATOM. POŠILJA NAS, DELA NAS ZA PRIČE.
    ——————————————————————————————————————————————————
    SVETI DUH JE ZAGOTOVILO, DA OBSTAJAMO V BOGU.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ZAVEDATI SE, KAJ PRIHAJA OD SVETEGA DUHA IN KAJ OD duha sveta.
    Duh sveta JE NASPROTEN SVETEMU DUHU. DA BI OSTALI V BOGU, MORAMO PROSITI ZA DAR SVETEGA DUHA.

    ALI KAKO LAHKO VEMO, ČE IMAMO SVETEGA DUHA ALI PA duha sveta.?
    POJASNI NAM SVETI PAVEL, KI NAM SVETUJE: “NE ŽALOSTITE SVETEGA DUHA”.
    —————————————————————————————————————————————————–
    KO GREMO NAPROTI duhu sveta, ŽALOSTIMO SVETEGA DUHA IN GA ZANEMARJAMO, PUŠČAMO GA NA STRANI IN NAŠE ŽIVLJENJE GRE PO DRUGI POTI.
    Duh sveta POMENI POZABITI. GREH TE NAMREČ NE ODDALJUJE OD BOGA, ČE SE GA ZAVEDAŠ IN PROSIČ ODPUŠČANJA. A ZARADI duha sveta POZABIŠ KAJ JE GREH IN VERJAMEŠ, DA SE VSE TO LAHKO POČNE.

    NEKI DUHOVNIK JE POKAZAL FILM O KRISTJANIH, KI PRAZNUJEJO NOVO LETO V NEKEM TURISTIČNEM MESTU, V KRŠČANSKI DRŽAVI.
    PRAZNOVALI SO PRVEGA V LETU, S STRAŠNO POSVETNOSTJO , ZAPRAVLJALI DENAR IN VELIKO STVARI- duh sveta. JE TO GREH? NE, TO JE POKVARJENOST, SLABŠE OD GREHA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SVETI DUH TE VODI PROTI BOGU IN ČE TI GREŠIŠ , TE SVETI DUH VARUJE IN TI POMAGA, DA VSTANEŠ.

    A duh sveta TE VODI PROTI POKVARJENOSTI, DO TOČKE, KO NE VEŠ LOČITI, KAJ JE DOBRO IN KAJ JE SLABO- VSE JE ISTO, VSE JE ENAKO (papež Frančišek, Mirenski grad ).
    ———————————————————————————————————————————————————

    http://www.marijino-oznanjenje.si/index.php/content/display/75/20/20

  62. Miro says:

    GOSPOD, OSVOBODI ME ZAUPANJA V ZUNANJE REŠITVE. NAJ DAJEM VEDNO PRVO MESTO TEBI!

    BOŽJA BESEDA: Jezus se je ozrl po svojih učencih in govoril:

    »Blagor
    vam, ubogi,
    kajti vaše je Božje kraljestvo.
    Blagor vam, ki ste zdaj lačni,
    kajti nasičeni boste.
    Blagor vam, ki zdaj jokate,
    kajti smejali se boste.

    Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in poskočite od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki.

    A gorje vam, bogataši,
    kajti svojo tolažbo že imate.
    Gorje vam, ki ste zdaj siti,
    kajti lačni boste.
    Gorje vam, ki se zdaj smejete,
    kajti žalovali in jokali boste.

    Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!«
    (Lk 6,20-26)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C20-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus blagruje uboge, lačne, žalostne, preganjane, gorje pa napoveduje bogatim, sitim, tistim, ki se smejejo in so samozadostni. Toda sreča ni v premagani revščini in žalosti, ampak v odprtosti za Božje delovanje, ki ga prinaša Jezus. Sprejemal bom dar Božje ljubezni, ki me rešuje. Gospod, osvobodi me zaupanja v zunanje rešitve. Naj dajem vedno prvo mesto tebi (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo v čast in zadoščevanje Jezusovemu Presvetemu Srcu in Marijinemu Brezmadežnemu Srcu, za spreobrnjenje grešnikov, za varstvo pred koronavirusom, za mir doma in po svetu, za Cerkev, svetega očeta, za preganjane kristjane po svetu, itn.

    Prosimo Preblaženo Devico Marijo, Srednico vseh milosti, naj pri Bogu posreduje za vse preizkušane sestre in brate, ki se z zaupanjem zatekajo k njeni priprošnji!

    Posebej jo prosimo za naše sestre in brate, omenjene v rubriki »Prosim za molitev«. Naj Gospod na Marijino priprošnjo sprejme naše molitve, zahvale in prošnje, navedene pod: Kras, Maja, Hvala, Sofija, Lea, Janez, Alenka, Kristina, Eni, KP, Slavica, MamiM, Jana, Maja, M., Irena, Sija, andreja, marjana, Blanka, Sasa, Dr, Žametna vrtnica, Gregor, Jasna, David, ida, Slovenec … in drugi prosilci milosti na tej spletni strani. Zgodi se presveta Božja volja!

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni
    bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo
    pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi
    prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
    Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno
    nas poslušaj in usliši. Amen.

    To molitev, ki jo pripisujejo sv. Bernardu, zelo rad priporočam, ker sem bil tudi sam deležen velikih milosti na Marijino priprošnjo. Molimo z močno vero in zaupanjem v Marijino priprošnjo pri Gospodu; naj bo naše duhovno in življenjsko vodilo: po Mariji k Jezusu; tako se vsak dan z Marijo napotimo po stopinjah svetega rožnega venca, po poti, ki nas varno in zanesljivo vodi k našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu!

    Danes, v sredo, ko se posebej spominjamo sv. Jožefa, se priporočimo tudi temu velikemu zavetniku:

    K tebi o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah, in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto nevesto, prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva. Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico, Božjo Materjo, in pri očetovski ljubezni, s katero si objemal Dete Jezusa, te ponižno prosimo, ozri se milostno na delež, ki ga je pridobil Jezus s svojo krvjo, in pomagaj nam v naših potrebah s svojo močjo in priprošnjo.

    O preskrbni varuh Svete družine, varuj izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa; odvrni od nas, ljubezni polni oče, vsako kugo zmot in greha. Podpiraj nas milostno iz nebes, o mogočni naš varuh, v tem boju zoper moči teme, in kakor si nekdaj otel Dete Jezusa iz smrtne nevarnosti, tako brani zdaj sveto Cerkev Božjo sovražnega zalezovanja in vsaakega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar, da bomo po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo mogli sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje v nebesih. Amen

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  63. Janez says:

    ZAKAJ MORAMO IZPOVEDOVATI GREHE, ČE SO NAM BILI ŽE ODPUŠČENI (Prvo Janezovo pismo 1,9)?

    Apostol Pavel je napisal: »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem. V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.« (Pismo Efežanom 1,3-7) To »odpuščanje prestopkov« se nanaša na osebno odrešenje, v katerem je Bog milostno odstranil naše grehe od nas, »kakor je vzhod oddaljen od zahoda« (Psalm 103,12). Ta odkupitev po njegovi krvi je »pravno« (sodniško, sodno, zakonodajno) odpuščanje, ki ga Bog obilno razliva po nas, s tem ko nam ob spreobrnitvi pripiše pravičnost Jezusa Kristusa, našega Odrešenika in Gospoda. Zgolj po brezplačni milosti so nam v Božji pravni izjavi (po pripisanju) odpuščeni vsi pretekli, sedanji in prihodnji grehi zaradi Kristusove sprave, ki jo je zanje dosegel na križu. Ker je Jezus prevzel kazen, ki bi morala zadeti nas, in nam dal svojo pravičnost, za svoje grehe nikoli ne bomo obtoženi ali obsojeni, če Vertujemo v Jezusa. Pač pa v tem življenju še vedno pogosto trpimo zaradi posledic greha.

    Razlika med Pismom Efežanom 1,3–7 in Prvim Janezovim pismom 1,9 je v tem, da se Janez ukvarja z relacijskim (odnosnim) ali familialnim (družinskim) odpuščanjem – kot v odnosu očeta do sina. Če na primer sin ni spoštljiv do očeta ali mu ni poslušen, ta greh ovira odnos med očetom in sinom. Sin je še vedno sin svojega očeta, toda kakovost odnosa je prizadeta. V njunem občestvu bo prepreka, dokler sin očetu ne prizna, kaj je naredil narobe in se mu spovedal ter ga prosil odpuščanja. Isto velja za naš odnos z nebeškim Očetom. V občestvu grešnega kristjana z Očetom je prepreka, dokler grešnik ne prizna greha in se pokesa. Ko greh izpovemo Očetu, je občestvo znova vzpostavljeno. To je relacijsko odpuščanje ali družinsko odpuščanje očeta do sina.

    Pozicijsko ali pravno odpuščanje nepreklicno prejme vsak kristjan. Zaradi svoje pozicije (položaja) odkupljenosti v Kristusu – svojem Ljubljenem Odrešeniku – imamo popolno odpuščanje vseh grehov, ki smo jih kdaj koli storili ali jih bomo storili. Cena, ki jo je na križu s Smrtjo in kasneje z Vstajenjem plačal Kristus, je zadostila Božji jezi nad vsem grehom vseh ljudi, za katere je Kristus umrl; zato ni potrebna niti sprejemljiva nobena nadaljnja žrtev ali plačilo. Ko je Jezus rekel: »Izpolnjeno je.« (Evangelij po Janezu 19,30), je to mislil resno. Tam in takrat smo za vedno prejeli večno, pozicijsko odpuščanje.

    Nenehno izpovedovanje grehov kristjane varuje pred Gospodovo vzgojo (Pismo Hebrejcem 12,4–11). Če ne priznamo greha, nas bo gotovo doletela Gospodova vzgoja, dokler ga ne priznamo. Kot smo povedali zgoraj, so nam ob odrešenju grehi odpuščeni (pozicijsko odpuščanje), toda ohranjati moramo dobro vsakodnevno občestvo z Bogom (relacijsko odpuščanje). Resnično občestvo z njim ni mogoče, če vztrajamo v nepriznanem grehu (Prvo Janezovo pismo 1,5–10). Zato moramo greh priznati im se pokesati ter se spokoriti ter popraviti krivice ter se opravičiti tistim, ki smo jih prizadeli; spokorimo se in spovejmo se greha, čim se ga zavemo; tako ohranjamo tesno relacijsko občestvo z Bogom. Prosimo Boga odpuščanja in obljubimo, da se bomo poboljšali! Z grehom namreč žalimo Božjo Ljubezen do nas, ki nas je ustvaril nam vse daroval in ki hoče, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in hodili po Poti h Kristusu s tem, da bomo živeli tako kot Jezus Učenik in Odrešenik. Očistimo našo dušo grehov, da bomo vredni povabiti Boga, da pride in vstopi v nas in nas Vodi in nas UČI, kaj je prav in kaj ne. V kolikor ne bomo tega storili, nam Bog lahko nameni Božjo Vzgojo! Bog nas ljubi in nas vedno vabi, da se spovemo grehov in spokorimo ter vrnemo k Njemu, ki je Neskončna Ljubezen in Usmiljenost.

    Medmrežje gotquestions et altro

    • Janez says:

      PROŠNJA ZA ODPUŠČANJE ZA GREHE
      Naša prošnja Bogu za Odpuščanje za Naše grehe, ko smo žalostni, sami in nas grehi težijo naj bo iskrena in iz srca. Gospod Jezus Kristus, žal mi je za slabe stvari, ki sem jih naredil ali dobra dejanja, ki sem jih opustil pomoči potrebnim v svojem življenju in ki me v duši težijo in zaradi katerih imam slabo vest in se želim ookesati in poboljšati. Prosim, odpusti mi. Zdaj se obračam proč od vsega in opuščam vse, za kar vem, da je bilo narobe, ko sem žalil Tvojo Očetovsko Ljubezen in Dobroto. Prosim Te odpusti mi, kakor se tudi jaz prizadevam odpuščati drugim. Hvala ti, ker si umrl na križu zame in me odrešil, da smem upati na Tvojo Milost, da mi bo lahko odpuščeno in da bom po spovedi in spokorni molitvi ter popravi krivic prost krivde. Hvala ti, ker si mi ponudil odpuščanje in mi dal dar Svetega Duha. Želim sprejeti ta dar. Prosim, pridi in ostani v mojem življenje po svojem Sinu Jezusu in Svetem Duhu in bodi z mano za vedno. Prosim Oče Vodi me in pomagaj mi, da se bom spovedal, pa tudi da bom popravil krivice, ki sem jih naredil drugim, dobra dela, ki sem jih kljub sklepom opustil in se opravičil vsem tistim, ki sem jih užalil. Ker ni dovolj samo Molitev ampak so potrebna tudi ljubezen, usmiljenje, dobra dela, služenje drugim in odpuščanje mi prosim pomagaj, da bom Tvoje Nauke in Zapovedi vedno izpolnjeval. Gospod prosim odpusti mi moje grehe in mi pomagaj, da se bom spokoril, spreobrnil ter poboljšal in odslej živel po Božji Volji.

      Hvala ti, Gospod Jezus. Amen. Janez

  64. Janez says:

    NAŠI PROBLEMI IN BOŽJA VOLJA TER BOŽJA PREVIDNOST (SKRB ZA NAS!)
    V nekem smislu je neuspeh bližnjica do uspeha.
    Prav tako, kot nas vsako odkritje napačnega
    vodi v goreče iskanje resnice.
    Problem postane velik, če ga upoštevamo,
    postane težak, če ga ocenjujemo,
    postane velikanski, če ga obkrožimo z mislimi,
    postane neizmeren, če ga vzamemo tragično in napihnemo.
    Problem postane majhen, če se mu nasmehnemo,
    postane lahek, če ga podcenjujemo,
    včasih postane neznaten, če se zavedno ne zmenimo zanj,
    in izgine, če se z njim sprijaznimo.
    Še veliko manjši pa postane, ko ga prenesemo na Boga.
    On nas na podlagi molitev milostno poduči in Vodi, kaj naj naredimo, da bo prav.
    Bog nas je ustvaril, da se spreminjamo in napredujemo in ne da nazadujemo,
    dal nam je Svojo Ljubezen, Moč in Usmiljenje, talente in sposobnosti,
    dal nam je pamet, moč in razum da delamo, ustvarjamo z Njegovo Pomočjo in Vodstvom
    in pomaga nam, da z njegovo pomočjo in vodstvom rešujemo nastale težave in probleme.
    Bog nam želi vse dobro in hoče, da gremo naprej in napredujemo v veri in v duhovnem življenju.
    Bog želi, da se naučimo potrpeti ob križih in težavah, da probleme vidimo kot izziv za rast in napredek.
    Zato je prav, da preizkušnje in težave razumemo koz izziv za našo duhovno rast in napredek.
    V Božji Previdnosti namreč Bog vse obvladuje in Ve, kakšen bo bodoči izid.
    Vendar Bog nam je dal vse kar potrebujemo, da z Njegovim blagoslovom naredimo kar je prav!
    Če Božje Volje in Božje Previdnosti, KI JE SKRB ZA NAS, ne upoštevamo, in trmarimo ter delamo vse po naši pameti,
    brez Boga, smo sami odgovorni za posledice, da zaidemo v nesrečo brez Božjega Blagoslova.
    Zato sledimo Jezusu in vztrajajmo na Poti k Jezusu ter izvajajmo Jezusove Nauke Evangelija.
    Amen.

    Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!

    Janez AKA Dichter Hansi

  65. Hvala says:

    POTRPEŽLJIVOST

    PRAVIJO, DA JE POTRPEŽLJIVOST KREPOST SVETNIKOV. RES SE SVETOST GIBANJ IN OSEBNOSTI PONAVADI DOKAŽE PRAV S POTRPLJENJEM. V ŽIVLJENJEPISIH SVETNIKOV ZVEMO ZA ODLOČILNE TRENUTKE, KO JE BILA NJIHIVA POTRPEŽLJIVOST POSTAVLJENA NA VELIKE PREIZKUŠNJE.

    O SVETEM REMIGIJU SE GOVORI, DA SI JE SMEHLJAJOČ GREL ROKE PRI OGNJU, KI JE UNIČIL VSE ŽITO V ČASU VELIKEGA POMANJKANJA. SV. BERNARD NI NITI TRZNIL, KO SO MU UKRADLI VES DENAR ZA GRADNJO NOVEGA SAMOSTANA.
    IZ SVETEGA PISMA BO OSTAL ZA VEDNO JOBOV ZGLED:” NAG SEM PRIŠEL IZ MATERINEGA NAROČJA IN NAG SE POVRNEM TJA. GOSPOD JE DAL IN GOSPOD JE VZEL, BODI HVALJENO GOSPODOVO IME (JOB 1,21), (Tomaš Špidlik).

    Res, kakšna potrpežljivost, zaupanje, ponižnost in popolno izpolnjevanje Gospodove volje!

  66. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar« (Mt 18, 15-17).

    PAPEŽ FRANČIŠEK: »PROSIM VAS, BRATJE IN SESTRE, POTRUDIMO SE, DA NE BOMO OPRAVLJALI. OPRAVLJANJE JE KUGA, KI JE HUJŠA OD COVIDA!«

    »Opravljanje zapre srce skupnosti, konča edinost Cerkve. Hudič je veliki opravljivec, ki vedno naokoli trosi slabe stvari drugih, kajti on je lažnivec in skuša razdvojiti Cerkev, oddaljiti brate od nje in tako ne ustvarjati skupnosti. Prosim vas, bratje in sestre, potrudimo se, da ne bomo opravljali. Opravljanje je kuga, ki je hujša od covida! Hujša! Potrudimo se, nič opravljanja. Nič več opravljanja,« opominja papež Frančišek.

    Več o tem papeževem nagovoru na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-09/papez-francisek-bratsko-opominjanje-da-opravljanje-ki-je-kug.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ja, lažnivec , hudobec razdvaja zakonske skupnosti, posega v družine, da bi bili sprti med seboj, ljudje ki nosijo tako rekoč isto rodbinsko kri, sprti s sosedi, sprti na delovnem mestu itd….
      Prosimo Gospoda za pomoč.

  67. Miro says:

    SV. FAVSTINA KOWALSKA NAS UČI, KAKO V MOLITVI PROSITI GOSPODA JEZUSA!

    P. Raniero Cantalamessa je nekoč dejal (navajam po spominu, v vsebinskem pogledu), da so evangeljski odlomki zelo »močno vino«, zato je boljše, da to »vino« pokušamo postopoma, po kapljicah, saj ga naenkrat, v večjih količinah ne bi mogli prenesti. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za globoke misli, molitve, nasvete … svetnikov, saj so verodostojen odraz njihovega svetega življenja, zasidranega v moči te Besede.

    Tokrat si poglejmo kratko molitev sv. Favstine Kowalske, ki odraža Bogu vdano, ponižno, preprosto, iskreno srce, dobro zavedajoč se neizmerne veličine Boga in človekove bednosti pred Njim. Velika glasnica Božjega usmiljenja takole moli:

    Jezus, iz vsega srca te prosim, daj mi spoznati, kaj ti v meni ni všeč, in hkrati mi daj spoznati, kaj naj storim, da bi ti postala ljubša (Dnevnik sv. Favstine Kowalske).

    Naj ta Favstinina molitev postane tudi naša vsakodnevna prošnja iz srca; ob močni veri in zaupanju v našega Odrešenika Jezusa, nam bo z Marijino pomočjo odprla vrata do velikih milosti!

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Presveta Devica Marija, prosi za nas!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  68. Hvala says:

    ČEŠČENJE JE DEJANJE LJUBEZNI, KI SPREMENI ŽIVLJENJI

    KO ČLOVEK NE ČASTI BOGA, ČASTI SAM SEBE

    KRŠČANSKO ŽIVLJENJE, BREZ ČAŠČENJA GOSPODA, LAHKO POSTANE VLJUDEN NAČIN ODOBRAVANJA SAMEGA SEBE IN SVOJE SPOSOBNOSTI. GRE ZA RESNO NEVARNOST:POSLUŽEVATI SE BOGA, NAMESTO SLUŽITI BOGU.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KOLIKOKRAT SMO ZAMENJALI INTERESE EVANGELIJA S SVOJIMI, KOLIKOKRAT SMO ODELI V VERNOST TISTO, KAR NAM DAJE UDOBNOST, KOLIKOKRAT SMO ZAMEŠALI MOČ, KI JE V SKLADU Z BOGOM IN POMENI SLUŽITI DRUGIM, Z MOČJO, KI JE V SKLADU S SVETOM IN POMENI SLUŽITI SAMEMU SEBI!!
    ——————————————————————————————————————————————————
    NI DOVOLJ VEDETI, TREBA JE IZSTOPITI IZ SEBE.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ——————————————————————————————————————————————————-
    BREZ IZSTOPANJA IZ SEBE, BREZ SREČANJA, BREZ ČAŠČENJA, SE NE SPOZNA BOGA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KO ČASTIMO BOGA SE ZAVEDAMO , DA SE VERE NE ZVAJA NA SKUPEK LEPIH DOKTRIN, AMPAK GRE ZA ODNOS Z ŽIVO OSEBO, KI SE JO LJUBI. POMENI BITI IZ OBRAZA V OBRAZ Z JEZUSOM, KATEREGA OBLIČJE POZNAMO.
    S ČAŠČENJEM ODKRIJEMO, DA JE KRŠČANSKO ŽIVLJENJE LJUBEZENSKA ZGODBA Z BOGOM, KJER NE ZADOSTUJEJO LEPE IDEJE, AMPAK JE TREBA NA PRVO MESTO POSTAVITI NJEGA, KAKOR TO STORI ZALJUBLJENEC Z OSEBO, KI JO LJUBI.
    TAKA MORA BITI CERKEV: ČASTILKA, KI JE ZALJUBLJENA V ŽENINA.

    ČASTITI- BOGU REČI”TI”
    ——————————–

    ČE BOMO ZNALI POKLEKNITI PRED JEZUSOM, BOMO PREMAGALI SKUŠNJAVO, DA BI ŠLI NARAVNOST VSAK PO SVOJI POTI.

    ČASTITI JE NAMREČ OPRAVITI IZHOD IZ NAJVEČJEGA SUŽENJSTVA, IN SICER SAMEGA SEBE.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ČASTITI JE POSTAVITI GOSPODA V SREDIŠČE, DA NE BI BILI VEČ OSREDOTOČENI NA SEBE. ČASTITI JE POSTAVITI BOŽJE NAČRTE PRED MOJ ČAS, MOJE PRAVICE IN MOJE PROSTORE.
    ——————————————————————————————————————————————————ČASTITI JE SPREJETI NAUK SPISOV: GOSPODA, SVOJEGA BOGA, MOLI (Mt 4,10). ČASTITI POMENI ČUTITI, DA OD BLIZU PRIPADAŠ BOGU. POMENI MU REČI TI V GLOBINI , POMENI MU PRINAŠATI ŽIVLJENJE, TER MU TAKO DOVOLITI, DA VSTOPI V NAŠA ŽIVLJENJA.

    ČASTITI POMENI ODKRITI , DA JE KOT MOLITEV DOVOLJ REČI: “MOJ GOSPOD IN MOJ BOG (Jn 20, 28) IN PUSTITI, DA TE PREVZAME NJEGOVA NEŽNOST.
    —————————————————————————————————————————————————
    —————————————————————————————————————————————————-
    ČASTITI POMENI SREČATI JEZUSA BREZ SEZNAMA ZAHTEV, TEMVEČ SAMO Z ENO ZAHTEVO: OSTATI Z NJIM. POMENI, ODKRITI, DA VESELJE IN MIR NARAŠČATA Z ČAŠČENJEM IN POSLEDIČNO MILOSTMI. JEZUSU DOVOLIMO, DA NAS OZDRAVI IN SPREMENI.

    S ČAŠČENJEM DAMO GOSPODU MOŽNOST , DA NAS SPREMENI S SVOJO LJUBEZNIJO, DA RAZSVETLI NAŠE TEMINE, DA MOČ V ŠIBKOSTI IN POGUM V PREIZKUŠNJAH.

    ČASTITI POMENI ITI K BISTVENEMU: TO JE POT RAZSTRUPITVE OD MNOGIH NEKORISTNIH STVARI , ODVISNOSTI, KI ANESTEZIRAJO SRCE IN OMAMLJAJO UM.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ——————————————————————————————————————————————————
    S ČAŠČENJEM SE NAMREČ NAUČIMO ZAVRAČATI TO, KAR SE NAJ NE BI ČASTILO:
    boga denarja,
    boga trošenja,
    boga užitka, boga uspeha,
    našega ega, povzdignjenega v boga.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————
    ČASTITI POMENI TUDI ZNATI MOLČATI PRED BOŽJO BESEDO, DA BI SE TAKO NAUČILI IZGOVARJATI BESEDE , KI NE RANIJO, AMPAK TOLAŽIJO. ČAŠČENJE JE DAJANJE LJUBEZNI, KI SPREMENI ŽIVLJENJE.

    MNOGI KRISTJANI, KI MOLIJO, NE ZNAJO ČASTITI (Mirenski grad).
    ——————————————————————

    Če bomo Gospoda častili, se bodo začele tudi naše misli usklajevati z našimi dejanji.

    http://www.mirenski-grad.si/cescenje-je-dejanje-ljubezni-ki-spremeni-zivljenje

  69. Hvala says:

    KROMACIJ OGLEJSKI GLEDE SKUPNE MOLITVE PRAVI: GOSPOD JE ZELO JASNO OZNANIL, KO DVA ALI TRIJE VERNIKI SOGLAŠAJO V MOLITVI, OČE ZAGOTAVLJA USLIŠANJE VSAKE TAKE PROŠNJE. ORIGEN SE SPRAŠUJE PO VZROKIH, ZAKAJ NAŠE MOLITVE NISO USLIŠANE:”RAZLOG , ZAKAJ NAŠE ŽELJE IN NAŠE MOLITVE NISO USLIŠANE JE V NAŠI POMANJKLJIVOSTI, TOREJ V DEJSTVU, DA NAŠE MISLI NISO V SKLADU Z NAŠIMI DEJANJI.

  70. Miro says:

    KOT PRAVI SV. LUDVIK MONFORTSKI, JE MARIJA SREDNICA VSEH MILOSTI, ČEPRAV JE SEVEDA EDINI NEODVISNI SREDNIK SAMO JEZUS KRISTUS. SVETNIK POUDARJA: ČE SE BOGU NE BLIŽAMO SAMI, AMPAK PO SREDNIKU, JE TO VEČJA POPOLNOST ZARADI TEGA, KER JE TU VEČJA PONIŽNOST!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in se pod Njegovim vodstvom poglobimo v naslednje čudovito razmišljanje sv. Ludvika Montfortskega:

    »Marija nam je po božjem sklepu v svojem Sinu podarila izvir vseh milosti. Ali naj ne bi Bog tudi še naprej svojih milosti podeljeval po tej poti? Prvi čudež v redu milosti, namreč posvečenje Janeza Krstnika v materinem telesu, in Jezusov prvi čudež v redu narave, to je spremenjenje vode v vino, sta se po svetopisemskem poročilu izvršila po Marijinem posredovanju. Na tem temelji nauk Cerkve o vsesplošnem Marijinem sredništvu, čeprav je seveda edini neodvisni srednik samo Jezus Kristus.

    Če se Bogu ne bližamo sami, ampak po sredniku, je to večja popolnost zaradi tega, ker je tu večja ponižnost. Povedal sem že, kako globoko nagnjenje k zlu je v nas. Zato je gotovo: Če se naslanjamo na svoja dela, spretnost in pripravo, da bi prišli k Bogu in mu bili všeč, tedaj bo vsa naša pravičnost umazana in bo le malo veljala pred Bogom. Ne bo ga nagnila, da bi se združil z nami in nas uslišal. Bog nam ni dal srednikov pred svojim prestolom brez razloga. Videl je našo nevrednost in nezmožnost ter se nas usmilil. Priskrbel nam je mogočne srednike pred svojim veličastvom, da bi imeli dostop do njegovega usmiljenja. Če se torej hočemo neposredno približati njegovi svetosti brez vsakršnega priporočila in zanemarjamo pri tem te srednike, je to pomanjkanje ponižnosti, pomanjkanje spoštovanja do Boga, ki je nadvse vzvišen in nadvse svet. Ne menimo se za kralja vseh kraljev toliko kakor za zemeljskega kralja ali kneza, ki se mu ne upamo približati brez kakega prijatelja, ki nas priporoči.«

    (odlomek iz: Posvetitev Mariji za popolno predanost Jezus Kristusu po sv. Ludviku M. Grignon de Montfort)

    Prisluhnimo prečudoviti Marijini hvalnici:

    MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA

    Moja duša poveličuje Gospoda,
    moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
    Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
    glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
    Velike reči mi je storil Vsemogočni,
    njegovo ime je sveto.
    Iz roda v rod izkazuje usmiljenje
    vsem, ki mu zvesto služijo.
    Dvignil je svojo močno roko,
    razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
    Mogočne je vrgel s prestola
    in povišal je nizke.
    Lačne je napolnil z dobrotami
    in bogate je odpustil prazne.
    Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
    kakor je obljubil našim očetom.
    Spomnil se je svoje dobrote
    do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
    (prim. Lk 1,46-55)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Presveta Devica Marija, prosi za nas!
    Sv. Ludvik Montfortski, prosi za nas!

  71. Hvala says:

    Aleluja. Blagor njim, ki Božjo besedo ohranijo v dobrem in plemenitem srcu in obrodijo sad v potrpljenju. Aleluja.

  72. Miro says:

    GREH JE PRISOTEN V ZGODOVINI ČLOVEKA. TAKŠNA STVARNOST SE RAZJASNI SAMO V LUČI BOŽJEGA RAZODETJA IN ZLASTI V LUČI KRISTUSA ODREŠENIKA VSEH, KI JE DAL, DA SE JE ŠE BOLJ POMNOŽILA MILOST TAM, KJER SE JE POMNOŽIL GREH!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kakšno razmerje je Bog postavil med možem in ženo?

    Mož in žena, ustvarjena od Boga, imata enako dostojanstvo kot človeški osebi. Hkrati drug drugega dopolnjujeta v svoji moškosti in ženskosti. Bog ju je hotel drugega za drugega, kot občestvo oseb. Skupaj sta tudi poklicana, da predajata naprej človeško življenje, ko sta v zakonu »eno meso« (1 Mz 2,24), in da si kot božja »oskrbnika« podvržeta zemljo.

    Kakšno je bilo prvotno človekovo stanje po božjem načrtu?

    Bog, ki je ustvaril moža in ženo, jima je dal posebno deležnost pri svojem božjem življenju, v svetosti in pravičnosti. Po božjem načrtu človeku ni bilo potrebno ne trpeti ne umreti. Poleg tega je vladala popolna harmonija v človeku samem, harmonija med ustvarjenim bitjem in Stvarnikom, med možem in ženo, kakor tudi med prvima zakoncema in celotnim stvarstvom.

    Kako razumemo stvarnost greha?

    Greh je prisoten v zgodovini človeka. Takšna stvarnost se razjasni samo v luči božjega razodetja in zlasti v luči Kristusa Odrešenika vseh, ki je dal, da se je še bolj pomnožila milost tam, kjer se je pomnožil greh.

    Kaj je padec angelov?

    Ta izraz pove, da so bili satan in drugi zli duhovi, o katerih govorita Sveto pismo in izročilo Cerkve, najprej dobri angeli, ki jih je ustvaril Bog. A postali so zlobni, ker so s svobodno in nepreklicno izbiro odklonili Boga in njegovo kraljestvo; tako so začeli pekel. Padli angeli skušajo pridružiti človeka svojemu uporu zoper Boga; a Bog v Kristusu zagotavlja svojo gotovo zmago na hudičem.

    V čem obstaja prvi človekov greh?

    Skušan od hudiča je človek pustil umreti v svojem srcu zaupanje do svojega Stvarnika, in nepokoren Bogu, hotel biti »kakor Bog« brez Boga in mimo Boga (1 Mz 3,5). Tako sta Adam in Eva takoj izgubila milost prvotne svetosti in pravičnosti zase in za vse ljudi.

    Kaj je izvirni greh?

    Izvirni greh, v katerem se rodijo vsi ljudje, je stanje pomanjkanja prvotne svetosti in pravičnosti. Je greh, ki smo si ga »nakopali«, ne »storili«; je stanje rojstva, ne osebno dejanje. Zaradi enote izvira vseh ljudi izvirni greh prehaja na Adamove potomce s človeško naravo »ne po posnemanju, ampak po razmnoževanju«. To prenašanje izvirnega greha je skrivnost, ki je ne moremo v polnosti razumeti.

    Katere druge posledice povzroča izvirni greh?

    Posledica izvirnega greha je, da je človeška narava, ne da bi bila povsem pokvarjena, ranjena v svojih naravnih močeh, podvržena nevednosti, trpljenju, gospostvu smrti, in nagnjena h grehu. To nagnjenje imenujemo concupiscentia – poželjivost.

    Kaj je storil Bog po prvem grehu?

    Po prvem grehu je bil svet preplavljen z grehi, a Bog ni zapustil človeka v oblasti smrti, marveč mu je – v »protoevangeliju« (1 Mz 3,15) – skrivnostno oznanil zmago nad zlom in dvig iz padca. To je prvo oznanilo odrešujočega Mesija. Zato bo padec imenovan celo srečna krivda, ker »je bila vredna imeti takšnega in tako velikega Odrešenika« (Velikonočna vigilija).

    (vir: Kompendij KKC, 71- 78)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  73. Hvala says:

    Za stiske, malodušje, naveličanost, obup, nemir itd, ki pestijo ljudi, imamo zdravnika_JEZUSA. Naj mi prosim kdo pove, če obstaja na svetu kakšna stiska, zadeva , problem, ki ga BOG ne more rešiti. Ali obstaja?. Ne, ne obstaja, ker pri Bogu je vse mogoče in pri Bogu ni nič nemogoče.

    Težko je prenašati trpljenje, sploh, če nam ga ne pomaga nositi Gospod, če Mu ga nismo izročili.

    Grenki pelin je potrebno spiti iz kozarca na tem svetu. Ker je ta grenki pelin zdravilo za nas in za druge ljudi.

    Jaz vidim problem nekako v tem, ker mi ljudje smo nagnjeni že po izvirnem grehu k slabostim, zato je težko zaupati Gospodu, to je eno, drugo pa se mi zdi, da bi radi res dosegli takoj določene spremembe, izboljšave, da bi Gospod nam v trenutku obrnil usodo, ker mi ljudje živimo po svojem času, Bog pa ima svoj čas.

    Izhod je , prepustiti se Gospodu. Kajti v nasprotnem primeru bo zelo zelo težko živeti. Zavedati se moramo, da smo ustvarjena bitja, ki sami ne moremo ničesar brez milosti.

  74. Janez says:

    Gospod prosim pomagaj Njej in meni, da ohraniva zakon
    Gospod, svoje žene vedno ne razumem in tudi ona mene vedno ne razume.
    Pogovarjava se, najine besede v pogovoru pa so nama nekam tuje in nerazumljive.
    Kot bi govorila svahili in kitajščino.
    Ko sva se spoznala in se zaljubila, pa sva se imela rada in se razumela brez besed.
    Včasih tudi najmanjši razlog ali povod sproži jezo in prepir med nama.
    Nekam tuja sva si postala in se odtujila.
    Vsak hoče uveljaviti svoj prav in na tem vztraja ne glede, kaj poreče drugi zakonec.
    Večkrat sva že poskušala biti drugačna in da bi začela znova,
    končalo pa se je še z enim razočaranjem, ker sva čakala, kdo bo preje popustil, da bo drugi zmagal s svojim prav.
    Gospod žalosten sem, moje življenje je postalo ena sama nesmiselna in nestrpna borba brez strpnosti in tiste ljubezni, zaradi katere sva se poročila in bila v začetku srečna.
    Sem v zakonu, a sem dostikrat osamljen in se z ženo ne pogovarjava.
    Najina pota se danes dostikrat razhajajo. Ženi sem obljubil v zakonu zvestobo v dobrem in slabem.
    Danes pa moram to obljubo držati in vztrajati, v vseh križih in težavah najinega zakona.
    Prosim Te Gospod, daj mi Potrpežljivosti, da bom potrpel in počakal, da se stvari v zakonu umirijo.
    Prosim Te Gospod, daj mi Ponižnosti, da bom pozabil nase in na svoj prav in na svoj Egoizem.
    Prosim Te Gospod, napolni me z Ljubeznijo in Strpnostjo, da bo zopet najin zakon Ljubeč in poln razumevanja. Rad bi jo imel spet tako rad tako kot je, z vsemi plusi in minusi.
    Prosim Te Gospod, da bi me odslej bolj skrbelo za svojo ženo in da bi ji bolj pomagal kot doslej.
    Prosim Te Gospod, daj mi prosim zopet tiste Moči, Vztrajnosti in Dobrote,
    da bom vedno skrbel zanjo in za družino in da ji bom brez besed na vsakem koraku tiho povedal in ji konkretno pokazal, kako rad jo imam; da bom do nje dober, nežen in pozoren.
    Prosim Te Gospod daj nama milost medsebojne strpnosti in razumevanja, da se bova spet pogovarjala in se poslušala ter se slišala. Naj bodo razlike, vendar da jih spoštujeva oba.
    Prosim Te Gospod daj mi prosim milost, da bom rad delal in skrbel za svojo ženo in družino.
    Prosim Te Gospod, pomagaj nama, da bova rada skupaj in da bo izginila vsa razočaranost in osamljenost, ki je bila včasih prisotna v najinem zakonu.
    Prosim Te Gospod, podari nama svoj Mir v Duši, da bo med nama spet složnost in Ljubezen.
    Prosim Te Gospod, naj se spet napolni najina čustvena banka, da bova ustvarila ljubeč odnos.
    Gospod prosim Te, pomagaj meni in moji ženi tako, da bova prebrodila najine čase preizkušnje
    in da se bova odslej oba složno in skupaj trudila ljubeče in strpno živeti v zakonu, ki bo poln sreče in Božjega blagoslova.

    Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    Gospod prosim prenovi Nas in preženi iz naših človeških Src: našo nemoč, duhovno žalost, depresijo, črno temo, zmedenost, našo nagnjenost k plehkim in nepomembnim materialnim stvarem in skrbem, breizhodno nezaupanje glede izhoda iz raznih težav in problemov, mlačnost, čemernost, občutek zapuščenosti, prepirljivost in razdražljivost do drugih ter odtujenost od Tebe Oče, ki si Ljubezen in Luč Sveta. Pomagaj nam, da se bomo imeli radi in živeli kot Tvoji Otroci po Evangeliju, da bomo bolj optimistični in da bmo bolj Verjeli Vate in Ti Zaupali Gospod. Pomagaj nam prosim, da bomo skupaj s Teboj rešili probleme in težave v našem življenju, v naših družinah, v zakonskih zvezah, v naših soseskah in drugih okoljih kjer molimo, delamo, živimo, bivamo in smo. Amen

  75. Janez says:

    PROSIL SEM BOGA ZA MARSIKAJ IN DOBIL, KAR RES POTREBUJEM!
    Prosil sem za moč…–In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.
    Prosil sem za modrost …–In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.
    Prosil sem zapogum …–In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.
    Prosil sem za ljubezen …–In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.
    Prosil sem za usluge …–In Bog mi je dal priložnosti.
    Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel. – Dobil pa sem vse, kar sem res potreboval.
    Moja molitev je bila uslišana.
    Bog mi je podaril v življenju iz Ljubezni in Usmiljenja namreč vse, kar res potrebujem!
    Ko dobro premislim, marsikaj kar si želim, v življenju res ne potrebujem,
    saj je marsikaj le trenutna želja in ne prava potreba oziroma je le nepotrebni materialni balast!
    Potrebujem namreč Vero v Boga, Božjo Ljubezen in Usmiljenje in vse drugo mi bo Bog navrgel ob času!
    Moli in delaj ter pomagaj in služi drugim brez besed, pravijo modri kristjani!
    Veliko smo od Boga prejeli in sicer talente, pamet, moči, spretnosti, vero, Odrešenje,
    da v molitvi z Božjo Pomočjo in Blagoslovom tudi sami kaj dobrega naredimo in ne le čakamo!
    Prosimo Boga v molitvi, da bo vodil naša pota in nam pomagal ter nas Vodil in Učil.
    Pridi Jezus in Vodi me in poduči me v molitvi, da bom delal vse kar je prav!
    Ko bom pomagal drugim bom pomagal sebi ter živel in delal Bogu v Slavo in v Veselje!
    Hvala, Bog. Amen.

    Božja Ljubezen vate zaupamo.
    Božje Usmiljenje vate zaupamo.
    Božja Dobrota vate zaupamo.

    Janez Dichter Hansi. (dopolnjeno, razširjeno, že objavljeno!)

  76. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »JAKOBU PA SE JE RODIL JOŽEF, MOŽ MARIJE, IZ KATERE JE BIL ROJEN JEZUS, KI SE IMENUJE KRISTUS« (Mt 1,16)

    Celoten evangeljski odlomek na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+1%2C1-16.18-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Iz razmišljanja Benedikta XVI.:

    V evangeliju po Mateju smo slišali pripoved o Jezusovem rojstvu. Toda pred tem je rodovnik, ki ga je evangelist postavil na začetek svojega evangelija kot uvod. Tudi v njem se zelo jasno pokaže Marijina vloga v zgodovini zveličanja, ki je popolnoma povezana s Kristusom, predvsem z njegovim učlovečenjem. “Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus.” (Mt 1.16). Pri rodovniku takoj opazimo prekinitev sheme, saj ne piše “se mu je rodil”, temveč “mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus”. V tem lahko opazimo lepoto Božjega načrta, ki s spoštovanjem človeškega spočne od znotraj ter iz ponižne Device iz Nazareta pride na dan, kot najlepši sad Njegovega stvariteljskega in odrešenjskega delovanja (misli Benedikta XVI. delno povzete po spletni strani hozana.si).

    Preblaženi Devici Mariji z zaupanjem izročimo vse zahvale, molitve in prošnje za uslišanje pri Bogu, ki so jih v rubriki »Prosim za molitev zapisali: Kras, Lea, Alenka, Hvala, Kristina, Janez, Eni, KP, Slavica, MamiM, Jana, Maja, M., Irena, Sija, andreja, marjana, Blanka, Sasa, Dr, Žametna vrtnica, Gregor, Jasna, David, ida, Slovenec … in drugi prosilci milosti na tej spletni strani.

    Naj Devica Marija vse varno vodi k Jezusovemu Presvetemu Srcu – k nedoumljivemu izviru Božje ljubezni in usmiljenja; zgodi se presveta Božja volja!

    LITANIJE MATERE BOŽJE
    ( Lavretanske litanije )

    Gospod, usmili se
    Kristus, usmili se
    Gospod, usmili se
    Kristus, sliši nas
    Kristus, usliši nas
    Bog Oče nebeški, – usmili se nas
    Bog Sin, Odrešenik sveta
    Bog Sveti Duh
    Sveta Trojica, en sam Bog
    Sveta Marija, – prosi za nas
    Sveta Mati božja
    Sveta devic Devica
    Mati Kristusova
    Mati Cerkve
    Mati milosti božje
    Mati prečista
    Mati brezmadežna
    Mati nedolžna
    Mati deviška
    Mati ljubezniva
    Mati čudovita
    Mati dobrega sveta
    Mati Stvarnikova
    Mati Odrešenikova
    Devica najmodrejša
    Devica častitljiva
    Devica hvale vredna
    Devica mogočna
    Devica milostljiva
    Devica verna
    Podoba pravice
    Sedež modrosti
    Začetek našega veselja
    Posoda duhovna
    Posoda časti vredna
    Posoda vse svetosti
    Roža skrivnostna
    Stolp Davidov
    Stolp slonokosteni
    Hiša zlata
    Skrinja zaveze
    Vrata nebeška
    Zgodnja danica
    Zdravje bolnikov
    Pribežališče grešnikov
    Tolažnica žalostnih
    Pomoč kristjanov
    Kraljica angelov
    Kraljica očakov
    Kraljica prerokov
    Kraljica apostolov
    Kraljica mučencev
    Kraljica spoznavalcev
    Kraljica devic
    Kraljica vseh svetnikov
    Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta
    Kraljica v nebesa vzeta
    Kraljica presvetega rožnega venca
    Kraljica družine
    Kraljica miru

    Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod.
    Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod.
    Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.

    Prosi za nas, sveta božja Porodnica – da postanemo vredni obljub Kristusovih.

    Molimo. Gospod Bog, vedno naj se veselimo zdravja na duši in na telesu. Na
    priprošnjo svete Device Marije nas reši zemeljskih bridkosti in nam daj uživati
    nebeško veselje. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

    Presveta Devica Marija, prosi za nas!

  77. Miro says:

    KAKO SE POD VODSTVOM SVETEGA DUHA USTREZNO PRIPRAVITI NA MOLITEV ROŽNEGA VENCA – DVE POGOSTI NAPAKI PRI TEJ MOLITVI!

    Priporočila sv. Ludvika Montfortskega, enega največjih svetnikov in častilcev Marije, na kratko predstavljena na spletni strani Aleteia.

    V svoji drobni knjižici Skrivnost rožnega venca sveti Ludvik Marija Grignion Montfortski piše o dveh pogostih napakah tistih, ki opravljajo to pobožnost (celotno besedilo v angleščini najdete tukaj). Takole razlaga: Potem ko ste prosili Svetega Duha, da bi dobro molili rožni venec, se za hip postavite v Božjo navzočnost in izberite namen desetk.

    Preden začnete moliti, se za trenutek ali dva ustavite – odvisno od tega, koliko časa imate – in premišljujte o skrivnosti posamezne desetke. Vedno prosite po priprošnji Blagoslovljene Device za eno izmed kreposti, ki najbolj sije iz te skrivnosti, ali pa jo še posebej potrebujete.

    Prosite za milosti

    Bodite posebej previdni, da se ne boste ujeli v pasti, v katere se ujame večina ljudi, ki molijo rožni venec. Prva je nevarnost, da sploh ne bi prosili za nobeno milost. Kadarkoli torej molite rožni venec, prosite za kakšno posebno milost ali krepost oz. moč, da bi premagali kakšen greh. Druga pogosta napaka pri molitvi rožnega venca pa je, da je edini namen molitve ta, da bi z njo čim hitreje končali. To je zato, ker mnogi v rožnem vencu vidijo le breme, ki visi nad njimi, če ga ne molijo; še posebej če so obljubili, da ga bodo redno molili ali pa so to dobili za pokoro, bolj ali manj proti svoji volji.

    (povzeto po spletni strani Aleteia)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ja, res je! Za milost je treba prositi. Če res intenzivno sodelujemo Z gospodom, nam pokaže po Svetem Duhu, za katero milost naj prosimo.

      Mati Božja in naša Mati prosi za nas.!

  78. Hvala says:

    Naj še podam nekaj obrazložitev za lažje razumevanje iz svojih izkušenj!

    KAKO ZAUPATI BOGU?!
    Sploh pa, kako zaupati Bogu, ko gre vse narobe in je stiska velika. ?

    Na začetku hoje z Gospodom je to res težko. Človek vidi samo svojo situacijo, ki ga tišči, kot dobesedno” ogromna skala, ki se je zvalila na glavo.”Kaj narediti?.
    Gospod včasih postavi človeka v situacijo, ki po človeško gledano zanj ni izhoda, je SAMO UPANJE, ALI PA MU ZAPRE VRATA, GA ODREŽE OD ČLOVEŠKE POMOČI. Če se človek izroči v Njegov objem, bo On poskrbel za vse potrebe človeške, saj je tako obljubil.

    Na začetku poti so v glavnem solze, bi rekli potoki ali oceani solz, ki jih ljudje pretakamo, vpitje naj Gospod pomaga, iskanje z mrzlico nekih rešitev, ki pa potem ugotovimo, da niso po Gospodovem načrtu.

    V Svetem Pismu je rekel Bog po prerokih: “POKAŽEM TI SVOJO REŠITEV, POTEGNEM TE IZ PTIČARJEVE ZANKE”! TO JE RESNICA, KAJTI GOSPOD JE ENA SAMA RESNICA , TO DRŽI. NJEGOVE OBLJUBE DRŽIJO.
    Samo, kako vzdržati do trenutka, ko ti On da svojo rešitev?

    Moj nasvet je:POPOLNA IZROČITEV GOSPODU, INTENZIVNA MOLITEV, POST, PREJEMANJE ZAKRAMENTOV, sicer pa nas Gospod sam vodi v vse to!.

    Mi z svojo besedo rečemo Gospodu: “JOJ GOSPOD, POMAGAJ MI, ZAUPAM TI!” To je naša beseda. Sedaj pa k dejanjem. Ko pa pride še hujša situacija, Gospod lahko da to na preizkušnjo, pa vidimo, da tista naša beseda ne drži več. da se tresemo, bojimo, bežimo pred situacijo in Gospodu ponujamo svojo rešitev. Vidite, to je samo na pol zaupanje, to je bilo z našo besedo, z mislimi in dejanji pa ni. Ni pa zato, ker še nismo prišlo do tiste faze, KO BODO NAŠE BESEDE , MISLI IN NAŠA DEJANJA USKLAJENA Z GOSPODOVO VOLJO. TAKRAT SE PA NE BOMO VEČ TRESLI PRED SITUACIJO IN GOSPODU PONUJALI NAŠO REŠITEV ALI MU JO CELO VSILJEVALI.

    VIDITE TO JE PA PROCES. TO TRAJA LAHKO ZELO DOLGO ČASA, ODVISNO TUDI OD TEGA KAKŠEN NAČRT IMA GOSPOD ZA POSAMEZNIKA.

    Zato bi svetovala, nič se ne bojte, če sedaj besede in dejanja še niso usklajena, saj Gospod skrbi za vse.

    Ko bo Gospod prečistil pretočne kanale, po katerih pritekajo lahko vse milosti, potem bo naša beseda in dejanje usklaljeno z Gospodom in kanali bodo odprti, da bodo lahko prihajale milosti.

    Toliko za lažje razumevanje. ŠE ENKRAT PONAVLJAM. SAMO IZROČITEV JE POTREBNA IN SODELOVANJE Z BOGOM, VSE DRUGO BO ON SAM POSKRBEL OB SVOJEM ČASU, ZA VSAKEGA POSAMEZNIKA POSEBEJ. NITI MINUTE NE BO ZAKASNIL, ČEPRAV SE NAM ZDI POVSEM DRUGAČE.

    KO NI NIČ MOGOČE S ČLOVEŠKEGA VIDIKA, OSTANE SAMO VERA IN UPANJE , TAKRAT PA ZAČNE GOSPOD DELATI, ČE MU DOVOLIMO!.

  79. Miro says:

    ČLOVEK JE BIL USTVARJEN, DA BI SPOZNAVAL BOGA, MU SLUŽIL TER GA LJUBIL, DA BI MU NA TEM SVETU PRINAŠAL V DARITEV IN ZAHVALO CELOTNO STVARSTVO, DA BI BIL POVZDIGNJEN K ŽIVLJENJU Z BOGOM V NEBESIH!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kakšne vrste odnos obstaja med ustvarjenimi stvarmi?

    Med stvarmi obstaja medsebojna odvisnost in hierarhija, hotena od Boga. Hkrati obstaja med njimi enost in solidarnost, ker imajo vse istega Stvarnika, so od njega ljubljene in naravnane na njegovo slavo. Spoštovati v stvarstvo zapisane zakonitosti in odnose, ki izhajajo iz narave stvari, je začetek modrosti in temelj nravnosti.

    Kakšen je odnos med delom stvarjenja in odrešenja?

    Delo stvarjenja dosega vrhunec v še večjem delu odrešenja. To pa daje začetek novemu stvarjenju, v katerem bo vse našlo svoj poslednji smisel in svojo dovršitev.

    V kakšnem smislu je človek ustvarjen po »božji podobi«?

    Človek je ustvarjen po božji podobi v smislu, da je zmožen v svobodi spoznavati in ljubiti svojega Stvarnika. Je edina stvar na tej zemlji, ki jo je Bog hotel zaradi nje same; samo človek je poklican, da bi bil po spoznanju in ljubezni deležen njegovega božjega življenja. Človek kot božja podoba ima dostojanstvo osebe: ni samo nekaj, marveč nekdo. Sposoben je spoznati samega sebe, se svobodno darovati ter stopiti v občestvo z drugimi osebami.

    Za kakšen cilj je Bog ustvaril človeka?

    Bog je vse ustvaril za človeka, toda človek je bil ustvarjen, da bi spoznaval Boga, mu služil ter ga ljubil, da bi mu na tem svetu prinašal v daritev in zahvalo celotno stvarstvo, da bi bil povzdignjen k življenju z Bogom v nebesih. Samo v skrivnosti učlovečene Besede res v jasni luči zasije skrivnost človeka, vnaprej določenega, da bi postal podoben učlovečenemu Božjemu Sinu, ki je »podoba nevidnega Boga« (Kol 1,15).

    Zakaj vsi ljudje sestavljajo enoto?

    Vsi ljudje sestavljajo enoto človeškega rodu zaradi skupnega izvora, ki ga imajo v Bogu. Bog je namreč »iz enega ustvaril ves človeški rod« (Apd 17,26). Vsi imajo enega samega Odrešenika in so poklicani, da postanejo deležni večne sreče v Bogu.

    Kako v človeku duša in telo sestavljata enoto?

    Človeška oseba je eno bitje, ki je hkrati telesno in duhovno. V človeku duh in tvar sestavljata eno samo naravo. Ta enota je tako globoka, da zaradi duhovnega počela, ki je duša, telo, ki je tvarno, postane človeško in živo telo, in je deležno dostojanstva božje podobe.

    Kdo podari človeku dušo?

    Duhovna duša ne prihaja od staršev, marveč jo neposredno ustvari Bog, in je neumrljiva. Ko se ob smrti loči od telesa, ne propade; znova se bo zedinila s telesom ob končnem vstajenju.

    (vir: Kompendij KKC, 64-70)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  80. Janez says:

    KDO JE SVETI DUH?
    Obstaja veliko neskladij okoli identitete Svetega Duha. Nekateri gledajo na Svetega Duha kot na skrivnostno silo. Drugi ga razumevajo kot neosebno moč, ki jo Bog ustvari za tiste, ki mu sledijo. Kaj pravi Sveto pismo o identiteti Svetega Duha? Enostavno – Sveto pismo pravi, da je Sveti Duh Bog. Sveto pismo nam prav tako pravi, da je Sveti Duh oseba, bitje s pametjo, čustvi in voljo. Dejstvo, da je Sveti Duh Bog je jasno prikazano v mnogih citatih, vključujoč Apd 5:3-4. V tem citatu se Peter sooča z Hananijo, ki mu pravi zakaj je lagal Svetemu Duhu in mu rekel, da je s tem ni lagal človeku ampak Bogu. Preprosta razlaga, da laganje Svtemu Duhu pomeni laganje Bogu. Prav tako lahko spoznamo Svetega Duha kot Boga, ker ima enake lastnosti in značilnosti. Primer: dejstvo, da je Sveti Duh povsod prisoten lahko preberemo v Psalmih 139:7-8 „Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven.” Nato v 1 Korinčanom 2:10 vidimo vsevednost v Svetem Duhu. „To nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.” Zavedati se moramo, da je Sveti Duh oseba, ker ima razum, čustva in voljo. Sveti Duh misli in ve (1 Korinčanom 2:10). Sveti Duh je lahko žalosten (Efežanom 4:30). Sveti Duh prosi za nas (Rimljanom 8:26-27). Sveti Duh sprejema odločitve glede na Božjo voljo (1 Korinčanom 12:7-11). Sveti Duh je Bog, je tretja oseba Sv.Trojice. Kot Bog lahko Sveti Duh resnično deluje kot tolažnik, kot je to obljubil Jezus Kristus (Janez 14:16,26; 15:26).

    ALI BO SVETI DUH KDAJ ZAPUSTIL KRISTJANA?
    Če povemo preprosto, je odgovor ne, Sveti Duh ne bo nikoli zapustil pravega kristjana. To je razvidno v mnogih različnih odlomkih Nove zaveze. Na primer, Pismo Rimljanom 8,9 pravi: »In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov.« Ta vrstica jasno pove, da če v nekom ne prebiva Sveti Duh, potem ta človek ni odrešen. Torej, če naj bi Sveti Duh zapustil kristjana, bi ta človek nehal biti Božji otrok v odrešujočem odnosu s Kristusom. Vendar je to v nasprotju s tem, kar Sveto pismo uči o večnem zagotovilu za kristjane (Evangelij po Janezu 10,27–30; Pismo Rimljanom 8,28–30). Druga vrstica, ki govori o trajnosti prebivanja Svetega Duha v življenju kristjanov, je Evangelij po Janezu 14,16. Tukaj Jezus pravi, da bo Oče dal drugega Tolažnika, »da bo ostal pri vas vekomaj.« Dejstvo, da Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, vidimo tudi v Pismu Efežanom 1,13–14, kjer piše, da so kristjani »zapečateni« s Svetim Duhom. »Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva.« Slika zapečatenosti z Duhom kaže lastništvo in posedovanje. Bog je obljubil večno življenje vsem, ki verujejo v Kristusa, in kot jamstvo, da bo izpolnil svojo obljubo, je poslal Svetega Duha, da prebiva v kristjanu do dneva odkupitve. Podobno kot predplačilo za avto ali hišo je Bog dal vsem kristjanom predplačilo za njihov prihodnji odnos z njim, tako da je poslal Svetega Duha, ki prebiva v njih. Dejstvo, da so vsi kristjani zapečateni z Duhom, je tudi vidno v Drugem pismu Korinčanom 1,22 in Pismu Efežanom 4,30.

    Pred Kristusovo smrtjo, vstajenjem in vnebohodom je imel Sveti Duh tak odnos z ljudmi, da je prišel in odšel. Sveti Duh je prebival v kralju Savlu, potem pa ga je zapustil (Prva Samuelova 16,14). Namesto tega je Duh prišel nad Davida (Prva Samuelova knjiga 16,13). David se je po prešuštvu z Batšebo bal, da mu bo Sveti Duh odvzet (Psalm 51,13). Sveti Duh je napolnil Becaléla, da bi ga usposobil za izdelavo stvari, potrebnih za šotor (Druga Mojzesova knjiga 31,2–5), vendar to ni opisano kot trajen odnos. Vse to se je spremenilo po Jezusovem vnebohodu. Od binkoštnega dne naprej je Sveti Duh začel trajno prebivati v kristjanih (Apostolska dela 2). Trajno prebivanje Svetega Duha je izpolnitev Božje obljube, da bo vedno z nami in nas ne bo nikoli zapustil. Čeprav Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, je mogoče, da naš greh »ugaša Svetega Duha« (gl. Prvo pismo Tesaloničanom 5,19) ali »žalosti Svetega Duha« (gl. Pismo Efežanom 4,30). Greh ima vedno posledice v našem odnosu z Bogom. Čeprav je naš odnos z Bogom zagotovljen v Kristusu, lahko nepriznan greh v našem življenju ovira našo skupnost z Bogom in učinkovito ugaša delovanje Svetega Duha v našem življenju. Zato je tako pomembno, da priznavamo svoje grehe, ker »nam jih bo [Bog] odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen« (Prvo Janezovo pismo 1,9). Torej, čeprav nas Sveti Duh ne bo nikoli zapustil, lahko koristi njegove prisotnosti in veselje nad njo zaradi ugašanja dejansko odidejo od nas.

    KAJ JE DUHOVNA RAST ZA KRISTJANE?
    Duhovna rast je proces, v katerem postajamo vse bolj podobni Jezusu Kristusu. Ko začnemo verovati v Jezusa, Sveti Duh začne proces, v katerem nas dela bolj podobne Jezusu, nas spreminja v skladu z njegovo podobo. Duhovna rast je morda najbolje opisana v Drugem Petrovem pismu 1,3–8, ki nam govori, da imamo po Božji moči »vse, kar je potrebno«, da bi živeli pravo pobožno življenje, ki je cilj duhovne rasti. Bodite pozorni na to, da kar je potrebno, prihaja »prek spoznanja tistega Gospoda Jezusa«, kar je ključ, da dobimo kristjani vse, kar potrebujemo. Naše spoznanje njega izhaja iz Božje besede, ki nam je dana za naše duhovno izgrajevanje in rast. V Pismu Galačanom 5,19–23 sta dva seznama. Vrstice 19–21 naštevajo »dela mesa«. To so stvari, ki so bile značilne za naše življenje, preden smo prišli h Kristusu po odrešitev. Dela mesa so dejanja, ki jih moramo priznati, se jih pokesati in jih, z Božjo pomočjo, premagati. Ko izkušamo duhovno rast, bodo »dela mesa« vse manj vidna v našem življenju. Drugi seznam je »sad Duha« (v. 22–23). To so lastnosti, ki naj bi bile značilne za naše življenje, potem ko smo izkusili Odrešitev v Jezusu Kristusu. Duhovno rast prepoznamo po sadovih Svetega Duha, ki postajajo vse bolj vidni v življenju vernika.

    HOMO NOVUM ali Novi Človek
    Ko pride do odrešitve, se začne duhovna rast. Sveti Duh prebiva v nas (Evangelij po Janezu 14,16–17). Smo nova stvaritev v Kristusu ali latinsko HOMO NOVUM (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Stara, grešna narava v nas se začne umikati NOVI NARAVI, PODOBNI JEZUSU KRISTUSU Kristusu (Pismo Rimljanom 6–7). Duhovna rast je vseživljenjski proces, ki je odvisen od našega preučevanja Božje besede in njenega prenašanja v prakso (Drugo pismo Timoteju 3,16–17) ter naše hoje v Duhu (Pismo Galačanom 5,16–26). Ko si prizadevamo za duhovno rast, bi morali moliti k Bogu in ga prositi za modrost glede področij, na katerih želi, da rastemo. Boga lahko prosimo, naj poveča našo Vero in spoznanje Njega, da hodimo za Jezusom. Bog želi, da duhovno rastemo, in dal nam je vse, kar potrebujemo, da bi izkusili duhovno rast. S pomočjo Svetega Duha lahko premagamo greh in postajamo vse bolj podobni našemu Odrešeniku, Gospodu Jezusu Kristusu.

    Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v Božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane tempelj Svetega Duha. Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

    Teologi nam razlagajo, da je Jezus prišel s poslanstvom sprave – po vstajenju je apostolom ob prikazanju podelil pravico, da odpuščajo grehe in delajo čudeže. Sv. Pavel nam v drugem pismu Korinčanom pravi: »17 Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. 18 Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave, 19 namreč to, da je bil Bog tisti, ki je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave. 20 Zavoljo Kristusa smo torej poslani, po nas vas kliče Bog. Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom. » (2 Kor 5,17-21).

    KAKŠEN JE NAMEN DELOVANJA SVETEGA DUHA V NAS?
    Sveti Duh je pomemben del kristjanovega življenja. Poglejmo si nekaj njegovih vlog in zakaj je tako pomemben. Sveti Duh obsodi vaš greh in vam pove, da rabite Kristusa (Janez 16,8–11). Sveto pismo razloži, da brez Svetega Duha in njegove pomoči ljudje mislijo, da je krščanstvo norost. (1 Korinčanom 1,18). Ljudje okrog vas morda mislijo, da je noro narediti takšno zavezo s Kristusom! Vi pa je ne vidite tako samo zato, ker vam Sveti Duh razkriva čudež Kristusovega življenja znotraj vas. Sveti Duh vam je dal novo življenje. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh (Janez 3,6). Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5) Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8,16).

    Sveti Duh je vodnik, učitelj in tisti, ki vse to omogoča. On vas vodi proti resnici Božje besede. On razsvetli Sveto pismo, tako da ga lahko razumete in uporabite to resnico (Janez 16,13–14), in daje duhovno moč ter učinkovitost vašemu pričevanju (Apostolska dela 1,8). On posreduje zate pred Očetom, ko ne veste, kaj in kako moliti. (Rimljanom 8,26–27). Sveti Duh je bil poslan od Kristusa, da vam omogoči živeti krščansko življenje! Kot je zapisal Pavel, »prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa« (Rimljanom 8,11). Krščansko življenje je mogoče samo skozi moč Svetega Duha. Morda si mislite tako: »Potrebujem Svetega Duha v mojem življenju!« Če ste kristjan, je že v vas: »Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh.« (Rimljanom 8,9). Sveti Duh prebiva v vas, ampak morda se mu v življenju ne pustite usmerjati. Lahko je le prebivalec, ni pa predsednik. Pavel razločuje med dvema vrstama kristjanov: duhovnimi in mesenimi. Na kratko opišimo obe vrsti kristjanov.

    Duhovni kristjan: »Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.« (1 Korinčanom 2,15). Duhovna oseba je sprejela Kristusa in živi kristocentrično življenje. Ta oseba ni brez greha, sooča se s problemi in ima vsakodnevne skušnjave, prav tako kot kdor koli drug. Ampak njen način življenja je drugačen, vsako malenkost in problem, ki ga sreča na svoji poti, zaupa Kristusu.

    Meseni/telesni kristjan: »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim/telesnim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?« (1 Korinčanom 3,1–3). Meseni pomeni »telesen«. Meseni kristjan je kristjan (na neki točki je predal Jezusu življenje), ampak njegovo življenje se vrti samo okrog njega in njegovih potreb. Lahko, da kaže znake, da je kristjan, ampak delo Svetega Duha je zadušeno ali prek zavestne neposlušnosti ali prek ignorance tega, kar mu Duh pričuje. Kaj torej loči mesenega kristjana od duhovnega? Kaj ni to, da mesenemu kristjanu manjka del Kristusa oz. Sveti Duh? Poseduje vse duhovne vire, enako kot duhovni kristjan. Ampak duhovni človek se v svojem krščanskem življenju zanaša na Kristusovo moč, meseni pa na svojo lastno. Živeti krščansko življenje z lastno močjo je tako neučinkovito, kot če bi poskušal potiskati avto po ulicah mesta.

    KAJ POMENI ŽALOSTITI OZIROMA UGAŠATI SVETEGA DUHA ?
    Kristjan je opomnjen s strani Boga, naj ne zatira ali ugaša aktivnosti Svetega Duha, ki prebiva v njem. V širšem sobesedilu vrstic 12–22 apostol Pavel opisuje vrste specifičnih aktivnosti, ki jih Sveti Duh izvaja v vsakem kristjanu in cerkvi kot celoti. Ti specifični izrazi Svetega Duha so vrste stvari, ki jih dela v Kristusovem telesu. Naša naloga je, da sodelujemo z njim in se aktivno vključimo v delo Svetega Duha v teh in podobnih vidikih posvečenja in izgrajevanja.
    Da bi razumeli, kaj pomeni žalostiti Duha, moramo najprej razumeti, da ima Duh osebnost. Samo osebo lahko žalostimo. Sveti Duh je božanska oseba, ki prebiva v kristjanih ter izkuša bolečino in skrb, ko grešimo. Ko razumemo, da je Sveti duh tretja oseba troedinega Boga, lahko bolje razumemo, kako ga lahko nekaj žalosti, tako kot lahko nekaj žalosti katero koli drugo osebo. Pismo Efežanom 4,30 nam zapoveduje, naj ne žalostimo Duha. Duha žalostimo, če živimo kot pogani (4,17–19), če lažemo (4,25), če dovolimo, da jeza vodi v greh in tako dajemo priložnost hudiču (4,26–27), če krademo (4,28), če govorimo umazano (4,29), če smo ujedljivi, besnimo, se jezimo, rohnimo, preklinjamo, smo hudobni (4,31), če ne odpuščamo (4,32), če smo spolno nemoralni (5,3–5). Žalostiti Duha pomeni grešiti v mislih, besedah ali dejanjih. Ne žalostiti Duha pomeni, da sodelujemo z njim v podrejenosti njegovemu posvečujočemu delu, ko odstranjuje naše pretekle grešne navade in vzorce ter nas preobraža v skladu s Kristusovo podobo. Ugašati ali žalostiti Duha ima podoben učinek.

    Oboje preprečuje pobožen način življenja, kar prinaša človekovo grešno, grdo in nehvaležno obnašanje do Kristusa in Evangelija. Oboje prizadene tistega, ki greši, in tistega, proti komur greši. Kadar kristjan ugaša Duha, greši proti Bogu in proti drugim ljudem. Potem je Sveti Duh žalosten, ker drugi izkusijo negativne posledice našega greha. Da bi se kristjan izognil ugašanju ali žaloščenju Duha, mora biti dober, usmiljen, pravičen in stanoviten v vsakodnevnerm življenju, vsakodnevni molitvi, osebnem preučevanju Svetega pisma, premišljevanju o svetopisemskih vrsticah in tesni skupnosti v Cerkvi, ki je zvesta Svetemu pismu in ki ga vodi v vse globlje predajanje Bogu, osebni svetosti ter vse dlje stran od sveta in greha. Vsakodnevno predajanje vladanju in kraljevanju Svetega Duha v našem srcu je rešitev: »Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki so po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno. Toda meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir« (Pismo Rimljanom 8,5–6). Molimo in prosimo Boga, da nas bo Sveti Duh Vodil in navdihoval, da bomo delali vse prav.

    BITI VODEN OD SVETEGA DUHA
    Sveto pismo govori o tem, da smo po Milosti »vodeni« od Svetega Duha. To pomeni, da sodelujemo z Bogom in ubogamo: On vodi, mi sledimo, preprosto je. Po navadi pa ne maramo poslušati, ko nam kdo govori, kaj naj počnemo, četudi je to sam Bog! Vendar to, da smo milostno izpolnjeni s Svetim Duhom, pomeni, da sprejmemo v Veri Boga in dovolimo Božjemu Duhu in Božji besedi, da nas vodita. Vsak dan se nam ponudi možnost izbire: bomo dopustili, da nas vodi Sveti Duh, ali pa nas bo obvladovalo nekaj drugega? Bodo strah pred prihodnostjo in želje po stvareh, ki si jih želimo, postali bolj pomembni od naše poslušnosti Kristusu? Ko vas izpolni Sveti Duh, On nadzoruje vaše misli in dejanja. Ne morete biti istočasno napolnjeni s sovraštvom, strahom ali skrbmi in obenem tudi z Duhom. Ne gre, ni prostora za dva. »Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.« (Efežanom 5,17) V nasprotju z alkoholom so spremembe, ki jih dela Sveti Duh, resnične, ne umetne. S časom se ne obrabijo. Sveto pismo pravi takšnim trajnim spremembam sad, ki pride iz našega življenja s Kristusom: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5,22–23)

    ZAKAJ NI VEČ KRISTJANOV NAPOLNJENIH S SVETIM DUHOM? ZARADI GREHA!
    Z eno besedo: zaradi GREHA!. Izbiramo tako, da ne ubogamo Boga in grešimo ter tako žalimo Božjo Ljubezen do nas. To se lahko izraža kot napuh: stvari želimo delati po svoje. Bogu ne izročimo naših financ; trdo smo delali za naš denar in zdaj je naš. Bogu ne izročimo naših razmerij; zakaj bi oprostil tej osebi, če je sama kriva za to? Bogu ne podredimo svoje osebne morale; to ni stvar nikogar drugega razen mene – niti Boga. Tako govori napuh. Beseda pravi: »Kakor se [Bog] posmehljivcem posmehuje, tako ponižnim daje milost.« (Pregovori 3,34). Greh se lahko pokaže tudi drugače: kot strah. Pregovori pravijo tako: »Strah pred človekom nastavlja zanko …« Je v vašem življenju nekaj, kar Bog želi, da naredite, ampak vi tega ne naredite, ker se bojite, kaj si bodo ljudje mislili? Enostavno si mislite: »Tega ne morem narediti. Drugi bi me videli kot čudaka, če bi to naredil.« Bog pa že noče, da bi to naredili. Ampak velikokrat želi! Zadnja polovica verza v Pregovorih pravi tako: »Kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan.« Tako enostavno je postaviti odobravanje ljudi pred odobravanje Boga, ampak ali ni Bog na prvem mestu? Naše življenje bo potem drugačno od drugih ljudi, vendar je vredno tega.

    SEM LAHKO NAPOLNJEN S SVETIM DUHOM KLJUB MOJIM GREHOM?
    Verjetno je to odvisno od tega, kaj mislite, ko govorite o »težavah z grehom IN GREŠENJU«. Če se vztrajno predajate grehu, potem Sveti Duh ne more izpolniti vašega življenja. Lahko se tudi sprašujete: »Bom še vedno grešil tudi po tem, ko bom izpolnjen s Svetim Duhom?« Odgovor je sočuten da. Lahko se vam zgodi, da večkrat na dan storite isti greh in ga tudi priznate pred Bogom. To ni duhovna šibkost; to je dokaz, da duhovno dihate in živite! To, da se zaveste greha in se z njim soočite, se lahko opiše kot »duhovno dihanje«. Duhovno dihanje vključuje »izdih« – to je priznanje svojega greha Bogu, ko pride do tega. Prepoznate, da ste grešili in si prilastili Gospodovo mesto kot glave vašega življenja. Z »izdihom« odstranite nečisto in uveljavite odpuščanje, ki vam pripada prek Kristusove smrti na križu. Duhovno dihanje vključuje tudi »vdih« – z njim Boga prosite, da vas ponovno napolni s svojim Duhom in spet postane glava vašega življenja. Ne pozabimo: ne bo nas nikoli zapustil, če grešimo. Če smo grešni ljudje prezrli Njegovo vodenje, se pokesajmo in spreobrnimo in mu odslej zvesto in ponovno sledimo. Učimo se stanovitnosti v Veri in da bomo Bogu zaupali ter odslej vedno živeli Pravično, tako kot nas uči Jezus v Evangeliju.

    KAKO NAJ BOM IZPOLNJEN S SVETIM DUHOM?
    Prepustiti se vodenju Svetega Duha je naša svobodna človeška izbira za Boga!. Brez našega sodelovanja z Bogom in stanovitne Hoje za Jezusom bomo razmišljali in delovali po človeški pameti brez Boga po človeški pameti. Zato je pomembno, da je izbira za Jezusa prostovoljna, vendar to ni nekaj, kar pride samo po sebi. Ljudje niso pijani, če prenašajo zaprte zaboje piva ali če delajo v trgovini z alkoholno pijačo. Pitje alkohola je tisto, kar te naredi pijanega, ker se sam tako odločiš, čeprav veš, da to ni pravilno, ker škoduje tvojemu zdravju. Opustiti moraš kriva pota greha in se vrniti k Bogu. Kot kristjan se lahko obkrožiš z Biblijami ali kristjani, pa ne boš izpolnjen s Svetim Duhom. Po drugi strani pa si lahko sam, toda poln Duha, ker je taka Božja Milost. Če želimo slediti Svetemu Duhu, lahko za to molimo in prosimo Boga za Božjo Milost, da pride Sveti Duh in nas napolni ter nas uči in vodi. Živimo tako kot nas uči Jezus in se poboljšajmo, da bomo deležni Božje Milosti!

    TU JE PREPROSTA MOLITEV K BOGU ZA VODSTVO SVETEGA DUHA:
    »Dragi Oče, potrebujem Te. Priznam, da sem vodil svoje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe. Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame. Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto mojem življenju. Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil, da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil, če bom vprašal in prosil v veri. Gospod prosim pridi in me Vodi ter ostani vekomaj z menoj. To molim zdaj v imenu Jezusa. Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem, da vodiš moje življenje, ME OBDARUJEŠ Z DAROVI Svetega Duha in me napolnjuješ s Svetim Duhom.«

    Izbor različnih prispevkov o Svetem Duhu npr. gotquestions, Skrivnost kristjanov, lastni doprinosi et altro. Že objavljeno.

    Verniki imamo pravico več vedeti o verskih zadevah in se o tem od kvalificiranoh bogoslovcev podučiti. Če bomo vztrajni in stanovitni ter pravični v krščanskem življenju bomo živeli v Veselje in Slavo Bogu. Pri tem molimo in se poglabljajo v Vero in Sveto pismo, da bomo spoznali, kaj nam govori Bog. BVB. Janez

    • Janez says:

      VSEMOGOČNI BOG
      Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog,
      daj nam ljudem vodstvo in poduk, da bomo zaradi tebe delali vse,
      kar vemo, da hočeš,
      in vedno hoteli, kar je tebi všeč;
      da bomo notranje očiščeni,
      notranje razsvetljeni z Lučjo Jezusa
      in vžgani z Vero in ognjem Svetega Duha,
      mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina,
      našega Gospoda Jezusa Kristusa
      in le po tvoji milosti priti k tebi, Najvišji;
      ti, ki v popolni Trojici nedeljivo Eden
      živiš in kraljuješ v slavi,
      vsemogočni Bog,
      na vse veke vekov.
      Amen.

  81. Hvala says:

    Gospod res skrbi za nas 24 ur na dan, vsak dan. Ko se človek prepusti vodstvu Boga , ga On popelje v sodelovanje in izvajanje načrta za vsakega posameznika. Sveti Duh vodi v globine življenja.

    Globina življenja pa je tudi ZAHVALJEVANJE BOGU IN SLAVLJENJE BOGA. Zato pa je potrebno poslušati kaj REČE BOŽJA BESEDA V SVETEM PISMU in po drugih knjigah in zadevah. OSNOVA JE RES SVETO PISMO, to je sam BOŽJI GOVOR, TOLAŽBA IN UČENJE LJUDI.

    Nam ljudem je včasih res težko razumeti s svojo človeško pametjo določene zadeve, nauke itd..Zato pa moramo Boga prositi, da lahko POGLEDAMO Z NJEGOVIMI OČMI.

    Slavljenje in zahvaljevanje Bogu za težke stiske in hude stvari, ki se človeku dogodijo ali dogajajo, je s človeškim razumom težko dojemljivo in s človeškimi očmi ni pravega pogleda. Zato moramo misliti z Gospodovimi mislimi in gledati z Njegovimi očmi.

    Glejte, v Svetem Pismu nam Gospod govori: “KDO JE TISTI, KI JE REKEL, IN SE JE ZGODILO, NE DA BI GOSPOD ZAPOVEDAL? MAR NE PRIHAJA IZ UST NAJVIŠJEGA HUDO IN DOBRO?
    KAJ BI SE PRITOŽEVAL ŽIV ČLOVEK, KORENJAK KLJUB SVOJIM GREHOM? (Žal, 3, 37-39).

    Glejte vse je od Gospoda, dobro in hudo, za to se je potrebno ZAHVALITI IN GA SLAVITI TUDI ZA HUDO IN TEŽKO SITUACIJO, STISKO, ker je to Njegov načrt tudi za odrešenje. Gospod ni samo polovica, JE POPOLN, ZATO SE JE POTREBNO ZAHVALJEVATI IN GA SLAVITI ZA VSE. Tudi za bolečine in vse trpljenje.

    Poglejmo samo Psalme v Svete Pismu. Ljudje od bolečin vpijejo Gospodu za pomoč, se Mu zahvaljujejo za dobroto , usmiljenje in Ga slavijo. Tudi Jezus se je zahvaljeval Očetu in Ga slavil.

    • Janez says:

      Draga sestra Hvala daroval sem zgoraj prispevek o Svetemu Duhu v razmislek in dopolnjevanje z razmisleki in molitvami. Vabim vas in prosim, ko boste kaj zanimivega prebrali in ptremislili, da bi kaj objavili za vse nas. Čeprav nimamo formalne teološke izobrazbe kje prav, da vztrajamomin iščemo ter prosimo Boga za Milost, da nas Poduči in Vodi ter obdaruje z Darovi Svetega Duha. Kaj potem če nismo bogoslovci, imamo pa veliko Žejo po Bogu in Hodimo po Poti k NJemu! Bog nas ne more odrešiti brez Nas! Hvalimo Boga, bodimo ponižni in skromni v naših molitvah ter živimo pravično tako, kot nas uči Jezus. Nenehno se učimo in poglabljajmo naše versko znanje ter molimo. Veliko veliko je še verskih tem, ki jih moramo osvojiti in se podučiti, pri čemer nas naj vodi Božji Duh!

      BVB. Janez

      • Hvala says:

        Spoštovani g. Janez!

        Vse vaše prošnje in naše darujmo Gospodu in Ga prosimo, da nas vodi po Svetem Duhu še naprej, naj nam bo Mati Marija, ki prosi za podelitev milosti nam ljudem še naprej v pomoč.

        Gospod ničesar ne zametuje, vidi naše želje in potrebe zato tudi odkriva vse, kar nam bo v pomoč in učenje. Ne skrbite, za vse bo poskrbel Sveti Duh, ki daje pomoč preko ljudi.

        Osnovno, kar me je najbolj nagovorilo in čutim, da povem je: POPOLNO ZAUPANJE V GOSPODA, POPOLNA IZROČITEV. KAJTI, KO SE TO ZGODI PRI ČLOVEKU, JE VSAKA SKRB ODVEČ. GOSPOD VZAME ČLOVEKA V ROKE, GA VODI PO POTEH, KI JIH JE ON DOLOČIL IN MU ODKRIVA VSE TISTO, KAR JE POTREBNO ZA IZPOLNITEV NJEGOVEGA ŽIVLJENJSKEGA NAČRTA, KI GA IMA ZA POSAMEZNIKA GLEDE NA VERO ITD…… VSE BO DOBRO , NIČ NE SKRBITE! MI SMO ORODJE V GOSPODOVIH ROKAH, ČE TO DOVOLIMO.

        Naj povem iz svojega življenja. Čeprav sem bila versko vzgojena, ni bilo tisto, kar bi moralo biti. Zato sedaj tako poudarjam _OSEBNI ODNOS Z GOSPODOM. Ko je mene Gospod poklical, sem se temu odzvala. Niti nisem znala določenih molitev. Na to internetno stran_PROSIM ZA MOLITEV, me je pripeljal Gospod, ker res nisem vedela, da kaj takega sploh obstaja.

        Nisem vedela, da obstaja knjižica -MARIJA, KI RAZVEZUJE VOZLE. Naj vam povem, kako sem do nje prišla.! Kako priti do knjižice, če ne veš, da obstaja?

        Neki dan sem vzela v roke neke natiskane slikovnice, ki sem jih imela na mizi. Mislim, da sem jih vzela v Cerkvi , ne vem pa točno. Hotela sem to malo prelistati in pogledati. Pogled se mi je takoj ustavil na napisu_MARIJA; KI RAZVEZUJE VOZLE. Potem sem dalje pogledala, kje bi lahko to naročila. Opazila sem , da jo dobim celo nedaleč od mojega bivanja. Poklicala sem po telefonu, kjer mi je gospa prijazno povedala, da jo lahko dobim. Zastonj so mi jo podarili. Vidite, tako je Marija poskrbela za mene za tisto gradivo, ki je bilo po Njenem mnenju tudi najbolj potrebno. Jaz nisem iskala te knjižice, ker je nisem poznala. Ona pa je vedela, da jo potrebujem.

        Vidite, tako Marija in Jezus poskrbita za vse potrebno ob času.

        Veliko stvari bi vam lahko opisala.
        Zato se lepo brez skrbi izročite Gospodu za vodstvo Svetega Duha. On bo vse poskrbel, tudi preko g. Mirota , mene in vseh ostalih, ali pa še na drugačen način.

        Od začetka ima človek strah, da ne bo kaj izpustil, narobe naredil, Gospod pa vse vidi in deluje. To je proces.

        Še enkrat povem, da vse, kar ima Gospod v načrtu se bo uresničilo, sodelujte z Njim. Jaz nisem vedela, niti kaj naj naredim, niti kam naj grem v svoji situaciji in stiski, vse je uredil Gospod in me odpeljal tam , kamor je potrebno po Njegovi volji. Bogu zahvala in Slava!

        Vse dobro!

        • Hvala says:

          Pripis!
          Bom še pisala, če tako želi Gospod!

          Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

        • Janez says:

          Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naj bomo vedno podobni Učeniku in Odrešeniku in v življenju spolnjujemo Božjo Voljo in Nauke Jezusovega Evangelija. Naj bomo bogaboječi, ponižni in skromni ko delamo, molimo in služimo drug drugemu v Ljubezni do Boga in medsebojni breatski Ljubezni. Vemo, da Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Poduči nas, da bomo delali vse prav in blagoslovi nas. Pomagaj nam prosim, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh. Pomagaj nam, da bomo v molitvi in delu verniki zbrani v Tvojem imenu, živeli pravično in delali Dobro na zemlji. Tvoje je Božje kraljestvo, Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj. Amen. Janez

  82. Janez says:

    KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA KOT KRISTJAN MOLIM V SKLADU Z BOŽJO VOLJO?
    Človekov glavni namen je, da poveličuje Boga in da za vedno uživa v njem (Pridigar 12,13; Prvo pismo Korinčanom 10,31). Poveličevanje Boga v vsem, kar delamo, vključuje molitev v skladu z njegovo voljo. Najprej moramo prositi za modrost, da bi pravilno molili. »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo« (Jakobovo pismo 1,5). Ko prosimo za modrost, moramo zaupati Bogu, da je milosten in pripravljen uslišati naše molitve: »Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil« (Jakobovo pismo 1,6; gl. tudi Evangelij po Marku 11,24). Tako molitev v skladu z Božjo voljo vključuje prošnjo za modrost (da bi spoznali Božjo voljo) in prošnjo v veri (da bi zaupali Božji volji). Tukaj je sedem svetopisemskih navodil, ki bodo vodila vernika v molitvi v skladu z Božjo voljo:
    1) Moli za stvari, za katere Sveto pismo zapoveduje molitev. Zapovedano nam je, naj molimo za svoje sovražnike (Evangelij po Mateju 5,44); naj Bog pošlje misijonarje (Evangelij po Luku 10,2); da ne pademo v skušnjavo (Evangelij po Mateju 26,41); za oznanjevalce besede (Pismo Kološanom 4,3; Drugo pismo Tesaloničanom 3,1); za vlado in oblastnike (Prvo pismo Timoteju 2,1–3); za tolažbo v stiski (Jakobovo pismo 5,13); in za ozdravljenje sovernikov (Jakobovo pismo 5,16). Kjer Bog zapoveduje molitev, lahko molimo z zaupnostjo, da molimo v skladu z njegovo voljo.
    2) Posnemaj zgled Bogu predanih junakov v Svetem pismu. Pavel je molil za odrešitev Izraela (Pismo Rimljanom 10,1). David je molil za usmiljenje in odpuščanje, ko je grešil (Psalm 51,3–4). Zgodnja cerkev je molila za pogum v oznanjevanju (Apostolska dela 4,29). Te molitve so bile v skladu z Božjo voljo in podobne molitve danes so tudi. Tako kot Pavel in zgodnja cerkev bi morali tudi mi vedno moliti za odrešitev drugih. Zase bi morali moliti tako kot David, se vedno zavedati svojega greha in ga prinašati pred Boga, da ne bo oviral našega odnosa z njim in škodil našim molitvam.
    3) Moli s pravo motivacijo. Bog ne bo blagoslovil sebičnih motivov. »Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade« (Jakobovo pismo 4,3). Moliti bi morali tako, ne da naše vzvišene besede slišijo drugi in nas vidijo kot »duhovne«, ampak večinoma na samem in na skrivnem, da nas bo naš nebeški Oče slišal na samem in nas odkrito nagradil (Evangelij po Mateju 6,5–6).
    4) Moli z duhom odpuščanja do drugih (Evangelij po Marku 11,25). Duh zagrenjenosti, jeze, maščevanja ali sovraštva do drugih bo preprečil našemu srcu, da bi molili v pravilni podrejenosti Bogu, tako kot nam je naročeno, naj ne prinašamo darov Bogu, dokler se ne spravimo z brati in sestrami v Kristusu.
    5) Moli z zahvaljevanjem (Pismo Kološanom 4,2; Pismo Filipljanom 4,6–7). Vedno lahko najdemo nekaj, za kar smo lahko hvaležni, ne glede na to, kako nas obremenjuje naša situacija ali potrebe. Najbolj trpeči človek, ki živi v odrešujoči Kristusovi ljubezni, ki ima zagotovilo odrešitve zdaj in ki ga pričakujejo nebesa, ima razlog, da je hvaležen Bogu.
    6) Moli z vztrajnostjo (Evangelij po Luku 18,1; Prvo pismo Tesaloničanom 5,17). Vztrajati moramo v molitvi in ne odnehati ali izgubiti potrpljenje, ker nismo dobili takojšnjega odgovora. Del molitve v skladu z Božjo voljo je, da verjamemo, da ne glede na to, ali je njegov odgovor »da«, »ne« ali »čakaj«, sprejmemo njegovo presojo, se podredimo njegovi volji in še naprej molimo.
    7) Zanašaj se na Božjega Duha v molitvi. To je čudovita resnica: »Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam
    Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo« (Pismo Rimljanom 8,26–27). Bog Sveti Duh posreduje pred prestolom milosti za Božje ljudstvo. V trenutkih naše najgloblje depresije ali bridkosti, v trenutkih, ko se nam zdi, da sploh ne moremo moliti, imamo tolažbo v spoznanju, da Sveti Duh pravzaprav moli za nas! Kako čudovitega Boga imamo! Kakšno zagotovilo imamo, ko se trudimo hoditi v Svetem Duhu in ne v človeškem mesu! Imamo zaupnost, da bo Sveti Duh dokončal svoje delo poučevanja, kako naj molimo k Očetu po Sinu v skladu z Božjo voljo. Počivamo lahko v spoznanju, da bo Bog poskrbel, da nam bo vse pripomoglo k dobremu (Pismo Rimljanom 8,28). Kajti Bog bo slišal in uslišal naše molitve in prošnje, ki Vanj Verjemo in Zaupamo. Jezus pridi k nam in ostani z nami vekomaj.

    Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Pomagaj nam, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh. Naj pride k nam Božje kraljestvo Božjega Miru in Ljubezni, da bomo živeli tako kot nas uči Jezus. Amen. Janez

    gotquestions et altro

  83. KRISTINA says:

    Kraljica miru na Kureščku 8.junija 1991:
    Hvaljen Jezus!
    dragi moji sinovi in drage moje hčerke! Močno se veselim vseh, ki se z vero zatekate po mojem Srcu v Sinovo Srce.
    Ponovno vas vabim, da se hranite z jedjo, ki vas bo nasitila, da ne boste več lačni, in da se napijete žive vode, da ne boste več žejni. Le v moči te hrane in pijače boste odkrivali skrivnosti mojega in Sinovega Srca.
    Srce Marijino usmili se nas
    Srce Jezusovo usmili se nas

  84. Janez says:

    Ali je včasih Božja volja tudi lekcija za kristjane, da smo bolni in trpimo zaradi greha?
    Svetopisemska doktrina o Božji suverenosti pravi, da je Bog vsemogočen nad vsem. Ima popoln nadzor nad vsem – preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo – in nič se ne zgodi, kar bi bilo izven njegovega nadzora. Bog neposredno povzroči ali pasivno dopusti vse, kar se zgodi. A dopustiti, da se nekaj zgodi, in povzročiti, da se nekaj zgodi, sta dve različni stvari. Na primer, Bog je povzročil stvaritev popolnega, brezgrešnega Adama in Eve, potem pa dopustil, da sta se mu uprla. Imela sta svobodno voljo. Ni povzročil, da sta grešila, in zagotovo bi ju lahko ustavil, ampak se je odločil, da ju ne bo, in sicer za svoj namen, da uresniči svoj popolni, skriti sklep. To uporništvo je prineslo vse vrste zla, zla, ki ga ni povzročil Bog, ampak je dopustil, da obstaja. Bolezen je manifestacija dveh širših vrst zla – moralnega in naravnega. Moralno zlo je človekova nečloveškost do človeka. Naravno zlo je sestavljeno iz stvari, kot so naravne nesreče in telesna bolezen. Samo zlo je izkrivljenost ali pokvarjenost nečesa, kar je bilo prvotno dobro, a je zdaj pokvarjeno. V primeru bolezni je bolezen stanje, kjer je pokvarjeno dobro zdravje človeka. Grška beseda za zlo, poneros, pravzaprav namiguje na zlonamernost, nekaj, kar kvari dobro in zdravo stanje stvari.

    Ko je Adam grešil, je kot glava celotnega človeštva obsodil vse človeštvo na posledice tega greha, izmed katerih je ena bolezen. Pismo Rimljanom 8,20–22 pravi: »Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.« Bog – tisti, »ki je podvrgel« stvarstvo ničevosti, ki je sledila padcu, metodično dosega svoj načrt, da bo sčasoma osvobodil svoje stvarstvo iz suženjstva greha, tako kot osvobaja tiste, ki jih rešuje iz suženjstva po Kristusu.

    Do tega dne pa Bog uporablja bolezen in druga zla, da uresniči svoj suvereni namen, da se poveliča in da poveliča svoje sveto ime. Včasih čudežno ozdravi bolezen. Jezus je šel skozi Izrael in ozdravljal različne bolezni (Evangelij po Mateju 4,23) in celo obudil Lazarja od mrtvih, potem ko je zaradi bolezni umrl. Drugič Bog uporabi bolezen kot vzgojno metodo ali kot sodbo proti grehu. Bog je Kralja Uzíja udaril z gobavostjo (Druga kroniška knjiga 26,19–20). Nebukadnezarja je Bog prignal v norost, dokler ni razumel, da »Najvišji po svoji volji ravna s prebivalci zemlje« (gl. Daniel 4). Herod je bil udarjen in so ga razjedli črvi, ker si je prilastil Božje veličastvo (Apostolska dela 12,21–23). Obstaja celo vsaj en primer, ko je Bog dopustil bolezen – slepoto – ne kot kazen za greh, ampak da razodene sebe in svoja mogočna dela skozi to slepoto (Evangelij po Janezu 9,1–3).

    Ko bolezen pride, morda ni rezultat Božjega neposrednega posredovanja v našem življenju, ampak je morda rezultat učinkov življenja v padlem svetu ali tega, da imamo padla telesa ali slabo zdravje ali da sprejemamo slabe odločitve o življenjskem slogu. In čeprav obstajajo svetopisemski kazalci, da Bog želi, da smo na splošno zdravi (Tretje Janezovo pismo 1,2), Bog dopusti vse bolezni za svoje namene, naj jih razumemo ali ne. Bolezen je zagotovo rezultat človekovega padca v greh, ampak Bog ima nadzor nad vsem in res določa, do kam lahko gre zlo. Tako kot je omejil hudiča v Jobovih preizkušnjah, ko mu ni dovolil, da prestopi določene omejitve, Bog tudi omejuje bolezen v našem življenju za svoje dobro. Več kot petdesetkrat v Svetem pismu nam pove, da je vsemogočen, in čudovito je videti, kako se njegova suverenost združi z odločitvami, ki jih sprejmemo (slabimi in dobrimi), da uresničuje svoj popolni načrt v življenju svojega ljudstva (Pismo Rimljanom 8,28–30). Kristjanom, ki so bolni, je v tolažbo spoznanje, da se lahko odločijo, da bodo slavili Boga v svojem trpljenju, čeprav morda ne bodo vedeli, zakaj je Bog to dopustil, dokler ne bodo stali v njegovi prisotnosti v večnosti. Takrat bomo dobili odgovore na vsa vprašanja, ali pa, če smo bolj natančni, nam bo vseeno za vprašanja.

    Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje.

    Medmrežje Gotquestions et altro

  85. Janez says:

    KAKO LAHKO PREMAGAMO GREH V NAŠEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU ?
    Sveto pismo govori o sledečih virih, katere uporabimo, da premagamo naše grešenje in nehamo žaliti Boga:

    (1) Sveti Duh – Eden izmed darov, ki nam jih je (svoji cerkvi) podaril Bog, da bi bili zmagoslavni v krščanskem življenju, je Sveti Duh. Bog odseva dejanja mesa in sadov Duha v Galačanom 5:16-25. V tem odstavku smo poklicani, da hodimo v Duhu. »Vsi verni že posedujejo Svetega Duha, ampak ta odstavek nam pravi, da moramo hoditi v Duhu in se predajati Njegovem nadzoru. To pomeni, raje izbrati »usnjen čevelj«, po nasvetu Svetega Duha, kot, da bi sledili mesu. Sprememba, ki jo lahko naredi Sveti Duh v vernikovem življenju je prikazana v življenju Petra, kateri, preden je bil napolnjen s Svetim Duhom, trikrat izda Jezusa, in to po tem, ko je rekel, da bo sledil Kristusu v smrt. Potem, ko je bil napolnjen s Svetim Duhom, je javno in močno pred Judi spregovoril na binkoštni praznik o Jezusu. Praznik binkošti obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23). Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Hoditi v Duhu pomeni, da ne poskušamo »postaviti pokrov« na nasvete in navdihe Svetega Duha (»potlačiti Duha«, kot je omenjeno v 1 Tesaloničanim 5:19) ampak hrepenimo, da bi bili napolnjeni s Svetim Duhom (Efežanom 5:18-21). Kako je nekdo napolnjen s Svetim Duhom? Kot prvo, je to Božja izbira in prav tako je bilo v Stari Zavezi. Izbral je nekaj posameznikov in določene incidente v Stari Zavezi in jih napolnil s Duhom, da bodo dokončali nalogo, ki si jo je zadal (1 Mz 41:38; 2 Mz 31:3; 4 Mz 24:2; Samuel 10:10;…). Verjamem, da obstaja dokaz v Efežanih 5:18-21 in Kološanih 3:16, da Bog napolni tiste, ki sebe napolnjujejo z Božjo besedo, kot je dokazano v teh verzih. Torej, to nas pripelje, do našega naslednjega vira, kjer nam govori Bog v Svetem pismu.

    (2) Božja beseda, Sveto pismo – 2 Timotej 3:16-17 pravi, da nam je Bog dal svojo besedo, da nas opremi za vsako dobro delo. Uči nas, kako živeti in v kaj verjeti, razkriva nam, kdaj smo izbrali napačno pot, pomaga nam nazaj na pravo pot in pomaga, da ostanemo na njej. Kot Heb. 4:12 govori: je živo in močno in je sposobno predreti v naša srca, do najglobjih problemov, ki jih po človeško ni možno premagati. Pisec psalmov, govori o njegovem življenju – spreminjanje moči v Psalmu 119:9, 11,105 in v ostalih verzih. Joshui je bilo rečeno, da se skriva ključ s katerim bo premagal sovražnike v tem, da ne pozabi tega vira in da meditira na njem noč in dan, da ga lahko opazuje. To je storil, čeprav mu je Bog ukazal, da to ne kaže nobenega smisla, ampak to je bil ključ do Njegove zmage za Obljubljeno Deželo. Ta vir je preprosto eden izmed tistih, ki jih obravnavamo v vsakdanjiku. Kot simbol temu, nosimo svoje Biblije v cerkev, ali dnevno preberemo kakšno poglavje, ne uspe nam pa si ga zapomniti in meditirati, da bi našliprošnjo v našem življenju, priznali grehe, ki jih razkriva, poveličevati Boga za darila, ki nam jih je dal. Pogosto smo anoreksični ali bulimični, ko pride do biblije. Ali je sprejmemo samo toliko, da nas duhovno obdrži pri življenju ali pa preobsežno in nikoli ne meditiramo z njo, da bi pridobili dovolj duhovne hrane od nje. Pomembno je, da ste vajeni vsakodnevno preučevati Božje besede v pomenljivem smislu in da si zapomnete odstavke, s čimer spodbudite, da vam to postane navada. Priporočam, da pričnete s pisanjem dnevnika, (lahko na računalniku, če tipkate hitreje ko t pišete) ali pa v zvezek… Naj vam pride v navado, da ne prenehate z Besedami, dokler nekaj ne pridobite z njimi. Pogosto snemam molitve Bogu, ko ga prosim, da mi pomaga se spremeniti v področjih o katerih mi je svetoval. Sveto pismo je orodje, ki ga uporablja Sveti Duh v naših in ostalih življenjih (Efežanom 6:17), je zaščitni oklep, ki nam ga Bog podarja, da stanovitno bojujemo naše duhovne bitke (Efežanom 6:12-18)! Prosimo Svetega Duha za Vodstvo in Navdih.

    (3) Molitev – To je še en pomemben vir, ki nam ga je podaril Bog. Ponovno, to je vir, pri katerem kristjani uporabljajo le ustnice. Imamo molitvene sestanke, čas molitve…, ampak ne znamo pravilno moliti, kot nam prva Cerkev daje zglede (Apostolska dela 3:1; 4:31; 6:4; 13:1-3,…) Pavel dostikrat omeni, kako je molil za tiste, katerim je služil. Mi pa, tudi ko smo sami, ne uporabljamo tega vira, ki nam je na voljo. Ampak Bog nam je podaril prelepe obljube, ki se tičejo molitve (Matej 7:7-11; Luka 18:1-8; Janez 6:23-27; Janez 5:14-15…) In še enkrat, Pavel vključi to v svoj odstavek, ko se je pripravljal na duhovno bitko (Efežanom 6:18)! Kako pomembno je? Če se obrnete spet na Petra, imate Kristusove besede njemu v Vrtu Gethsemane, pred Petrovim zanikanjem. Tam, ko Jezus moli, Peter spi. Jazus ga zbudi in mu reče: »Glej in moli, da ne padeš v skušnjavo: Duh je voljan ampak telo je šibko« (Matej 26:41). Vi, kot Peter, želite storiti kar je prav ampak ne najdete moči. Slediti moramo Božjem svarilu, da moramo iskati, trkati in prositi… in On nam bo dal moč, ki jo potrebujemo. (Matej 7:7f.). Za to pa moramo storiti malo več, kot le premikati ustnice med molitvijo. Ne moremo pa trditi, da je samo molitev vsemogočna oziroma magična, ker ni, saj je le naš Bog vsemogočen, ki lahko sliši in usliši naše prošnje in molitve ali oam tudi ne. Molitev nas v pogovoru z Bogom preprosto seznanja z našimi možnostmi in omejitvami in Božjo neizčrpno moč in Božje Usmiljenje, kjer smo uslišani tisti ki verujemo v Boga in za tiste prošnje, ki so skladne z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Obrnimo se k Njemu za to Usmiljenje, Ljubezen, Moč in navdih Svetega Duha, da delamo kar on hoče od nas in ne kar mi hočemo (1 Janez 5:14-15). Molimo iskreno, goreče iz srca in ponižno ter tako, da nam bo molitev pomagala k temu, da bomo boljši kristjani in boljši ljudje. Naj nam molitev pomaga k Usmiljenjuu, Dobroti, Ljubezni, Dobroti in Pomoči drugim, da bomo podobnio Jezusu.

    (4) Cerkev – Zadnji vir in tisti, ki jo ignoriramo. Ko je Jezus poslal svoje učence ven, jih je poslal dva po dva (Matej 10:1). Ko beremo o misijonarskih popotovanjih v Apostolskih delih, niso šli ven posamezno ampak v skupini dveh ali več misijonarjev, ki so šli v tuje dežele med neverne pogane. Jezus je rekel, da kjer sta dva ali trije združeni v Njegovem imenu, je On tam v njihovi sredini. (Matej 18:20). Narekuje nam, da ne opustimo zbiranje v skupine, kot je bilo v navadi nekaterih, ampak, da se spodbujamo k ljubezni in dobrim dejanjem. (Hebrejcem 10:24-25). Govori nam, da priznamo svoje napake drugim (Jakob 5:16). V modrijanski literaturi Stare zaveze, nam je podano, da železo brusi železo, zato človek brusi svojega bližnjega. (Pregovori 27:17). »Tričlena vez ni lahko zlomljiva« Moč je v številkah (Pridigar 4:11-12).

    Nekateri ljudje so našli brate ali sestre v Kristusu, ki se družijo preko telefona ali osebno in si delijo izkušnje pri krščanski hoji, kako so se bojevali, vztrajati v molitvah… in se zaobljubijo k molitvi drug za drugega in prevzemajo odgovornost za sprejemanje Božje besede v njihova razmerja in medsebojne odnose, da bomo izžarevali Kristusa v našem žiuvljenju. Včasih pride sprememba hitro, včasih pod drugimi pogoji pa počasneje. Bog nam je obljubil, če bomo uporabljali Njegove vire, nam bo prinesel dobre spremembe v naša življenja in nam uslišal naše molitve in prošnje, v kolikor Verujemo v Jezusa in so molitve v spolnjevanju Božje Volje. Vztrajajmo pri tem, da je Bog zvest svojim obljubam!

    Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo, vendar pričakuje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Verovali v Jezusa ter živeli kot Jezus. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji in tako žalimo Boga, ki je Ljubezen. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne.

    Medmrežje Gotquestions et altro

  86. Janez says:

    8. september je Praznik Marijinega rojstva

    Danes, 8. septembra, praznujemo Marijino rojstvo, to je natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki je 8. decembra. Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, praznovanje se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi. Pri nas praznik Marijinega rojstva imenujemo tudi mali šmaren ali mala maša. Zelo znan je rek: »Mala maša za suknjo vpraša,« kajti tega dne se običajno že čuti jesen. Mala maša pa pomeni tudi začetek hladnejšega, jesenskega obdobja. Tako je iz ljudskega izročila, denimo, znan pregovor: Mala maša za suknjo vpraša in lastovke odnaša.

    Praznik zemeljskega rojstva obhaja Cerkev samo pri treh osebah: pri Jezusu, Mariji in Janezu Krstniku, ker je bilo rojstvo teh treh oseb res sveto,« piše Anton Strle v Letu svetnikov in to obrazloži: »Jezusovo rojstvo je bilo sveto zaradi združenja Božje narave s človeško naravo v eni osebi, obenem zaradi deviškega spočetja v moči Svetega Duha; Marijino zaradi njenega brezmadežnega spočetja, to se pravi zaradi tega, ker je bila kot mati prihodnjega Odrešenika že v prvem trenutku svojega bivanja obdarjena s posvečujočo milostjo in torej obvarovana izvirnega greha; Krstnikovo zaradi tega, ker je bil izvirnega greha očiščen še pred rojstvom.« Praznik Marijinega rojstva so začeli obhajati v Jeruzalemu, kamor je apokrifni (t. i. od Cerkve nepriznani) ‘Jakobov protoevangelij’ ali ‘prvotni evangelij’ postavil spomine na Marijino otroštvo. Ta spis, katerega najstarejše prvine segajo v začetek 2. stoletja, pravi, da je bila hiša Marijinih staršev Joahima in Ane v jeruzalemski mestni četrti, kjer se pri Ovčjih vratih nahaja vodnjak z imenom ‘Probatika’ in je prav blizu kopeli Bethezda, kjer je, kot vemo iz Janezovega evangelija, Jezus ozdravil moža, ki je bil bolan osemintrideset let. Prvi kristjani so oboje, Probatiko in Bethezdo, istovetili. V bližini zdaj stoji cerkev sv. Ane, ki ji pravijo tudi cerkev Marijinega rojstva. Prva cerkev je bila sezidana med letoma 422 in 438, sedanja je iz križarskih časov, grajena v romanskem slogu. V tej cerkvi je bila procesija na praznik Marijinega rojstva, ki so ga v Jeruzalemu od vsega začetka obhajali na današnji dan. Ta datum je sprejela tudi zahodna Cerkev. Praznik Marijinega rojstva je prešel v rimsko bogoslužje v drugi polovici 7. stoletja. Pod papežem Sergijem so med letoma 687 in 701 začeli ta praznik obhajati s slovesno procesijo kot tri druge Marijine praznike: očiščevanje ali svečnico (2. februarja), oznanjenje (25. marca) in vnebovzetje (15. avgusta). V Nemčiji je današnji praznik uvedel že pred letom 735 sv. Bonifacij in sinoda v Salzburgu je določila, naj se praznik Marijinega rojstva obhaja slovesno. To je veljalo tudi za Slovence, ki so bili v območju salzburške škofije. Že iz tistih časov sta slovenski imeni ‘veliki’ in ‘mali šmaren’ za praznika Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva. Med tema dvema praznikoma še danes naše verno ljudstvo rado hodi na božja pota v Marijina svetišča. Drugo ljudsko ime za ta praznika je ‘velika’ in ‘mala maša’, zato tednom med njima pravimo tudi ‘medmašni čas’. Praznik Marijinega rojstva je praznik veselja: na svet prihaja tista, ki naj postane Odrešenikova in naša mati. Marijino rojstvo je prvo vidno dejanje drame odrešenja. Vsebino tega praznika povzema odpev k Zaharijevemu hvalospevu v bogoslužni molitvi hvalnic: »Tvoje rojstvo, božja mati in Devica, je razveselilo vesoljni svet; kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog, ki je odpravil prekletstvo in dal blagoslov, uničil smrt in nam podaril večno življenje.« Danes obhajajo svoj godovni praznik številne žene in dekleta, ki so bile pri krstu postavljene pod Marijino varstvo.

    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1192-marijino-rojstvo-mali-smaren

    Molitev ob Malem Šmarnu
    O sveta Bogorodica,
    ti čast rodu človeškega!
    Poprej smo bili sužnji vsi,
    otroci luči smo sedaj.
    Devica si, kraljevska hči,
    potomka kralja Davida,
    še več pa kot pradedov rod
    ti slave je podelil Bog.

    Iztrgaj nas iz grešnosti
    in naravnaj nas na Boga:
    po tebi naj postanemo
    kraljevski in duhovski rod.
    Priprošnja tvoja naj zdrobi
    prastarega dolga vezi
    in zasluženje tvoje naj
    nekoč privede nas v nebo.

    Slavimo, Troedini, te
    ob rojstvu Božje Matere,
    izročil svoj si ji zaklad,
    da posreduje ga še nam.
    Amen.
    (Vir: brevir)

  87. Miro says:

    VSEBINO PRAZNIKA MARIJINEGA ROJSTVA ČUDOVITO POVZEMA ODPEV K ZAHARIJEVEMU HVALOSPEVU V BOGOSLUŽNI MOLITVI HVALNIC:

    »Tvoje rojstvo, božja mati in Devica, je razveselilo vesoljni svet; kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog, ki je odpravil prekletstvo in dal blagoslov, uničil smrt in nam podaril večno življenje.«

    Cerkev obhaja praznike zemeljskega rojstva samo pri treh osebah: pri Jezusu, našem Odrešeniku, pri njegovi deviški Materi in pri njegovem predhodniku Janezu Krstniku. Praznik Marijinega rojstva so na današnji dan začeli obhajati v Jeruzalemu že v prvih krščanskih časih. Ta datum je sprejela tudi zahodna Cerkev. Pri nas se je praznovanje uveljavilo že takoj po sprejemu krščanstva hkrati s slavjem Marijinega vnebovzetja. Že iz tistih časov sta slovenski imeni »veliki« in »mali« šmaren za praznika Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva (delno povzeto po Čuk S., Naša Mati praznuje, Ognjišče).

    Več o pomenu tega veličastnega Marijinega praznika na:
    http://svetniki.org/marijino-rojstvo-mali-smaren

    Preblaženi Devici Mariji z zaupanjem priporočimo vse prosilce milosti na tej spletni strani, posebej tiste naše sestre in brate, ki so najbolj potrebni molitve in uslišanja v skladu z Božjo voljo. Naj Devica Marija vse varno vodi k Jezusovemu Presvetemu Srcu – k nedoumljivemu izviru Božje ljubezni in usmiljenja!

    ZDRAVA MARIJA, milosti polna,
    Gospod je s teboj,
    blagoslovljena si med ženami
    in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.

    Sveta Marija, Mati božja,
    prosi za nas grešnike,
    zdaj in ob naši smrtni uri.
    Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  88. Miro says:

    VSAKA STVAR DOLGUJE SVOJ OBSTOJ BOGU, OD KATEREGA PREJEMA SVOJO LASTNO DOBROST IN POPOLNOST, SVOJE LASTNE ZAKONE IN SVOJE LASTNO MESTO V VESOLJU!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj je Bog ustvaril?

    Sveto pismo pravi: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1 Mz 1,1). Cerkev v svoji veroizpovedi oznanja, da je Bog stvarnik vidnega in nevidnega sveta: vseh duhovnih in tvarnih bitij, to je angelov in vidnega sveta, in na poseben način človeka.

    Kdo so angeli?

    Angeli so čisto duhovna, netelesna, nevidna in neumrljiva osebna bitja, ki imajo um in voljo. Angeli nenehno gledajo Boga iz obličja v obličje, ga slavijo, mu služijo in so njegovi glasniki pri izpolnjevanju njegovega odrešenjskega poslanstva glede vseh ljudi.

    Kako so angeli navzoči v življenju Cerkve?

    Cerkev se pridružuje angelom, ko moli Boga, prosi za njihovo pomoč ter praznuje spomin nekaterih angelov.

    Kaj uči Sveto pismo o stvarjenju vidnega sveta?

    Prek pripovedi o »šesterih dneh« stvarjenja nam Sveto pismo dá spoznati vrednost stvarstva in njegovo naravnanost na božjo slavo in služenje človeku. Vsaka stvar dolguje svoj obstoj Bogu, od katerega prejema svojo lastno dobrost in popolnost, svoje lastne zakone in svoje lastno mesto v vesolju.

    Kakšno je človekovo mesto v stvarstvu?

    Človek je vrhunec vidnega stvarstva, kolikor je ustvarjen po božji podobi in sličnosti.

    (vir: Kompendij KKC, 59-63)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  89. Janez says:

    Kartuzijan Louis M. Baudin: Jezusovo Srce – vir tolažbe

    Prava skesanost se poraja iz ljubezni. To je srce otroka ali prijatelja, zlomljeno od bolečine ob misli na trpljenje, ki ga je njegova napaka povzročila očetu ali prijatelju. Tudi pri nepopolnem kesanju je nujna neka mera tega obžalovanja, da bi se duše zbližale z Bogom. Toda kdo je bolj vesel te sprave ko tisti, ki je bolj prisrčno ljubil? Naše spreobrnitve so torej za Jezusa vedno prazniki. […] Vsa njegova duša prihaja na dan v prilikah, ki jih prebiramo na najbolj ganljivih straneh njegovega Evangelija. To je pastir, ki zmagoslavno prinaša na ramenih izgubljeno in najdeno ovco ter hoče deliti svojo srečo s prijatelji. To je oče zapravljivca, ki ukaže zaklati pitano tele, tako da postane vrnitev njegovega sina praznik. Vrne mu svojo ljubezen in vse njegove privilegije, tako da s tem zbudi ljubosumnost starejšega, zvestega sina. – Da, za take skesane izgubljence se Jezusovo Srce ne more zakleniti. Sveto besedilo poroča, da je grešnica kot prva doživela veselje ob pogledu na vstalega Odrešenika. Pa tudi Peter, nezvesti apostol, prejme obisk svojega poveličanega Učenika, ki ga blagoslovi ter mu zagotovi, da je vse pozabljeno. – Ali se potem smemo pritoževati nad Božjimi odredbami, ki dovoljujejo naše padce, ko pa imamo takega Odrešenika? So mar brazgotine, ki jih puščajo v nas – tudi po zdravilnih posegih milosti – in nam ostajajo kot podlaga za ponižnost in poravnavo, potemtakem neozdravljive?

    Numquid resina non est in Galaad, aut medicus non est ibi? – Ali ni balzama v Galaadu? Ali ni nobenega zdravnika tam? (Jer 8, 22ab). Jezusovo Srce dan za dnem dela za to ozdravitev; in na dan, ki ga bo On določil, se bo rana docela pozdravila: Quare igitur non est obducta cicatrix filiae populi mei – Zakaj se ne zaraste brazgotina hčere mojega ljudstva? (8, 22c – vg). Čakajmo, čakajmo. Bodimo predani temu božanskemu Srcu. Ta predanost je vrhunsko mazilo, ki odmika grešnike od brezen smrti: mlačnim daje bolj goreče življenje in goreče duše vodi k vrhovom popolnosti.

    Meditations cartusiennes, Loius M. Baudin.

    Himna Jezusu Odrešeniku
    »Moj Jezus, ti si videl mojo slabost, mojo počasnost v razumevanju, mojo šibkost v dejanju, mojo obotavljivost pred najmanjšim naporom, moje pomanjkanje velikodušnosti, ki mu ni konca ne kraja. A četudi si vse to vedel in vse to videl, si prišel, govoril, deloval, trpel, umiral na križu – in si ostal ter ostajaš brez konca. Ostajaš v tabernaklju, ostajaš v revni, majavi hiši mojega srca, kjer so vrata odprta za vsakega prišleka; kjer so okna, ki skoznja nenehno opazujem, namesto da bi bil zagledan vate, samo vate; kjer so zidovi, ki jih ti popravljaš, pa se spet sesedejo; kjer so stanovanja, nesnažna in tako prazna; kjer bi morale zasijati tvoje po teze, pa se vsak hip znova pojavijo sovražnikove; kjer me nagovarjaš od jutra do večera, jaz pa te ne znam slišati in ti odgovoriti; kjer te gneča praznih misli, malih zanimanj, umazanih želja pa vseh vzgibov strasti odbija ali zakriva in ti pušča tako majhen, tako omejen prostor … Kako moreš zdržati v takih razmerah? Jaz bi se že zdavnaj pobral in zaloputnil vrata za seboj; ne bi se hotel vrniti, če bi me kdo še tako rotil. Jaz bi se maščeval, jaz bi zasovražil, jaz bi slabo govoril o tistem, ki bi se mi tako zameril. Jaz bi gojil v srcu in izpričeval na vse načine svoje nezadovoljstvo, svojo zamero. Kako daleč sva si vsaksebi! In kako neuresničljive bi bile vse moje sanje o zedinjenju s teboj, če bi bil ti tak, kot sem jaz. Pa vendarle upam, ohranjam zaupanje. Bolj ko sem oddaljen, bolj naj zažari tvoja ljubezen in me približa tebi ter približa tebe meni.« Tole je himna zaupanja.

    Ecrits spirituels cartusiennes

    Pavel v Pismu Filipljanom 4, 19: »Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu.«

    Pavel v 2. pismu Korinčanom 8, 9: »Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu.«

    Skklep: Zamenjava je jasna: od revščine k bogastvu. Jezus je postal ubog, da bi mi mogli postati bogati.

    Hvaljen bodi Gospod Jezus, ki si s svojo smrtjo na križu in vstajenjem svet odrešil.

  90. Janez says:

    Addendum
    Vsekakor nam Kristus dostrikrat zagotavlja uslišanje prosilne molitve, vendar ne avtomatično. Uslišal bo vsakega, ki bo tako prosil, kakor je on in za kar je on prosil. Vsakemu molivcu bo dal Svetega Duha, če ga bo zanj prosil, vsakemu podelil pravico, če si jo bo iskal, vsakemu zmagoslavje, če bo vztrajal v veri do konca tega časa. Bog daje molivcu po navadi več od tega, kar si sam prosi, daje mu svojega duha, moč, milost, da ve, kaj naj in kako naj prosi. Noče uslišati molivca tako, kot si večkrat v svoji naivnosti predstavlja, da bi se zavedal, da z Bogom ne more razpolagati in z njim manipulirati v svojih večkrat čudnih željah. Z Bogom ni moč trgovati. Bog pa vse vidi in vse ve, tudi ko mi ne mislimo da je temu tako. Z grehi žalimo Božjo Ljubezen, ki nam hoče dobro. Tudi neuslišanje prosilca ima svojo vrednost, takrat ko Boga ne prosimo Boga za kaj lepega, dobrega in plemenitega ter zase, da bi se ozdravili, našli službo, da bo operacija zdravniku uspela v korist bolniku, da bi misijonarjem uspelo ljudem približati Kristusa, ko bi mati v porodnišnici srečno rodila novorojenčka itd. Prosite in se vam bo dalo, trkajkte in se vam, bo odprlo, pravi Jezus. Molivec postaja z Vero, Molitvijo in Vztrajnostjo vedno bolj nesebičen in bolj odprt za Božje delovanje, da živimo po Božji Volji in ne zatavamo. Šele takrat v stiski in preizkušnjah človek spozna, kako je Brez Boga in Božje Milosti ter Vodstva sam slaboten, kako je vse skupaj ničevo, kako malo je potrebnio, da pademo v greh in da potrebujemo Boga. Zavedajmo se, da človek sam iz sebe na koncu koncev ne more ničesar storiti, če pa kaj zmoreš, je pač temu zato, ker mu je bilo podarjeno iz Božje Dobrote in Usmiljenja. Človek je grešnik in včasih nam Bog Oče da potrebno spokoritveno lekcijo ter Božjo Vzgojo, kjer nam pove odločno, hoče od nas; to je da se spreobrnemo in poboljšamo ter Vrnemo na Pot Odrešenja h Kristusu tako, da sledimo Božjo Voljo, molimo, prosimo Boga za Vodstvo, delamo in služimo vližnjim ter tako pomagamo sebi. Bog je Ljubezen, Usmiljenje in Dobrotra, ki nam hoče vse dobro, le mi zatavamo in se izgubimo. Spoznati moramo zato nujnost trpljenja in križa, s katerim je bil deležen vsak človek in kristjan Kristusovega trpljenja in vstajenja v odkupitev za naše grehe in Odrešenje. Pa ne zaradi trpljenja samega, marveč zaradi doseganja obljubljene dobrine Jezusovega Vstajenja, po katerem vzdihuje ne samo on, temveč tudi vse stvarstvo. Pavel je trikrat prosil Boga, da ga reši trpljenja. Toda Gospod ga ni rešil, temveč mu je dal moč – milost, da je razumel nujnost trpljenja za svoj apostolat (prim. str. 63-64). Dalje se moramo zavedati, da Bog uslišuje na čisto navaden način, skoraj banalen. Deluje in uslišuje po srednikih – po ljudeh, ki pomagajo tistim, ki so v stiski. Bog nas uslišuje po ljubezni ljudi, ki so naši bratje in sestre v Kristusu gter Božji Otroci, ki jih Oče ljubi. Podobno se dogaja tudi v doseganju naravnih dobrin. Uslišuje nas posredno po naravnih zakonih in naši dejavnosti, „ki jih pa Bog zaradi predvidene molitve tako usmerja, da so v korist molivcu in prosilcuu, ki pravično živi in se kesa grehov ter prosi odpuščanja“. Bog hoče, da iščemo pomoč pri stvareh v svoji dejavnosti in pri ljudeh, ki nam lahko pomagajo. Bog hoče da se spokorimo in spreobrnemo ter poboljšamo ter da popravimo, kar smo zagrešili tako, da se opravičimo, povrnemo izgubljeno, se povrnbemo na Pot Odrešenja k Jezusu in začnemo vse znova z Njegovim Blagoslovom in Vodstvom. Bog nam odpušča sedemkrat sedemdesetkrat in nas čaka, da skesani in spokorjeni pridemo nazaj k Očetu, tako kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Pomoč, da bodo vsi tsti problemi, ki so po človeški pameti nerešljivi, po Božji Milosti postali rešljivi, ker nam bo Bog Pomagal in nas Vodil. Kesanje in spreobrnitev pa pomeni, da se bomo odslej z Božjo Pomočjo odvračali vseh skušnjav hudobca, ki nas vabi v greh in hudobijo, ker smo majhni, šibki in nemočni brez Boga; z Bogom pa premoremo vse in vse se z Božjo Pomočjo spet postavi na svoje mesto, ker nas Bog Ljubi in je pri nas in v nas, tudi ko smo mi nezvesti in grešimo.

    Gospod prosim odpusti Kristjanu in mu stoj ob strani ter ga Vodi. Gospod Bog prosim pomagaj v svojem Božjem Usmiljenju našemu bratu Kristjanu, da ne bo več grešil in da se bo spokoril, spovedal, prosil za odpuščanje in popravil z pridnim delom in molitvijo ter spreobrnitvijo vse, kar je storil v svoji naivnosti narobe ter da bo poplačal dolgove. Naj se iz tega primera nekaj nauči, da ne bo več naivno verjel v stvari, tako kot doslej. Pomagaj mu prosim, da bo z pridnim delom dovolj zaslužil in postopno poravnal dolgove in odslej živel pravično brez raznih hazardnih iger, ki so plod zapeljevanja hudobca. Pomagaj mu Bog, da odslej ne bo več delal ničesar podobnega, ampak da bo na osnovi te Božje lekcije spregledal svoje grehe in napake in se jih odslej izogibal in zaživel v Veri do Kristusa kot pravičen, deloven, pošten človek, ki veliko moli in dela ter pomaga in služi svojim bližnjim tako, kot nas uči Jezus v Evangeliju. Kristjan želim vam, da vam Bog pripomore tako, da se bo spet vse uredilo po Njegovi Milosti in Ljubezni in da se boste iz tega naučili, da je treba hoditi po Poti Odrešenja h Kristusu in se izogibati vseh stranpoti, kjer ni Boga.

    Kot kristjani, celo ko se trudimo v sodelovanju z močjo Svetega Duha, ki prebiva v nas, delamo samo majhne korake do ljubezni do Boga in svojega bližnjega. Zagotovo nikoli izkustveno ne dosežemo merila popolnosti, imenovanega v teh dveh zapovedih. Celo najbolj predani in popolnoma posvečeni kristjani nikoli ne dosežejo tega, da bi ljubili Boga z vsem srcem, dušo, umom in močjo v tem življenju (Pismo Rimljanom 7). Še dobro, da Bog pri kristjanih išče napredek, ne popolnost (Prvo pismo Timoteju 4,15). Ko naše srce in um postopoma spreminja Sveti Duh, ki prebiva v nas, se lahko izboljšamo v ljubezni do Boga in do drugih (Pismo Rimljanom 12; Prvo Petrovo pismo 1,13–16). A dokler smo v tem padlem, zemeljskem telesu, ki ga je pokvaril greh, ne bomo tega nikoli popolno storili. Ne obupujte nad svojimi porazi in ne bodite hinavci, tako da trdite, da delate nekaj, česar ne (Jakobovo pismo 2,8–13). Raje pustite, da vas neuspeh pripelje nazaj h Kristusovemu križu, kjer je umrl za svoje ljudi za njihov greh nepopolne ljubezni do Boga in do drugih. Veselite se v svoji bitki proti preostanku greha, ki prebiva v vas, in se zavedajte, da imate zagotovljeno odrešitev s pripisano Kristusovo pravičnostjo, ne po kakršni koli svoji zaslugi (preučujte Pismo Rimljanom 6–8).

    Božja Ljubezen vate zaupamo.
    Božje Usmiljenje vate zaupamo.
    Božja Dobrota vate zaupamo.
    Amen.

  91. Janez says:

    ALI ČUDEŽI SVETEGA DUHA OBSTAJAJO TUDI DANES ?
    Najprej se je treba zavedati, da to ni vprašanje, ali Bog danes še vedno dela čudeže. Bilo bi nespametno in nesvetopisemsko ter prenagljeno laično trditi, da Bog danes ne ozdravlja ljudi, jim ne govori in ne dela čudežnih znamenj in čudežev. Vprašanje je, ali so čudežni darovi Svetega Duha, opisani predvsem v Prvem pismu Korinčanom 12–14, danes še vedno aktivni v krščanski Cerkvi. To tudi ni vprašanje, ali Sveti Duh lahko da nekomu čudežni dar. Vprašanje je, ali Sveti Duh danes še vedno daje in podarja ljudem čudežne darove po svoji Volji. Popolnoma pa se zavedamo, da je Sveti Duh svoboden, da daje čudežne darove v skladu s svojo voljo (Prvo pismo Korinčanom 12,7–11). Duh namreč veje kjer hoče.

    V knjigi Apostolska dela in v Pismih veliko večino čudežev naredijo apostoli in njihovi bližnji sodelavci. Pavel nam navede razlog za to: »Znamenja apostola so bila med vami storjena z vso potrpežljivostjo, z znamenji, čudeži in močmi« (2 Kor 12,12). Če bi imel vsak kristjan sposobnost delati znamenja, čudeže in bi imel moči, potem to nikakor ne bi bile prepoznavne lastnosti apostola. Vrstica Apostolska dela 2,22 nam pove, da je bil Jezus »potrjen« z »močmi, čudeži in znamenji.« Podobno so bili apostoli »zaznamovani« kot pristni Božji sli s čudeži, ki so jih delali. Vrstica Apostolska dela 14,3 opisuje, da je bilo sporočilo evangelija »potrjeno« s čudeži, ki sta jih delala Pavel in Barnaba. Poglavja 12–14 Prvega pisma Korinčanom govorijo predvsem o darovih Duha. Na podlagi tega besedila se zdi, da so bili »navadnim« kristjanom včasih dani čudežni darovi (12,8–10.28–30). Ne piše, kako pogosto je bilo to. Iz tega, kar smo se naučili zgoraj, da so bili apostoli »zaznamovani« z znamenji in čudeži, bi se zdelo, da je bilo dajanje čudežnih darov »navadnim« kristjanom izjema, ne pravilo. Razen apostolov in njihovih bližnjih sodelavcev Nova zaveza nikjer specifično ne opisuje posameznikov, ki bi izvajali čudežne darove Duha.

    Pomembno se je zavedati, da zgodnja cerkev ni imela dokončanega Svetega pisma, kot ga imamo danes (Drugo pismo Timoteju 3,16–17). Zato so bili potrebni darovi prerokovanja, spoznanja, modrosti itd., da bi lahko zgodnji kristjani vedeli, kaj Bog želi, da storijo. Dar prerokovanja je omogočal vernikom, da so govorili novo resnico in razodetje od Boga. Zdaj pa, ko je Božje razodetje dokončano v Svetem pismu, darovi »razodevanja« niso več potrebni, vsaj ne v takem obsegu, kot so bili v Novi zavezi. Bog vsak dan čudežno ozdravlja ljudi. Bog nam danes še vedno govori, naj bo to s slišnim glasom, v mislih ali skozi vtise in občutke. Bog še vedno dela neverjetne čudeže, znamenja in moči ter včasih te čudeže izvaja preko kristjana. Vendar te stvari niso nujno čudežni darovi Duha. Prvoten namen čudežnih darov je bil, da se dokaže, da je evangelij resničen in da so bili apostoli resnično Božji sli. Sveto pismo ne reče naravnost, da so čudežni darovi nehali obstajati, vendar položi temelj, zakaj se morda ne pojavljajo več v enakem obsegu, kot je zapisano v Novi zavezi. Vendar Bog dela čudeže še danes in nas obdaruje s svojo Ljubeznijo, čeprav so dostikrat tega kot grešniki in nehvaležneži ne zaslužimo. Oče pa nas neskončnio ljubi in nam vse daruje in nam vse odpušča.

    Gotquestions et altro

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Prosim pomagaj nam ljudem in nas spreobrni, da bomo postali drugačni in boljši ljudje in kristjani, Bogu v Veselje. Pomagaj nam, da se bomo skesali in poboljšali. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi ter živeli po Božji Volji. Amen

    Sedem darov Svetega Duha
    Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost, umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji. Bog nam v učinkoviti moči Svetega Duha, ki je naš Gospod in darovalec življenja, daje vse potrebno, da spoznamo svojo vero in živimo v njegovi bližini. Bodimo odprti za darove Svetega Duha!

    MODROST: “moder” je človek, ki lahko loči pomembne od nepomembnih v življenju; sposoben je prepustiti se drugemu in od znotraj »videti« in »slišati« najgloblje v njem; “Moder” je človek, ki je sposoben “videti” in “presojati” celotno resničnost v Božji luči.

    UMNOST: “razumen” človek je “odprt” in kritičen do razumevanja sebe, sveta in ljudi; je sposoben „slišati“ in razumeti Božjo besedo, ki nam jo je razodela na različne načine (zlasti Beseda, ki nam jo je razodela v Jezusu Kristusu).

    NASVET: človek, ki ima “dar nasvetov”, je sposoben pomagati drugim pri sprejemanju svojega osebnega mnenja in osebne odločitve, zlasti v pomembnih trenutkih svojega življenja (za to je sposoben poslušati drugega “od znotraj” in mu ne vsiljuje nasvetov) “Nato mu pušča možnost proste izbire); imeti “dar svetovalca” pomeni tudi, da lahko prejemate nasvet od drugega in še posebej, da iščete “nasvet” pri poslušanju Božje besede.

    MOČ: “močan” človek je sposoben živeti človeško in krščansko resnico pogumno; je dosleden in zmore zdržati tudi takrat, ko je težko verjeti in upati; njegovo zaupanje in njegova ljubezen do Boga in ljudi temelji na Božji zvestobi in ljubezni.

    VEDNOST: človek z “darilom znanja” išče in radostno sprejema resnico; prepozna in “pozna” ljudi, svet in Boga v njihovi najgloblji resničnosti; Drugega “prizna” in se veseli, ko začuti bogastvo svoje osebe.

    POBOŽNOST: Resnično “pobožni človek” živi v najbolj intimni povezavi z Bogom. Zanj je Bog Oče, ki ga lahko brez strahu in z ljubeznijo nagovarja.

    STRAH BOŽJI: “dar božjega strahu” (“strahospoštovanje”) omogoča, da Boga razumemo in doživimo kot najglobljo in največjo Skrivnost, kot “Sedanjost” in kot “Nedostopno” (Bog nam je “bližje kot nam samim”, vendar je tudi neizrazito »oddaljen«, ker je neizmerno »drugačen« in »večji« od nas); biti napolnjen s “božjim strahom” pomeni tudi biti napolnjen s “strahom pred grehom”, torej ne biti ravnodušen do greha in zla, ampak si prizadevati z vsemi močmi za ustvarjanje novega, božanskega sveta med ljudmi. Lahko bi rekli, da je „dar božjega strahu“ tudi novo ime za božjo ljubezen: bojimo se užaliti Boga in izgubiti njegovo prijateljstvo, ker ga ljubimo; ljubezen je previdna.

    Molitev k Bogu za sedem darov Svetega Duha
    Gospod, moj Bog, ti v vse ustvarjene stvari in ljudi prodiraš s svojim Duhom, prosim priti tudi v globino mojega srca. Podari mi modrost, da bom prejel Tvojo Besedo v vsakdanjem življenju, umnost, da spoznam Tvojo pot, da vedno lahko hodim s Teboj po Poti Odrešenja. Daj mi svetost, da vedno iščem tisto, kar je privzdignjeno od Zgoraj, ne da zapravljam svoje življenje in iščem samo tisto, kar je le materialnega in vsakdanjega v tem svetu. Napolni moj um z darom vednosti in stanovitnosti tako, da najdem resnico in pravičnost, ki jo bom dal naprej tudi drugim. Obenem Gospod me napolni s pobožnostjo, da te v tesni povezavi s Teboj vsak dan ponižno in goreče ljubim, moj Bog, z vsem srcem in da te častim v Duhu in Resnici. Giospod Ti si Pot in Resnica in le po Tebi pridemo domov v Nebeško kraljestvo. Daj mi moči, da stojim trdno in pogumno, ko pridejo hudičevi napadi sveta in telesa. In končno Gospod me obdari z Božjim strahom, da zaradi Ljubezni do Boga nikoli ne bom zapustil Poti Odrešenja, ampak da bom vedno ostal blizu Boga, v času radosti in v času žalosti, času preizkušenj in veselega upanja. Gospod vedno in v vsem mi daj svoj Poduk in Vodstvo, da bom v Hoji za Teboj lahko storil Sveto Božjo Voljo in živel Pravično in vedno delal dobro in širil Božjo Luč in Usmiljenje med ljudi.
    Amen

  92. Janez says:

    September je Čas žetve in setve in zrelega premisleka o Veri v Boga (avtor: Zdenka Serajnik)

    Vinogradi in sadovnjaki so jeseni spet oživeli. Sladki grozdi in sočna jabolka kličejo po pridnih rokah nabiralcev, da jih naberejo in spravijo v kašče za vse zimske zaloge. V duhovnem življenju zveni še glasneje klic po zajemanju iz preteklosti. Šolsko leto se je začelo z malim Šmarnom in z godom papeža Gregorja Velikega, polnega modrosti in cerkvenega učitelja za vse čase. So tudi učenci naših dni poklicali na pomoč Svetega Duha? So se ozrli k božji Materi na praznik njenega rojstva na mali Šmarn? So se ji priporočili na god Njenega Imena? Se jim srce še ozre po Povišanju svetega Križa, ki so ga našli okoli leta 300 in ga začeli častiti? Začutimo ob pogledu nanj ljubezen, ki jo je Križani za vse čase izkazal vsem ljudem? Veliko bogastva bi naše duše zapravile, če tega ne b i storile. Kadar pa doživimo to ali ono bolečino, nam stopi pred oči Žalostna Mati božja, v bogoslužju kar dan za povišanjem Svetega Križa. In zavemo se, da sta Sin in ona doživela vso bol in vse trpljenje ravno zaradi naših grehov. Bomo še tako lahkomiselno zašli v žalitev Boga?! Da ne bi. K pokori in poboljšanju nas kliče tudi kvatrni teden: tretji v septembru, obhajamo jo že stoletja, pa tako potreben! Ravno ti dnevi pa tudi žele, da se zamislimo v nujnost novih duhovniških poklicev: oktobra se začne novo šolsko leto bogoslovja. Bog sam čaka svojih glasnikov, svojih blagovestnikov. Za nas. Za naše duše. »Hodi za menoj!« slišimo kot apostol in evangelist Matej Gospodov glas. Nismo sicer cestninarji, vendar govori Odrešenik tudi nam. Kakšen blagoslov pomeni in prinaša vsak delavec v Gospodovem vinogradu! Ne dela le za ta svet, ampak tudi za nebesa. Za božjo čast in za naše zveličanje. Sv. Vincencij Pavelski kot od Boga poslan sredi 17. stoletja v Franciji ustanovi red lazaristov, ki so se iskreno zavzeli za vzgojo duhovnikov, nič manj pa tudi za gmotno pomoč obubožanim in revnim slojem ljudi. In naš slovenski škof Slomšek? Njegovo zavzeto dušnopastirsko delo je prenovilo versko življenje ne le za svoj čas, ampak tudi za naš. Z zaupanjem se mu lahko priporočamo za svetniško pomoč. Ob koncu meseca pa v enem dnevu častimo tri nadangele: Naše prošnje v stiskah bo sv. Mihael posredoval Bogu v naši borbi z zlom. Sv. Rafael bo pomagal bolnikom in spremljal popotnike. Sv. Gabrijel glasnik Marijinega Oznanjenja in tudi še kje: posrednik božjih razodetij. Gospodove setve so neizčrpne! Le kako ne bi rojevale novih rasti? Dela je veliko, delavcev pamalo je rekel Gospod Jezus. Naj se pomnožijo delavci v Gospodovem vinogradu, da bo delo opravljeno. Hvaljen Bog po Odrešeniku Jezusu, Materi Mariji, vseh angelih in svetnikih! Gospod pomnoži nam vero. Prosim pridi k nam in nam podari Božji Mir. Prosim pomagaj nam, da bomo živeli po Tvojih postavah in izpolnjevali Tvojo Voljo Gospod. In bili dobri ljudje in dobri kristjani!

    Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

    Gorčično zrno in mogočno drevo (Zdenka Serajnik)
    Zaživele so ceste in steze, ki vodijo k šolam vseh vrst in stopenj, od vrtcev preko osnovnih in srednjih šol do najvišjih zavodov. Kot v naravi hodimo zbirat sadeže vseh vrst, da se bomo z njimi prebijali skozi življenje, tako si naš duh zbira nepregledno obsežnost in raznoterost znanja. Življenje se na vseh področjih razvija in težko, če ne nemogoče bi nam bilo krmariti skozi dnevno rastoče zahteve in pričakovanja nas samih in celotne družbe, če se ne bi pošteno in temeljito razgledali. Jasno, da ne bo šlo kar takole, mimo grede, ampak bo treba odprtih oči, pogumnega srca in poštenega dela rok. Zvestobe v malem, saj se tudi velike reči ne rodijo brez majhnih stvari. Pri tem nas ne moti, da večkrat ob malenkostih pomislimo: »Čemu je tega treba?! saj iz malega raste veliko. O tem se kmalu prepričamo. Še devetdesetletnih mojstrov ne bi imeli, če ne bi ostali zvesti v milijonih delovnih ur.
    Kje najdemo moči? V ljubezni, ki je kal slehernega življenja. Ko začutimo, da je nek Vir izven nas in nad nami. Da nas uči primer Gospoda, ki so ga sodobniki gledali samo kot tesarjevega Sina. Da je Sin človekov pri oznanjevanju blagovesti bil tako zavzet, da ni imel časa, spregovoriti z Materjo, ki ga je iskala. Celo čas za molitev, ki ga ravno mehansko avtomatiziran človek na pragu tretjega tisočletja »nima« (= ga noče najti!), je Gospod našel in prečul v nočeh.

    In – mi? Začenjamo dan s poslušanjem dnevnih napovedi in poročil, ali z – jutranjo molitvijo? »Nov podarjaš, Bog, nam dan – daj še svoj nam blagoslov, da ga, polni dobrih del, preživimo tebi v čast!« In se ob težavah preko dneva v duhu ozremo na Gospoda in njegovo Mater! ! Jezus, pomagaj! Mati Marija, pomagaj!« »Še nikoli ni bilo slišati, da bi nas bila Mati zapustila.« Tako je sveti Bernard izrekel stoletja doživeto dejstvo. In ali bomo zvečer našli »čas«, da bomo iz srca zmolili: »Hvala ti, Gospod, za vse, kar si nam naklonil v dar – usmiljen pa odpusti nam, kar storili nismo prav!« Gospod je vedno blizu. V Njem živimo, se gibljemo in smo! To so vedeli in tako so živeli in tako so Gospodovo blagovest izžarevali do danes in tudi naše dni osvetljujejo z njo kot večna luč pred tabernakljem in kot sonce z neba.

    Nova jesen pomeni konec dopustov in vrnitev na delo, prinaša novo šolsko in študijsko leto, novo kulturno sezono, obiranje sadja in pridelkov v kašče za ozimnico in ponovno setev. Kdo ne bi veselo in pogumno segel na delo po vseh področjih našega življenja?! Iz malega vedno zraste veliko. Iz gorčičnega zrna – mogočno drevo. Bogu hvala za vse kar smo prejeli!

    Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

  93. Miro says:

    JEZUS SOBOTI NE ODVZEMA PRAV NIČ NJENE SVETOSTI, POMAGA PA ČLOVEKU V STISKI – NI PREDPISA, KI BI MOGEL PREPOVEDATI DEJANJA LJUBEZNI!

    BOŽJA BESEDA: Drugo soboto je šel v shodnico in učil. Tam je bil človek, ki je imel desno roko suho. Pismouki in farizeji so Jezusa opazovali, ali bo ozdravljal v soboto, da bi našli kaj, zaradi česar bi ga lahko tožili. On pa je vedel za njihove misli in je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Vstal je in stopil. Jezus jim je rekel: »Vprašam vas, ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ozrl se je po vseh naokrog in mu rekel: »Iztegni roko!« Ta je to storil in roka je ozdravela. Nje pa je pograbila brezumnost in govorili so med seboj, kaj bi mogli storiti Jezusu (Lk 6,6-11).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C6-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je poznal predpise o soboti. Vedel je, da bo, če moža ozdravi, v očeh pismoukov in farizejev storil prekršek. Vest pa mu je rekla, da to sme storiti, saj soboti ne bo odvzel prav nič njene svetosti, pomagal pa bo človeku v stiski. Ni predpisa, ki bi mogel prepovedati dejanja ljubezni (p. Franc Cerar, Beseda da besedo).

    S trdnim zaupanjem se v molitvah obrnimo k Preblaženi Devici Mariji in sv. Jožefu. Prosimo ju, naj pri Bogu izprosita potrebnih milosti za vse sestre in brate, ki se priporočajo v molitev v rubriki »Prosim za molitev«, v sporočilih, ki so jih zapisali: Kristina, Eni, KP, Slavica, MamiM, Jana, Maja, M., Irena, Kras, Sija, andreja, marjana, Blanka, Sasa, Kristina, Dr, Žametna vrtnica, Gregor, Jasna, David, ida, Slovenec … Zgodi se presveta Božja volja!

    Naj neizmerno Božje usmiljenje vse sestre in brate okrepi v živi veri, trdnem upanju in goreči ljubezni, ter naše oz. njihove prošnje usliši tako, kakor je najbolj prav v skladu z Gospodovo voljo. Samo Gospod, ki biva »na Gori« ima popoln pogled na življenje vseh ljudi na svetu, na življenje vsakogar od nas »v dolini«, če se izrazimo v prispodobi.

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu, še zlasti pri sveti maši; molimo in delajmo v moči Svetega Duha, vse drugo pa v močni veri in zaupanju izročajmo Božjemu usmiljenju! Vedno se že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar je Gospod za naše odrešenje že storil in bo še storil. Vse je Božja milost, razen človekovega greha, ki nas ločuje od Gospodovega blagoslova!

    MOLITEV K SVETEMU DUHU
    O Duh, ki prebujaš stvarstvo,
    preplavi svoje vernike v globino,
    izlij polnost milosti
    v srca, ki si jih ustvaril samo zase.
    Ti si tolažnik in zagovornik,
    ki ga je najvišji Oče dal otrokom,
    živi vir, ljubezen, ki vžiga,
    maziljenje, ki posvečuje in ozdravlja.
    Podeli tistim, ki te kličejo sedem darov,
    ti, prst Gospodove desnice,
    ki izpolnjuješ obljube prerokov
    in obdarjaš ustnice z novo besedo.
    Osvetli, oživi ume,
    v srca izlij voljo ljubiti,
    okrepi naše utrujene ude
    s tvojo zvesto, milo močjo.
    Poženi v beg starega sovražnika,
    hitro podeli mir z veseljem,
    tako da se bomo od tebe vodeni
    k pravemu življenju
    izognili čaru zla.
    Stori, naj prepoznamo dobrega Očeta
    v obličju njegovega Sina, ki je postal meso,
    in tebe, ki oba združuješ v ljubezni
    naj poslušamo in hvalimo ob vseh časih.
    Amen.

    Molitev iz knjige Spev Duha (p. Raniero Cantalamessa),
    ki jo priporočam v branje.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

  94. Janez says:

    RAZMISLEKI O NAŠI MOLITVI K BOGU – POVZETKI
    Ljudje smo po naravi religiozna bitja, zato je spraševanje po presežnem del našega vsakdanjega bivanja. Neglede na to v kateri časovni pas tekom zgodovine pogledamo lahko vidimo, da so bila spraševanja po transcendentnem nenehno prisotna. Osrednja značilnost molitve je to, da je za vsakega posameznika nekaj subjektivnega. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za zdravje, službo, delo, pomoč, ustrezne dobrine idr. Molitev je lahko splošno opredeljena kot usmerjanje misli, prošenj k Bogu, svetnikom. Sama molitev pa ima drugačen pomen za nekoga, ki je veren in/ali za nekoga, ki to ni, zato v vsaki religiji poznamo različne vrste molitev.Od kod in kako govorimo Bogu, ko molimo? Z višine našega napuha in naše samovoljnosti ali iz »globočine« (Ps 130,14) iskrenega, gorečega, ponižnega in skesanega človeškega srca? Kdor se ponižuje, je povišan (prim. Lk 18,9-14). Ponižnost je temelj molitve. »Ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba« (Rim 8,26). Ponižnost je priprava za prejem nezasluženega daru molitve: Človek je pred Bogom berač pravi Sv. Avguštin. Krščanska molitev je odnos zaveze med Bogom in človekom v Kristusu. Je Božja in človekova dejavnost; izvira iz Svetega Duha in iz nas, vsa je naravnana k Očetu, v zedinjenju s človeško voljo učlovečenega Božjega Sina.

    Sv. Avguštin med drugim spregovori o molitvi v Govorih o Prvem Janezovem pismu (7, 9-11). Ker Boga nikoli ni nihče videl ga moramo iskati s srcem in ne očmi. V svojem komentarju razlaga, da si če bi gledali z očmi lahko Boga predstavljamo kot svetlobo, torej nakaj kar je tako neizmerno veliko, da vse zaobjema in povsod prisotno ali kot nekega častitljivega starca. Ampak to ni pravilna predstava o Bogu. Avguštin poudarja, da moramo Boga gledati na takšnega kot je: Bog je ljubezen (1Jn 4,8). Kakšen Bog fizično je ne moremo opredeliti, ker Boga ni nikoli nihče videl, lahko pa povemo kakšna je B ožja ljubezen. Njene noge vodijo k Cerkvi, roke dajejo ubogim, oči opazijo tistega, ki je v pomanjkanju, ušesa ima za poslušanje. Tej udje niso krajevno določeni ampak, jih vsak, ki v sebi nosi ljubezen s pomočjo svojega uma vidi kot celoto. Do takega pojmovanja Boga, lahko pridemo samo z molitvijo in ne z nekim razumskim človeškim dokazom. V svojih delih ali epistolah Sv. Avguštin piše tudi o hrepenenju, ki je preizkušeno v molitvi. Saj samo preko slednjih nas lahko Ljudi pripravlja za sprejemanje tega, kar nam je Bog pripravljen dati.

    Razni povzetki in izpiski iz religioznih, bogoslovnih in drugih študijskih gradiv. Janez

  95. Janez says:

    Derek Prince – Božje zdravilo za zavrženost

    Zavrženost od drugih ljudi je v takšni ali drugačni obliki verjetno večina ljudi, na primer v zgodnjem otroštvu od staršev, sošolcev ali učiteljev ali pa kasneje v življenju od zakonskega partnerja, prijateljev ali nadrejenih. V mnogih prizadetih je povzročila tudi globoke duhovne rane, ki jim preprečujejo polno življenje, ne glede na to, ali se tega zavedajo ali ne. Običajno je prav to korenina zelo pogostih problemov, kot so zloraba droge, alkoholnih pijač in hrane, ohromljenost in zasvojenost v odnosih z ljudmi, depresija, celo samomorilnost. Ta knjiga prinaša dobro novico o zanesljivi poti do popolnega ozdravljenja!

    Krajši povzetek knjižice Božje zdravilo za zavrženost (60 strani)
    Verjamem, da je najhujša posledica zavrženosti nesposobnost sprejemanja in izražanja ljubezni. Človek, ki ni nikoli izkusil ljubezni, je tudi ne zna posredovati drugim. Sveto pismo to resnico izraža takole:
    Mi ljubimo, ker nas je on [Bog] prvi ljubil. (1. Janezovo pismo 4,19)

    Božja ljubezen je ta, ki nas spodbudi, da se tudi mi Bogu odzovemo z ljubeznijo. Ljubezen spi zimsko spanje, dokler je nekdo ne prebudi.
    Če torej človek ne pozna niti ljubezni Boga niti ljubezni staršev, se nezmožnost izkazovanja ljubezni lahko prenaša iz generacije v generacijo. Na primer, deklica se rodi v družini, kjer ne izkusi ljubezni. Ima rano zavrženosti in zato ljubezni ne zna izražati. Ko odraste in se poroči, postane mati in rodi hčer. Ker pa ji ne zna pokazati ljubezni, se hči znajde v enakih težavah. Ta strašen problem se tako ohranja iz generacije v generacijo. Ko pomagam takšnim ljudem, pogosto rečem: »Ta stvar se mora nekje končati. Zakaj ne bi dopustili, da se to zgodi zdaj, tako da ne prenesete zavrženosti na naslednjo generacijo? Je mar zavrženost dediščina, ki jo privoščite svojim otrokom?«

    Bog je po Ezekielu govoril, da otroci ne bi smeli trpeti zaradi tega, kar so zagrešili njihovi predniki:
    Zgodila se mi je GOSPODOVA beseda, rekoč: Kaj vam je, da v Izraelovi deželi uporabljate ta pregovor: »Očetje jedo kislo grozdje, zobje otrok pa so skominasti?« Kakor jaz živim, govori Gospod BOG, ne uporabljajte več tega pregovora v Izraelu! Glejte, vse duše so moje: tako očetova duša kakor sinova duša, moji sta. Duša, ki greši, umre. [… Kdor] živi po mojih zakonih, se drži mojih odlokov in jih v resnici izpolnjuje – tak je pravičen in bo zagotovo živel, govori Gospod BOG.
    (Ezekiel 18,9)
    Torej, tudi če vam starši nikoli niso izkazali ljubezni, Bog ne želi, da vi ali vaši otroci trpite zaradi njihovih napak. Če sprejmemo, kar je Bog priskrbel za nas, lahko enkrat za vselej uničimo to zlo dediščino. Poleg nesposobnosti izkazovanja ljubezni pa obstajajo še druge posledice zavrženost. Po mojih opažanjih zavrženost oblikuje tri vrste ljudi: tiste, ki obupajo, tiste, ki vztrajajo, in tiste, ki se uprejo.

    Najprej poglejmo človeka, ki obupa. Misli si: »Tega enostavno ne prenesem. Življenje je zame pretežko. Res ne morem ničesar storiti.«
    Ob delu s temi ljudmi sem se naučil, da se v njih postopoma oblikujejo vedno bolj negativna čustva ali naravnanosti, in sicer približno takole: zavrženost > osamljenost > samopomilovanje > beda, mizernost > potrtost, depresija > obup ali brezupnost > smrt ali samomor. Končne posledice so tragične. Seveda se mnogo ljudi zadrži in ne napravi samomora, vendar je takšen logičen izid procesa, ki ga sproži zavrženost. Ali bo človek umrl naravne smrti ali zaradi samomora, je odvisno od njegove čustvenosti. Nekdo, ki se večinoma odziva brezvoljno, bo navsezadnje umrl. Pravzaprav je zavrženost posredi mnogim primerom smrti, ki jih sicer pripisujejo naravnim vzrokom. Človek, ki stopa po poti smrti, si v sebi želi, da bi umrl. Ste že kdaj pripomnili »Bolje bi bilo, če bi umrl!« ali »Ali ima sploh kakšen smisel živeti?« Zelo nevarno je tako govoriti. To je povabilo duhu smrti, česar se je treba z molitvijo osvoboditi. Bolj agresivni ljudje pa bodo kot temeljito rešitev pogosto izbrali samomor. Tudi ti se morda sprašujejo: »Ali ima sploh kakšen smisel živeti?« Vendar poleg tega dodajo: »Lahko bi vsemu temu naredil konec.« Agresivnejši človek velikokrat vidi samomor kot način, kako prizadeti tiste, ki so mu zadali bolečino. V sebi premišljuje nekako takole: »Vrnil jim bom. Zdaj bodo oni trpeli tako, kot sem prej jaz!«

    Najnovejši podatki o samomorih med mladimi v Združenih državah Amerike so zastrašujoči. Po uradni statistiki je leta 1990 več kot pet tisoč mladih od petega do štiriindvajsetega leta naredilo samomor. Neprepoznana korenina takega dejanja je bila večinoma prav zavrženost. Mladi tega verjetno niso znali izraziti z besedami, toda nekje globoko v sebi so se počutili nezaželene in nepomembne. Ali morda pri sebi opažate katerega od simptomov, ki sem jih opisal? Če čutite, da izgubljate nadzor nad svojimi odzivi, je povsem verjetno, da se ne bojujete samo s svojimi negativnimi naravnanostmi. Na delu je lahko demonski vpliv, ki to vaše notranje stanje izkorišča. Ne izločite te možnosti. Ko se spoprimete s svojo težavo, naredite velik korak do zmage nad njo. V šestem poglavju vam bom pokazal, kako moliti zoper tak zli vpliv.

    Drugi vzorec osebnosti, ki ga povzroči zavrženost, je človek, ki se ne preda, ampak zgradi nekakšno obrambo. V resnici je to le fasada, nekaj, kar prekrije notranjo agonijo in trpljenje. Človek, ki si gradi samoobrambo, navadno razvije nekakšno površinsko srečo. Videti je odprt in je verjetno zgovoren, toda v njegovem glasu je čutiti votel, kovinski prizvok. Žena, ki uporablja to fasado, pogosto pretirava z ličenjem. Pretirane so tudi njene pogoste kretnje, njen glas pa je malo glasnejši od prijetnega. Obupno se trudi, da bi bila videti srečna, kot da ni prizadeta, kot da v notranjosti ni nič narobe, kot da je njeno življenje zares popolno. V resnici pa si govori: »Tako zelo sem bila prizadeta, da nikoli več nikomur ne bom dala priložnosti, da bi se to ponovilo. Nikogar ne bom pustila dovolj blizu, da bi me lahko ranil.«
    Takšen odziv je pogost tudi pri izdaji, ki sem jo že omenjal. V današnji družbi je na tisoče takih ljudi.

    Tretja vrsta človeka postane bojevnik, takšen, ki se bojuje z vsem. Njegovi odzivi na zavrženost se razvijajo približno po naslednjem vrstnem redu: zamera, sovraštvo in končno uporništvo. Sveto pismo pravi, da sta uporništvo in čarovništvo kot dvojčka:

    Kajti upor je kakor greh čaranja … (1. Samuelova 15,23)

    Greh čarovništva pomeni udeleževanje v okultizmu, ki je iskanje napačnih duhovnih izkušenj. Okultizem vključuje klicanje duhov in komuniciranje z njimi, horoskope, različna vedeževanja, seanse, droge – vse to. Resnično gre za izraz uporništva, za odvračanje od pravega Boga k napačnemu bogu in prelamljanje prve zapovedi »Ne imej drugih bogov poleg mene« (2. Mojzesova 20,3).
    Generacija mladih, ki so odraščali v šestdesetih letih, je šla prav po poti zamere, sovraštva, uporništva in končno okultizma. Kot sem že omenil, to ni bilo zato, ker bi bili prikrajšani za materialne stvari. Pravi vzrok je bil, da se niso počutili ljubljene, čeprav je bilo ravno to tisto, kar so si zares želeli.

    Zdaj pa raziščimo, kaj je storil Jezus, da bi ozdravil rane zavrženosti.
    Vsaka stvar, ki jo Bog zagotavlja v evangeliju, temelji na dejstvu. Iz dejstev pa izhajajo vera in posledično tudi občutki. Evangelij temelji na treh preprostih dejstvih: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je napovedalo Sveto pismo, bil je pokopan in tretji dan je vstal. Prvo pismo Korinčanom 15,3–4 navaja, da so ta dejstva temelj vsega evangelija. To so dejstva.
    Vera se teh dejstev polasti. Začne se z dejstvi, ki jih sprejme in v skladu z njimi tudi deluje. Potem, za dejstvi in vero, pridejo še občutki. Bistvena razlika je, ali vaša vera temelji na dejstvih ali na občutkih. Če temelji na občutkih, boste zelo nedosledni in nestanovitni. Vaši občutki se morda spremenijo, ko se spremenijo okoliščine, toda dejstva vedno ostanejo ista, nespremenljiva. Če želimo napredovati kot kristjani, se moramo naučiti verjeti dejstvom, tudi kadar nas občutki napeljujejo, da bi dvomili o njih.
    Da bi lahko sprejeli Božjo oskrbo za zavrženost, moramo najprej usvojiti dve temeljni dejstvi.
    Prvič, Bog ni priskrbel mnogo različnih pomoči za raznolike potrebe človeštva. Priskrbel je eno vseobsegajočo pomoč, ki pokriva vse potrebe vseh ljudi – Jezusovo žrtveno smrt na križu.

    Drugič, to, kar se je zgodilo na križu, je bila izmenjava, ki jo je načrtoval Bog sam. Vse zle posledice naših grehov so padle na Jezusa, da bi mi v zameno dobili dostop do vsega dobrega, kar ga je pridobila Jezusova brezgrešna poslušnost. Sami nismo storili ničesar, da bi si to prislužili. Prav nobenih zaslug ali pravic nimamo, da bi to lahko zahtevali. Zgodilo se je samo zaradi neizmerne Božje ljubezni. Zato se je nesmiselno bližati Bogu, misleč, da imamo sami kakšno zaslugo ali vrlino. Sami ne moremo ponuditi ničesar, kar bi se dalo primerjati z vrednostjo žrtve, ki jo je Jezus daroval namesto nas. V primerjavi s čistim in svetim Božjim Sinom, ki je plačal kazen za naše grehe, so »vsa naša pravična dela kakor umazana obleka« (Izaija 64,6).

    Pri branju naslednjih odlomkov Svetega pisma boste odkrili različne vidike izmenjave, ki se je zgodila na križu:
    Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave tako, da je za nas postal prekletstvo. Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu. To se je zgodilo zato, da bi Abrahamov blagoslov prešel v Kristusu Jezusu k poganom in da bi mi po veri prejeli obljubo Duha.
    (Galačanom 3,13–14)
    Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.
    (2. Korinčanom 5,21)
    Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu.
    (2. Korinčanom 8,9)
    Gledamo pa njega, ki je bil postavljen malo nižje od angelov, Jezusa, kako je ovenčan s slavo in častjo, ker je pretrpel smrt, da bi po Božji milosti okusil smrt za vsakogar.
    (Hebrejcem 2,9)
    Ali vidite zamenjavo? Kristus je vzel naš greh, da bi mi lahko imeli njegovo pravičnost. Vzel je naše prekletstvo, da bi mi lahko imeli njegov blagoslov. Vzel je našo revščino, da bi mi lahko imeli njegovo bogastvo. Vzel je našo smrt, da bi mi lahko imeli njegovo življenje. Ali ni to čudovito?

    Ta zamenjava ima za nas tudi globlji pomen v povezavi s sramom in z zavrženostjo. Pismo Hebrejcem 12,2 pravi:
    Uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola.

    Jezus se je dobro zavedal sramote in javnega poniževanja, ki ju bo doživel na križu. Pravzaprav je bil eden glavnih namenov križanja prav osramotitev. Ko je človek gol visel na križu, so ga opazovalci in mimoidoči obmetavali s poniževalnimi pripombami, včasih pa počeli celo tako nesramne stvari, da jih ne bom niti omenjal. Izaija je v preroški viziji uzrl del Jezusovega trpljenja sedem stoletij prej, preden se je zgodilo: Svoj hrbet sem nastavljal tistim, ki so me bíli, svoje lice tistim, ki so mi pulili brado. Svojega obraza nisem skrival pred sramotenjem in pljunki.

    (Izaija 50,6)
    Jezus je za nas voljno pretrpel sramotenje na križu. Kaj nam Bog zdaj ponuja v zamenjavo? Poglejmo spet v Izaijo:
    Namesto dvojne sramote in zaničevanja bodo razglašali svoj delež. Zato bodo v svoji deželi podedovali dvojni delež, njihovo veselje bo večno.

    (Izaija 61,7)
    Besedo »zaničevanje« v tem odlomku lahko prevedemo tudi zadrega ali ponižanje. Namesto sramote, zadrege in ponižanja nam Bog ponuja čast in veselje. Pismo Hebrejcem 2,10 poleg tega piše, da je Bog z Jezusovim trpljenjem in smrtjo »veliko sinov pripeljal v slavo«.
    Veselje, čast in slava – vse to nam je ponujeno namesto sramu in ponižanja. In zdaj smo pri najhujši rani, zavrženosti. Jezus je pretrpel dvojno zavrženost, najprej od ljudi in nato še od Boga. Izaija jasno in slikovito opisuje, kako so Jezusa zavrgli njegovi rojaki:
    Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin in znanec bolezni, kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, je bil zaničevan in nismo ga cenili.
    (Izaija 53,3)

    Toda najhujše za našega Odrešenika je šele sledilo. Zadnji Jezusovi trenutki na križu so opisani v Mateju 27,45–51:
    Ob šesti uri se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«
    Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so govorili: »Ta kliče Elija.« Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napojil s kisom, nataknil na trst in mu ponujal piti. Drugi pa so govorili: »Pústi, poglejmo, če ga pride Elija rešit!«
    Jezus je spet zakričal z močnim glasom in izročil duha. In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile.

    Prvič v zgodovini vesolja se je zgodilo, da je Božji Sin molil in mu Oče ni odgovoril. Bog je odvrnil pogled od svojega Sina in zatisnil ušesa pred njegovim vpitjem. Zakaj? Ker se je Jezus takrat poistovetil z našim grehom. Odnos Boga Očeta do njega se je moral zaradi tega spremeniti v odnos Božje svetosti do našega greha: odklonitev druženja, popolna in brezpogojna zavrženost. Jezus tega ni pretrpel zase, ampak zato, da bi svojo dušo žrtvoval kot daritev za naš greh.

    Zelo pomembno se mi zdi dejstvo, da je Jezus v tistem trenutku agonije na križu govoril v aramejščini. Bil sem priča takšnim dogodkom, ko sem obiskoval bolnišnice. Kadar so ljudje pod resničnim pritiskom, strašno bolni ali morda tik pred smrtjo, se pogosto vrnejo k jeziku, ki so se ga v otroštvu najprej naučili. To sem opazil večkrat, prav živo pa se tega spominjam pri svoji prvi ženi Lidiji. Tik preden je izdihnila, je zašepetala Jezusu: »Tak for blodet; tak for blodet,« kar pomeni »Hvala za kri« v danščini, njenem materinem jeziku.

    Ta odlomek iz Matejevega evangelija prikazuje zelo jasno sliko Jezusove človeškosti. V najhujši bolečini in agoniji se je njegov um vrnil k jeziku, ki ga je kot otrok govoril doma. Zavpil je v aramejščini.
    Pomislite na tisto strašno temo. Pomislite na osamljenost, na občutek popolne zapuščenosti – najprej od ljudi, potem še od Boga. Vi in jaz sva zavrženost morda nekoliko okusila, toda nikoli tako močno. Jezus je čašo zavrženosti izpil z njenimi grenkimi usedlinami vred. Na križu bi moral živeti še vsaj nekaj ur (glejte Marko 15,44) – toda umrl je zaradi strtega srca. Kaj je strlo njegovo srce? Največja zavrženost.
    Posledice so bile takojšnje in zelo dramatične: In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. (Matej 27,51)
    Kaj to pomeni? Preprosto rečeno, da je bila pregrada med Bogom in človekom odstranjena. Človeku se je odprla pot, da pride k Bogu brez sramu, brez krivde, brez strahu. Jezus je vzel našo zavrženost, da bi mi lahko izkusili njegovo sprejetje. To je pomen pretrganega zagrinjala. Zavrženost od Očeta je bila hujša bolečina, kot jo je Jezus lahko prenesel. Toda, hvala Bogu, za nas rezultat tega trpljenja pomeni neposreden dostop do Boga.

    Poglejmo zdaj, kako je to Bog uresničil in dokončal naše sprejetje:
    Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem [Jezusu Kristusu].
    (Efežanom 1,3–6)

    Kakšen je bil že od začetka Božji namen – celo pred stvarjenjem? Da postanemo njegovi otroci, njegovi sinovi in hčere. To je lahko dosegel le z nadomestno smrtjo Jezusa na križu. Ko je Jezus nosil naše grehe in trpel našo zavrženost, je odprl vrata za naše sprejetje. Za tistih nekaj ur je izgubil položaj Božjega Sina, da bi mi lahko pridobili položaj Božjih sinov in hčera.
    Zato nam ljudem Bog namenja posebno ljubečo skrb in pozornost. Smo na vrhu seznama stvari, za katere skrbi v vesolju. Bog nas ne odriva v kot z besedami: »Počakaj tam. Zaposlen sem. Zdaj nimam časa zate.« In nikoli nobeden od angelov ne bo rekel: »Ne zganjaj hrupa. Očka spi.«

    Bog vsakemu govori: »Vstopi, dobrodošel si! Zanimam se zate. Ljubim te in želim, da si tu. Dolgo sem čakal nate.«
    V zgodbi o izgubljenem sinu v Lukovem evangeliju 15,11–32 je naravnanost Božjega srca do nas ponazorjena z očetom, ki je tako hrepenel po vrnitvi svojega sina, da je stal zunaj in opazoval, kdaj se bo vrnil. Nikomur ni bilo treba priti, da bi mu povedal: »Tvoj sin prihaja domov.« Prvi je za to izvedel oče. Božji odnos do nas v Kristusu je kot odnos tistega očeta. Nismo niti zavrženci niti drugorazredni državljani niti sužnji.

    Ko se je izgubljeni sin vrnil, je bil pripravljen biti služabnik. Nameraval je reči očetu: »Vzemi me za enega od svojih najemnikov« (Luka 15,19). Toda ko je po vrnitvi priznal svoje grehe, mu je oče segel v besedo in mu tega ni nikoli dovolil reči.
    Prav nasprotno, oče je dejal: »Prinesite najboljša oblačila. Dajte čevlje na njegove noge in prstan na njegov prst. Zakoljite pitano tele! Zabavali se bomo. »Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden« (v. 24).
    Vsa domačija je bila obrnjena na glavo, da so izkazali dobrodošlico izgubljenemu. Prav tako je v nebesih. Jezus je rekel: »Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja« (Luka 15,7). Takšno dobrodošlico nam Bog izkaže v Kristusu.

    Tukaj sta torej ti dve dejstvi, ki ju morate usvojiti. Prvič, Kristus je nosil našo zavrženost na križu, skupaj z vso sramoto, izdajstvom, agonijo in srčno bolečino. V resnici je umrl zaradi strtega srca. Drugič, zaradi njegove zavrženosti smo mi sprejeti. Sprejeti smo v Jezusu, v Ljubljenem. To je bila zamenjava. Jezus je nosil zlo, da bi mi lahko sprejeli dobro. Nosil je našo žalost in potrtost, da bi mi lahko imeli njegovo radost.
    Včasih je vse, kar potrebujete, to, da razumete ti dve dejstvi. Pred nekaj leti, ko sem bil na velikem krščanskem srečanju, sem se, tik preden bi moral začeti pridigati, zaletel v gospo, ki je hitela v drugo smer. Zasopla mi je dejala: »O, brat Prince, molila sem, naj se srečava, če Bog želi, da govorim z vami.«
    »Dobro,« sem dejal, »srečala sva se. V čem je težava? Časa imate približno dve minuti, ker sem na vrsti za pridigo.« Začela je govoriti, a sem ji že čez dobre pol minute segel v besedo. »Počakajte. Vem, kaj vas teži. Ni mi več treba poslušati,« sem dejal. »Vaša težava je zavrženost in za to imam odgovor. Želim, da za menoj na glas molite te besede.«

    Nisem ji vnaprej povedal, kaj bom rekel. Spontano sem molil in ona mi je stavek za stavkom sledila:
    Oče Bog, zahvaljujem se ti, ker me ljubiš, ker si dal Jezusa, svojega Sina, da je umrl namesto mene. Hvala ti, da je on nosil moje grehe, da je vzel mojo zavrženost, da je plačal mojo kazen. Ker prihajam k tebi preko Njega, nisem zavržena, nisem nezaželena, nisem izključena. Ti me zares ljubiš. Zares sem tvoj otrok. Ti si zares moj Oče. Jaz sem v tvoji družini. Pripadam najboljši družini v vesolju. Nebesa so moj dom in zares jim pripadam. O Bog, hvala ti, hvala ti!
    Ko sva končala, sem rekel: »Amen, na svidenje, moram iti.« In sem odšel.

    Čez približno mesec dni sem od te gospe prejel pismo. Opisala je najino srečanje in potem dejala: »Želim vam povedati, da sta tisti dve minuti z vami in molitev, ki sem jo molila, popolnoma spremenili vse moje življenje. Od takrat sem drugačna.«
    Ko sem prebral njeno pismo, sem razumel, kaj se ji je zgodilo takrat, ko je molila z mano: prestopila je iz zavrženosti v sprejetje. Božja družina je najboljša družina. Nobena družina ni kakor Božja. Tudi če vaša družina ni skrbela za vas, če vas je oče zavrgel, če si mati nikoli ni vzela časa za vas ali če vam soprog(a) ni nikdar izkazoval(a) ljubezni, ne pozabite, da si vas Bog želi. Sprejeti ste in nadvse cenjeni. Ste v središču njegove posebne skrbi in naklonjenosti. Vse, kar dela v vesolju, se vrti okoli vas.

    Pavel je Korinčanom – ki sicer še niso bili ravno prvovrstni kristjani – dejal: »Vse to je namreč zaradi vas …« (2. Korinčanom 4,15). Vse, kar Bog dela, dela za nas. Ko to spoznate, ne boste postali domišljavi, temveč ponižni. Ko vidite Božjo milost, za ponos ne ostane nobenega prostora. Zelo pomenljivo je, da je tik pred križanjem Jezus pri zadnji molitvi skupaj s svojimi učenci molil za tiste, ki so mu že sledili, pa tudi za tiste, ki se mu bodo pridružili kasneje (glejte Janez 17,20). Ta molitev se dotika našega odnosa z Bogom kot z našim očetom in se končuje takole:
    »Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime …«
    (Janez 17,25–26a)
    Kako nam je Jezus razodel Boga? Kot Očeta. Židje so takrat poznali Boga pod imenom Jahve že štirinajst stoletij, toda edini, ki bi jim ga lahko predstavil kot Očeta, je bil njegov Sin. Jezus v tej molitvi za svoje učence Boga šestkrat imenuje Oče (vrstice 1, 5, 11, 21, 24, 25).

    Ko je Jezus molil »… in jim ga bom razodeval …« (v. 26b), je v bistvu rekel, da nam bo Boga kot Očeta še naprej razodeval. Takoj v nadaljevanju iste vrstice pa vidimo namen tega razodetja: »… da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.«
    Torej nas Bog zaradi Jezusa, ki živi v nas, ljubi prav tako, kot ljubi Jezusa. Bogu smo prav tako dragoceni kot Jezus. Pa še nekaj. Ker je Jezus v nas, lahko tudi mi ljubimo Boga enako, kot ga je ljubil Jezus. To je končni namen Jezusove zemeljske službe: da nas privede v enak odnos ljubezni, kot ga imata Oče in Sin. Ta odnos je obojestranski: ne le da nas Oče ljubi tako, kot ljubi Jezusa, ampak lahko tudi mi vračamo Očetu enako ljubezen kot Jezus. Jezusov ljubljeni apostol Janez nam pravi: »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah« (1. Janezovo pismo 4,18). Ko razvijamo odnos ljubezni z Bogom, ne ostane več prostora za krivdo, negotovost ali zavrženost.

    Morda imate nesrečne spomine na zemeljskega očeta. Bog je imel namen, da bi vsak oče jasno prikazal svojim otrokom, kakšen je On sam, vendar mnogim očetom to ni uspelo. Toda še vedno imate nebeškega Očeta, ki vas ljubi, ki vas razume, ki misli o vas vse najboljše in tudi načrtuje za vas vse najboljše. Nikoli vas ne bo zapustil, nikoli napačno razumel, nikoli ne bo pristranski do vas in nikoli vas ne bo zavrgel. Pri nekaterih ljudeh že preprosta izjava, da so bili sprejeti v Kristusu in da je Bog zdaj njihov nebeški Oče, reši problem zavrženosti. Pri drugih pa to ni dovolj. Če čutite, da vaša težava še ni odpravljena, morda potrebujete nadaljnjo pomoč. Sledite mi še v naslednjem poglavju, kjer pojasnjujem določene praktične korake, ki jih lahko naredite, da bi ta Božji dar postal učinkovit tudi za vas.

    5 KORAKOV ZA OZDRAVITEV ZAVRŽENOSTI TAKO, DA NAS BOG SPREJME
    Doslej ste Svetemu Duhu pustili, da je v vašo rano vstavil sondo in razkril tujek, ki je povzročal bolečino in vnetje. Ste zdaj pripravljeni sprejeti Božje zdravilo? Če ste, je tukaj pet zaporednih odločitev, ki jih je še treba narediti, da nas Bog sprejme.

    Prvi korak: Prepoznajte naravo svoje težave in jo poimenujte z njenim pravim imenom – zavrženost. Morda se zdi uničujoče in izredno boleče, vendar nas Bog vedno mora privesti do trenutka resnice, preden lahko sprejmemo njegovo pomoč.

    Drugi korak: Za zgled si vzemite Jezusa:
    Saj je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah …
    1. Petrovo pismo 2,21
    Kako se je Jezus srečal z zavrženostjo? Tri leta in pol se je popolnoma razdajal za to, da je delal dobro, odpuščal grehe, ozdravljal bolne in osvobajal ljudi, obsedene z demoni. Na koncu tega obdobja pa je rimski vladar Židom, Jezusovim rojakom, ponudil izbiro. Iz zapora je bil pripravljen spustiti Jezusa iz Nazareta ali pa zločinca po imenu Baraba, ki je zagrešil politični upor in umor.
    Z eno najbolj osupljivih in tragičnih odločitev v zgodovini človeštva so ljudje zavrgli Jezusa in izbrali Barabo. Kričali so: “Proč z Jezusom! Križaj ga! Mi ga nočemo. Hočemo Barabo, upornika in morilca” (glejte Luka 23,13-15).
    Jezus se je na to odzval z molitvijo za tiste, ki so ga križali:
    “Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.”
    Luka 23,34
    Drugi korak je torej, da ODPUSTITE. To ni lahko. Pravzaprav prepuščeni sami sebi tega niste zmožni. Toda Bog vas ni pustil samih. Ko pride ta trenutek, je Sveti Duh z vami. Če se mu predate, vam bo pomagal z nadnaravno milostjo, ki jo potrebujete. Morda pravite: “Toda človek, ki me je prizadel, je mrtev. Zakaj mu moram potem odpustiti?” Ali je tisti človek mrtev ali živ, ni pomembno. Odpuščate zaradi sebe, ne zaradi njega. Poznam prijetnega mladega moža, kristjana, ki je slišal to sporočilo. Zavedel se je, da je v sebi leta nosil grenkobo, zamero, jezo in uporništvo do svojega očeta, ki je bil že mrtev. Z ženo sta se odpravila na nekaj sto kilometrov dolgo pot do pokopališča, kjer je bil pokopan. Mož je ženo pustil v avtu in šel sam do očetovega groba. Tam je pokleknil in naslednjih nekaj ur izlival iz sebe vse svoje strupene naravnanosti. Ni vstal, dokler ni vedel, da je očetu odpustil. Ko je odšel s tistega pokopališča, je bil spremenjen. Njegova žena še danes pričuje, da ima čisto novega moža. Čeprav je bil njen tast mrtev, je bila vse do tega dogodka zamera v njenem možu še vedno zelo živa.
    Je nekaj zelo pomembnega v zvezi z odnosi med starši in otroki, česar se morajo spominjati predvsem mladi ljudje. Edina od desetih zapovedi, ki je neposredno povezana z obljubo, je tale:
    Spoštuj očeta in mater, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da se podaljšajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog!
    5. Mojzesova knjiga 5,16
    O tem ste lahko prepričani: če ne spoštujete svojih staršev, se vam nikoli ne bo dobro godilo. Če pa jih spoštujete, vam bo Bog naklonil dolgo, blagoslovljeno življenje (glejte še Efežanom 6,2-3).
    Morda mi boste rekli: “Moja mati je bila prostitutka; moj oče je bil alkoholik. Ali pričakujete, naj spoštujem njiju?” Da. Ne kot prostitutko in ne kot alkoholika, temveč kot vašega očeta in mater. To zahteva Bog. Ko sem bil komaj kratek čas odrešen in krščen v Svetem Duhu, sem mislil, da vem toliko več od svojih staršev. Mark Twain se je nekoč šalil, da je bil po vrnitvi z večletnega potovanja presenečen nad tem, koliko sta se njegova starša naučila v tem času! No, tudi sam sem bil takšen, dokler mi ni Bog nekega dne pokazal tega principa: če želim, da mi gre dobro, se moram naučiti spoštovati svoje starše. Oba moja starša sta zdaj že umrla, toda hvalim Boga, da sem se jima zares naučil izkazovati spoštovanje. Mislim, da je to eden od vzrokov, da mi gre dobro. Videl sem obe strani tega principa: ljudi, ki so spoštovali svoje starše in so bili blagoslovljeni, ter druge, ki tega niso hoteli in jim nikoli ni šlo zares dobro. Njih Bog nikoli ni mogel popolnoma blagosloviti.

    NEODPUŠČANJE je ena najpogostejših ovir za Božji blagoslov. To velja tudi za odnos med možem in ženo. Spominjam se, da sem nekoč govoril z ženo, ki je prišla k meni po molitev in osvobojenje. Rekel sem ji: “Morali boste odpustiti svojemu možu.” Dejala je: “Po tem, ko je uničil petnajst let mojega življenja in nato pobegnil z drugo žensko?” Odvrnil sem: “Ali želite, da vam uniči še preostanek življenja? Če je tako, mu še naprej zamerite, ker bo to povsem zadostovalo.” Imejte v mislih, da ne trpi najbolj tisti, ki smo mu zamerili, ampak tisti, ki je zameril. Nekdo je o človeku s čirom na želodcu dejal takole: “Problem ni v tem, kar ta mož jé, temveč to, kar razjeda njega.” Odpuščanje ni čustvo, je odločitev. Ne recite: “Ne zmorem.” S tem namreč v bistvu pravite: “Nočem.” Če lahko rečete “nočem”, zmorete reči tudi “hočem”. Vaša mesena narava morda ni zmožna odpustiti, toda lahko se odločite za odpuščanje s tem, da Boga prosite, naj njegovo odpuščanje deluje v vas in skozi vas. Ko vas Sveti Duh usposobi za to (in vas tudi bo), boste zmožni odpustiti – če hočete.

    Tretji korak: Zavestno se odločite, da se boste znebili slabih sadov, ki jih je zavrženost obrodila v vašem življenju: grenkoba, užaljenost, zamera, sovraštvo in uporništvo. Spomnite se tistega mladega moža na pokopališču. Te stvari so strup! Če jih boste hranili v srcu, bodo zastrupile vse vaše življenje. Povzročile bodo globoke čustvene in precej verjetno tudi fizične težave. Zato se zavestno odločite in recite: “Odrekam se grenkobi, užaljenosti, zameri, sovraštvu in uporništvu.”
    Svetovalci ozdravljenim alkoholikom povedo: “Zamera je luksuz, ki si ga ne morete več privoščiti.” To velja za vse nas. Nihče si ne more privoščiti zamere. Predraga je.

    Četrti korak: Zdaj morate preprosto sprejeti in verjeti to, kar je Bog že naredil za vas. V svojem Ljubljenem, v Sinu Jezusu, vas je naredil za sprejete in vas bogato obdaril z naklonjenostjo in priljubljenostjo. Ko pridete k Bogu prek Jezusa, odkrijete, da ste že sprejeti. Bog nima drugorazrednih otrok. On ni samo strpen do vas, on vas ljubi. Zanima se za vas. Skrbi za vas. Poglejte te čudovite besede v pismu Efežanom:
    … pred stvarjenjem sveta nas je [Bog] izvolil v njem [v Kristusu], da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem.
    Efežanom 1,4-6
    Bog je že pred začetkom časa nameraval, da nas naredi za svoje otroke. To je dosegel z Jezusovo smrtjo na križu. Edino, kar morate storiti, je verjeti, da Bog hoče, da ste njegov otrok. Ko prek Jezusa pridete k Bogu, vas je on že sprejel.

    Peti korak: Sprejmite sami sebe. Včasih je to najtežji korak. Kristjanom zato pogosto govorim: “Nikoli se ne podcenjujte. Nikoli se ne kritizirajte. Niste se sami naredili – Bog vas je ustvaril.”
    V pismu Efežanom 2,10 nas Pavel uči, da smo Božja stvaritev. Izvirna grška beseda, ki je tu prevedena stvaritev, je poiema, iz katere dobimo besedo poezija. Torej govori o umetniškem dosežku. Mi smo Božje umetnine! Od vsega, kar je Bog ustvaril, je največ časa in skrbi posvetil nam. Še bolj osupljivo, za izdelavo je uporabil kar kup prahu. Morda se ozirate nazaj na seznam neuspehov in napačnih začetkov – razpadel zakon, otroci, ki so zašli na napačno pot, finančni polom. Morda se imate za “zgubo”, toda Bog vas kliče “moj sin, moja hči”. Zmožni ste sprejeti sebe, ker vas je Bog sprejel. Ko pridete k Bogu v Jezusu, postanete nova stvaritev.
    Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj …
    2. pismo Korinčanom 5,17-18a

    Ne morete se vrednotiti glede na to, kako ste živeli, preden ste prišli h Kristusu, saj ste pri srečanju z njim postali povsem novo stvarjenje! Zdaj je edini pravi standard za vrednotenje samega sebe to, kar Bog pravi o vas, da ste postali v Jezusu. Ko vztrajno razglašate, kdo ste v Kristusu glede na Božjo besedo, boste začeli premagovati staro, negativno govorjenje o sebi in se naučili sprejeti sebe.

    Ali ste mi sledili v teh petih korakih? Če ste, je zdaj čas, da zahtevate svoje osvobojenje.
    Z molitvijo boste zapečatili pridobljeno znanje o tem, da vas je Bog sprejel. Lahko molite preprosto, s svojimi besedami. Če pa niste čisto prepričani, kaj reči Bogu, je tu vzorčna molitev, ki jo lahko z dovoljenjem avtorja vzamete za svojo:

    Gospod Jezus Kristus,
    verujem, da si ti Božji Sin in edina pot k Bogu. Umrl si na križu za moje grehe in vstal od mrtvih. Zato se obračam stran od svojih grehov in odpuščam vsakemu človeku, tako kot želim, da Bog meni odpusti. Odpuščam vsem, ki so me zavrgli, me prizadeli in mi niso izkazali ljubezni. In zdaj Gospod, ti zaupam, da tudi ti meni odpuščaš. Verujem ti, Gospod, da me sprejemaš IN DA NISEM VEČ ZAVRŽEN, TEMVEČ OSVOBOJEN. Prav zdaj sem sprejet pri Bogiu zaradi tega, kar si Gospod Jezus zame storil na križu. Zelo sem cenjen in ti res dobro skrbiš zame. Zares me ljubiš in si me želiš. Tvoj Oče je tudi moj Oče. Nebesa so moj dom. Sem član Božje družine, osvobojen in sprejet pri Bogu. Amen.

  96. Miro says:

    P. RANIERO CANTALAMESSA JE VZEL KOZAREC VODE IN GA POKAZAL LJUDEM, REKOČ: »KAJ JE POTREBNO STORITI, DA ČLOVEKU DOKAŽEŠ, DA PIJAČA, KI MU JO PONUJAŠ, NI ZASTRUPLJENA? – BOG NA KRIŽU JE PRVI IZPIL ČAŠO TRPLJENJA, DA BI NAM DOKAZAL …

    V razmislek priporočam naslednje misli patra Raniera Cantalamessa:

    »Najprej je Bog, ki je veliki Oče usmiljenja, in je poslal svojega Sina Jezusa, kot utelešeno usmiljenje. On, Jezus, pa nam je poslal Svetega Duha, kot drugega Tolažnika.«

    »Bistveno delo Svetega Duha pri usmiljenju je naslednje: spremeniti v srcih ljudi podobo, ki jo imamo o Bogu, potem ko smo grešili. Mislim, da je eden od vzrokov oz. razlogov, če ne kar glavni, za oddaljevanje modernega človeka od vere prav naša popačena podoba o Bogu Očetu. Sveti Duh pa lahko to podobo prenovi, očisti.«

    »Vzel sem kozarec vode, ga pokazal ljudem in rekel: Kaj je potrebno storiti, da človeku dokažeš, da pijača, ki mu jo ponujaš, ni zastrupljena? Kateri dokaz je najbolj prepričljiv? Najbolj bo ljudi prepričalo to, da iz istega kozarca ti sam prvi narediš nekaj požirkov. Tako bodo vsi brez težav verjeli, da pijača ni zastrupljena. Potem pa sem nadaljeval: Poglejte, prav to je storil Bog na križu. On je prvi izpil čašo trpljenja vse do dna, da bi nam dokazal, da to ni strup. Trpljenje ni prekletstvo, ampak ima v sebi dragoceni biser. Sveti Duh nam pomaga vse to razumeti.«

    »Sveti Duh nima rok, nima oči, nima nog, da bi tolažil, da bi pobožal, da bi naklonil tolažilen pogled. Potrebuje nas, potrebuje naše oči in naše roke, da bi bil lahko Tolažnik, da bi opravljal svoje poslanstvo Tolažnika in zaščitnika.«

    »Svet bo rešilo usmiljenje! Sveta ne bo rešila ljubezen do lepote, ampak lepota ljubezni! Naj ponovim še enkrat: Sveta ne bo rešila ljubezen do lepote, ki je dvoumna, ampak lepota ljubezni!«

    »Na začetku med možem in ženo ni usmiljenja, pač pa ljubezen, včasih tudi zelo očarljiva ljubezen. Po nekaj letih, včasih pa že prav kmalu, le po nekaj mesecih skupnega življenja začenjata odkrivati omejenosti. Pojavljajo se zdravstvene težave, včasih finančne težave in podobno. Priplazi se rutina, navajenost. Prav usmiljenje je tisto, ki lahko reši zakon pred tem, da bi zdrsnil po nevarnem pobočju navzdol.«

    »Poznal sem dober in zavzet krščanski zakonski par, ko sta bila zakonca tudi po dolgih letih skupnega življenja zelo povezana, ker sta se zares srčno ljubila. Nekoč sem ju vprašal, kako da sta kljub težavam vztrajala. Mož mi je odgovoril: “Pri tem nama je pomagala zelo preprosta stvar. Na poročni dan sva si obljubila, da ne bova šla nikdar v posteljo, preden bi si odpustila, če bi bilo pač potrebno, in si to pokazala s poljubom ali pa vsaj s stiskom roke. Temu sva bila zvesta in to naju je reševalo in ohranjalo v medsebojni ljubezni.«

    (vir: Radio Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ja, človek mora v vsakem življenjskem stanu imeti veliko potrpljenja, veliko moliti , če ne ne gre. Ko gledam danes nekatere , ko se poročijo z močno ljubeznijo ali pa tudi ne, bi nekateri že čez nekaj časa radi odšli narazen. Ko pride prva preizkušnja pa ne bi več radi vzdržali. Jaz pravim, vsi smo samo ljudje, ki imamo napake, slabosti in grehe, če pa v preizkušnjah prosimo Gospoda za pomoč , bo pomagal in podelil potrebne milosti. Gospod ponavadi ne umika človeka iz težke situacije , ampak mu daje moč in pomoč in ga uči, vzgaja in tolaži. Človek postane okrepljen za ta svet, daje mu potrebne milosti.

  97. Miro says:

    DOBRI BOG NAŠE PROŠNJE VEDNO USLIŠI TAKO, KAKOR JE ZA NAS NAJBOLJŠE V SKLADU Z NJEGOVIM NAČRTOM, KI JE »NAČRT BLAGINJE IN NE NESREČE, DA NAM DA PRIHODNOST IN UPANJE« (prim. Jer 29,11).

    Kako pa odgovoriti tistemu, ki pravi, da ga Bog ni uslišal, ker mu ni dal, kar ga je prosil. »Bog te je uslišal, vendar ti tega še ne vidiš, ker imaš pred sabo le en del. Ko boš imel pred sabo celoto, boš v tej celoti videl uslišanje svoje prošnje« (pater Franc Cerar, Beseda da besedo).

    Prosimo: Gospod Jezus, okrepi našo vero in zaupanje v Tvoj odrešenjski načrt, ki ga imaš z nami in posebej z vsakim od nas!

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      »TISTI DAN ME NE BOSTE NIČESAR SPRAŠEVALI!« (Jn 16,23)

      V zvezi z omenjeno temo si pomagajmo še z naslednjo podobo. V dolini opazimo nekega človeka, ki brez upoštevanja božjih zapovedi, brez ljubezni do Boga in bližnjega, zelo lahkomiselno drvi naproti novim sebičnim ciljem. Nenadoma ga grobo zaustavi neka življenjska sila … Zakaj je Gospod to dopustil? Zakaj tega ni preprečil? Kje je Njegovo usmiljenje, se vprašujemo. Gospod, nas v duhu popelje nad dolino, na visoko goro. Tu s pogledom v dolino takoj opazimo, da se je prav za naslednjim ovinkom nahajal strašni prepad, kjer je človeku grozila še hujša nesreča. Gospod, hvala Ti, ker si se usmilil tega človeka in mu podaril novo priložnost za spreobrnjenje. Prosim, obvaruj tudi nas pred samovoljnim ravnanjem, to je ravnanjem brez upoštevanja Božje volje. Gospod, zgodi se Tvoja volja, zdaj in vekomaj. Amen.

      »In tisti dan me ne boste ničesar spraševali,« pravi Gospod (Jn 16,23). Zakaj ne? Ker nam nam bo z »Gospodove gore« dan celovit pogled na življenje!

  98. Miro says:

    »VESELITE SE V GOSPODU, RADUJTE SE, PRAVIČNI, VRISKAJTE VSI, KI STE ISKRENI V SRCU« (Ps 32,11).

    Med veselimi pričevalci za Gospoda, za ljubezen do Njega in do bližnjega, nas še posebej navdušuje zgled sv. Matere Terezije. »Veselje ni preprosto stvar značaja. Ko služimo Bogu in ljudem je vedno težko biti vesel, kar je dodaten razlog, da se veselje trudimo doseči in mu pomagati rasti v naših srcih. Veselje je molitev; veselje je moč; veselje je ljubezen; veselje je mreža ljubezni, v katero lovimo duše,« pravi mati Terezija.

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo radosti in veselja, katerega človekov razum ne more dojeti! Hvala za Božjo besedo, ki nam prinaša veselje in odrešenje. Gospod, prosim Te za ponižno, preprosto in iskreno srce, da bom mogel sprejeti dar Tvoje radosti in v tej moči z veseljem sprejemati in spolnjevati Božjo voljo, v kateri je resnični vir človekove sreče, ki ne mine.

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja