Članki za dušo

13.625 Responses to Članki za dušo

1. hvala says:

   31. decembra, 2019 at 3:00

   ZAKAJ DOBER BOG DOPUŠČA BOLEZNI, TRPLJENJE.

   S p. Damjanom Ristićem o tem kaj pomeni prepustiti se BOŽJI PREVIDNOSTI. Intervju je zapis pogovora s p. Ristićem ob predstavitvi knjige BOŽJA PREVIDNOST 25. januarja 2018. Pogovarjal se je Simon Purger. Celotni intervju si preberite v tiskani Družini. Posnetek pogovora je na voljo v članku PREDSTAVITEV KNJIGE BOŽJA PREVIDNOST.

   Jezuit p. Damjan Ristić je ravnatelj jezuitskega kolegija v Ljubljani pri Sv. Jožefu in predavatelj na Teološki fakulteti, pomemben del poslanstva pa je tudi duhovno spremljanje. Z njim smo se pogovarjali ob knjigi dveh francoskih jezuitov iz 16. in 17. stoletja, za katero je napisal predgovor. Knjižica nosi naslov BOŽJA PREVIDNOST in odgovarja na vprašanje, zakaj se ljudem dogajajo tudi slabe stvari, če je Bog dober in ima vse v svojih rokah.

   Med drugim piše: ZLO NI BOŽJA VOLJA, JE PA ZLO MOŽNO IN DO NEKE MERE DOPUŠČENO. Pravi: NA MISEL MI PRIHAJA ZGODBA, KI JO JE UPORABLJAL C.S. LEWIS. PRIPOVEDOVAL JE KAKO NASTAJA KIP. NAJPREJ IMAMO MARMORNI KIP, NATO PA AVTOR TOLČE Z DLETOM, DA SE KAMEN KRHA, NA KONCU PA NASTANE NEKAJ ČUDOVITEGA. VMES JE BILO VELIKO PREČIŠČEVANJA. LEWIS JE REKEL, DA JE BOLEČINA BOŽJI GLAS, KI KLIČE K POPOLNOSTI. IN KLJUB TEMU, DA JE TAKO, JE BOG DOBER. KER JE BOG DRUGAČE DOBER, KOT SMO MI.

   Vprašanje: ali sploh človek svoboden , če je vse, kar se zgodi , BOŽJA VOLJA. ČLOVEK JE VEDNO SVOBODEN, DA IŠČE IN ODGOVORI NA BOŽJO VOLJO.

   Pred kratkim so me vprašali kaj svoboda sploh je. Kateri del bivanja svoboda sploh je. MISLIM, DA JE SVOBODA MED IMPULZOM IN REAKCIJO. TO JE TISTI ČAS, ČE ME NEKDO UDARI PO LEVEM LICU IN GA UDARIM NAZAJ.. SVOBODA JE V TEM, DA SE LAHKO ZAUSTAVIM IN V TISTEM HIPU POGLEDAM KAJ JE DOBRO. NA TAK NAČIN SE SOOČAM Z ZLOM, SE MU LAHKO ZOPERSTAVIM. NAJ UDARIM NAZAJ ALI NE?
   ZDI SE MI. DA JE ČLOVEK SVOBODEN, ČE SE JE MOŽEN ODLOČITI. ČLOVEK, KI JE POLN NEUREJENIH NAGNJENJ, PA NI SVOBODEN. TODA BOG NAM SVOJE VOLJE NE BO VSILIL. TAKO NAS JE USTVARIL. DAL NAM JE SVOBODO, DA SE SAMI ODLOČIMO.

   Vprašanje: Kadar se zgodijo slabe stvari, bi si lahko mislili, da prihajajo od hudiča ne od Boga. TRPIMO ZLO, KI GA SAMI POČNEMO, ALI PA ZLO, KI GA POČNE NEKDO DRUG, TU SO ŠE NARAVNE KATASTROFE, BOLEZNI…ŠE NAJBOLJ ELEGANTNO SE NAM ZDI, ČE TO ZLO PRIPIŠEMO NEKOMU DRUGEMU, OBIČAJNO JE TO HUDIČ . TA DVA AVTORJA PA SLABE STVARI , KI SE NAM ZGODIJO PRIPIŠETA BOŽJI VOLJI. SE PRAVI, DA BOG V NEKEM SMISLU ZLO DOPUŠČA, OMOGOČA. TO PA JE NEKAJ STRAŠNEGA. KO SEM KNJIGO BRAL , SE MI JE NEKAJ ČASA USTAVLJALA. V NJEJ JE NEKAJ O ČEMER BI MORALI RAZMIŠLJATI, PA NE ŽELIMO.

   Avtorja pravita, da se nič ne zgodi, če tega BOG ne dopusti. V knjigi so stvari precej preprosto napisane. Ko jo človek prebere, si reče, da je stvar logična, enostavna, da je treba zaupati Božji Previdnosti. Kaj pa takrat, ko se zares od blizu srečaš s preizkušnjo, s smrtjo, s hudo boleznijo. V TRPLJENJU , V TEŽKIH TRENUTKIH BOLJ KOT RAZUMSKO RAZLAGO , KAKRŠNA JE V KNJIGI , POTREBUJEMO ČLOVEŠKO BLIŽINO IN TOLAŽBO. V KNJIGI BOMO SPOZNALI ENO STVAR: DA IMA ČLOVEK SPOSOBNOST, DA S ČASOM PRIDE DO SPOZNANJA, DA JE BILO ZLO, KI SE MU JE ZGODILO, ZA NEKAJ DOBRO.
   VSI IMAMO TAKE IZKUŠNJE, NA PRIMER, DA ZARADI LASTNE PREIZKUŠNJE V PRETEKLOSTI BOLJE RAZUMEMO ČLOVEKA, KI JE V TEM TRENUTKU V PODOBNI STISKI. ŽE TO, DA SMO ZRAVEN IN PRINAŠAMO UPANJE, KO NEKDO UTRPI IZGUBO, KO NEKAJ PRETRPI, JE VELIKO.

   Odgovori
   • Janez says:

     31. decembra, 2019 at 10:07

     »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,12).

     Božja oziroma Očetova volja (gr. thélema toû patrós / theoû) je, da bi se noben človek ne pogubil, temveč da bi živel odrešeno in dosegel večno življenje (Jn 6,39sl.). To je od vekomaj Božji odrešenjski načrt, ki pa se ne more uresničiti brez svobodne človekove privolitve. Prav zato je Božja volja prizorišče boja za človekovo svobodo ali suženjstvo: na strani prvega je Bog Oče, ki je po sklepu svoje volje »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5), na strani drugega pa satan, ki je skušnjavec, tožnik in lažnik in ki se »preoblači v angela luči« (2 Kor 11,14), da bi premamil človeka s ponudbo svoje lažne svobode. Čeprav je njegovo taktiko Jezus razkrinkal že na začetku svojega delovanja (Mt 4,1sl.), je njegova logika kljub temu premagala tudi prvega izmed dvanajsterih in ga je Jezus zato moral posvariti z najtršo besedo: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Mr 8,33). Tudi Božji Sin sam, čigar jed je, da izpolni voljo tistega, ki ga je poslal (Jn 4,34; 5,30; 6,38), se je moral v agoniji Getsemanija za Očetovo voljo boriti in se zanjo ponovno svobodno odločiti (Mt 26,42). Tudi za Petra in njegove tovariše do konca sveta, da bi jih satan ne imel v oblasti (Lk 22,31). Jezusov učenec je tisti, ki veruje, da je sreča in izpolnitev njegovega življenja v ljubeči Očetovi volji. Zato kristjan ne preneha moliti: »Zgôdi se tvoja volja« (Mt 6,10).

     http://eksegeza.net/enew/index.php/biblicna-pastorala/duhovna-misel/37-bozja-volja

     Hvala Vam za vaš zanimiv prispevek in trud, ki me je zelo razveselil. Seveda vsega nne moremo vedeti, prav pa je, da si za razširitev verskega obzorja trudimo in zanimamo. Mislim, da si moramo bolj prizadevati, da si razširimo versko vedenje in poznavanje na poljuden način, ker nimamo dovolj bogoslovne izobrazbe. Naši duhovniki so preobremenjeni sem slišal zadnjič, ker jih primanjkuje, da bi nam samo oni kaj več povedali v pridigah ali drugače. Tem je še kar nekaj in vsak obravnavan prispevek na razumljiv laičen način nam na novo kaj lepega pove o Bogu. Imamo pravico več vedeti o Veri in Bogu. Treba je imeti voljo in zanimanje ter vztrajnost, tako kot pri Molitvi in v Življenju. Kdor išče ta najde. In Bog bo blagoslovil njegov trud in molitev. Velika je Njegova Ljubezen in Milost. BVB.

     Pax et bonum. Janez

     Odgovori
2. Janez says:

   30. decembra, 2019 at 23:09

   KAKŠEN JE BOŽJI NAČRT? (Pater Lovše)
   Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,30-34)
   »Aleluja. Moje ovce poslušajo moj glas, govori Gospod, jaz jih poznam in hodijo za menoj. Aleluja.«
   Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli in prišli tja pred njimi. Ko je Jezus dospel do nekega kraja in se izkrcal iz čolna, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.

   Podoba Jezusa kot dobrega pastirja dobi nove odtenke. Osebe, ki nastopajo v odlomku iz Evangelija so: množica, apostoli in Jezus. Množica je Jezusa iskala. Za njim so se selili iz kraja v kraj in ga zasledovali. Videli so čudeže ozdravljenja. Ob pomnožitvi kruha ga želijo razglasiti za kralja Judov, kajti prepričani so bili, da bodo njihove težave končno prenehale. Mislijo, da jih bo on družbeno-politično osvobodil in vzpostavil izraelsko kraljestvo. Ista navdušena množica je na koncu razočarana nad njim in ga zapusti. On ni zato prišel. Zakaj nam je tako težko dojeti Božji načrt in tako težko sprejeti njegovo milost? Lahko ugotovimo, da je hoditi za Gospodom popolnoma nekaj drugega kakor želeti Gospoda. Če je milost res milost, to pomeni, da ni zgolj preprosto izpolnjevanje naših pogosto tudi sebičnih želja po človeški pameti. Čeprav je v resnici prav Božja milost tista, ki lahko poteši vse naše želje in hrepenenja. V gornjem evangeljskem prizoru so apostoli le posredovalci. So orodja, po katerih naj bi Jezusovo sočutje doseglo vse in vse lačno ljudstvo nasitilo s kruhom in ribami, ki jih je pomnožil, da je nasitil množice. To je naloga cerkvenih služb: lomiti kruh Besede, da bo vera med ljudmi rasla. Jezus se vzpne na hrib. Ne pozabimo, da v Janezovem evangeliju ni omenjen govor blagrov. Tam nasiti množico, tako da pomnoži kruh. Ga pomnoži, ne ustvari. Spomnimo se prizora Jezusovih skušnjav v puščavi. Tam je skušan, da bi kamne spremenil v kruh in tako vsem dokazal, da je On Odrešenik. Jezus se mora po pomnožitvi kruha za množico umakniti in ostati sam, da ne bi ogrozil in spravil na slab glas svojega poslanstva. Njegova samota se bo dramatično povečala, ko ga bodo po dolgem govoru o evharističnem kruhu, s katerim razlaga pomnožitev, začeli učenci zapuščati. Niso ga doumeli in razumeli.

   Če gledamo sam dogodek pomnožitve, nam mnoge podrobnosti lahko vso globino dogajanja še bolj osvetlijo. Nahajamo se v puščavi. Velikonočni prazniki so blizu. Po tleh je veliko trave. Obedovali bodo razporejeni v skupine po sto in petdeset. Vsi ti podatki spominjajo na organizacijo izraelskega ljudstva v puščavi, ko je bila sklenjena zaveza med Bogom in njegovim ljudstvom. Jezus bo v svojem govoru še posebej naglasil, da je on sam resnični nebeški Kruh, ki hrani in daje življenje, počitek in novih moči. V moči tega kruha se uresničuje dokončna zaveza med Bogom in njegovim ljudstvom. Omemba ostankov kruha in koščkov rib poudarja obilje milosti, ki jih daje nova zaveza. Nova zaveza je namreč dana vsem. Onkraj nje ni ničesar, kar bi lahko potešilo človeška hrepenenja. Čudež je simbol obhajanja evharistije. Glagoli, ki jih uporablja (vzel, blagoslovil, razlomil in dal) so značilni za obhajanje svete Evharistije. Izid pomnožitve kruha je dramatičen. Vsi jedo, vsi se navdušijo, a nobeden v resnici ne razume in nihče ne zna videti Božjega delovanja. Jezus si bo zaman prizadeval, da bi razumeli Božji Načrt Odrešenja za vsre ljudi. Ljudje bomo to lahko razumeli šele takrat, ko se bomo ponovno ozrli Vanj, ki smo ga križali in prebodli na Golgoti. Kruh bo postal kruh življenja šele takrat, ko bo kazal na Božje ljubeče trpljenje za človeka.

   Božja ljubezen do nas ljudi nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to, po človeški pameti. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo ter doumemo njegovo milost in Božji Načrt Odrešenja, ker mislimo po človeško. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi lahko razumeli Božji Načrt, Jezus dobro ve, da bo moral iti v Jeruzalem, kjer bo na križu v vsej polnosti zasijala resnica njegove ljubezni do ljudi. Šele takrat bo lahko osvojil srca in jih vnel z isto ljubeznijo. Bog nas ljubi ali ljubimo Boga tudi mi grešni ljudje in smo mu kaj hvaležni za vse?! Molimo in proimo Boga, da nas razsvetli in poduči, da bomo vedeli, kaj je Božji Načrt za nas? Brez Boga smo nič, z Bogom pa smo močni in premoremo vse!

   Medmrežje avtor pater Vili Lovše; delno dopolnjeno.

   Odgovori
3. Janez says:

   30. decembra, 2019 at 22:30

   KAJ JE BOŽJA VOLJA?
   Teologi vidijo tri različne vidike Božje volje v Svetem pismu: njegova suverena (dokončna) volja, njegova razodeta (objavljena) volja in njegova dispozicijska volja.

   Božja suverena ali dokončna volja se imenuje tudi njegova »skrita« volja. Je »suverena« v tem, da kaže, da je Bog absolutni vladar vesolja, ki predpisuje vse, kar se zgodi. Je »dokončna odločilna«, ker vključuje Božje odloke. Je »skrita«, ker se ne zavedamo tega vidika Božje volje, dokler se to, kar je odločil, ne zgodi. Ničesar ni, kar bi se zgodilo izven Božje suverene volje. Na primer, bila je Božja suverena volja, da so Jožefa odpeljali v Egipt, da je ostal v faraonovem zaporu, razložil kraljeve sanje in sčasoma rešil svoje ljudstvo pred lakoto ter so ga vsi spoštovali (Prva Mojzesova knjiga 37–50). Najprej se Jožef in njegovi bratje nikakor niso zavedali Božje volje v teh stvareh, ampak ob vsakem koraku na poti je bil Božji načrt jasnejši. Ko Pismo Efežanom 1,11 opiše Boga kot tistega, »ki vse uresničuje po sklepu svoje volje,« govori o Božji suvereni ali dokončni odločilni volji. O vsem, kar se zgodi, odloča Bog. Bog sam izrazi dejstvo svoje suverene volje v vrstici Izaija 46,10: »Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.« Ker je Bog suveren, ne more biti njegova odločilna, vnaprej določena volja nikoli neizpolnjena.

   Suverena ali odločilna Božja volja se deli na njegovo neposredno, učinkovalno voljo in njegovo posredno, dopustno voljo. To je potrebno, ker Bog ne »povzroči« neposredno vsega, da se zgodi. Nekateri njegovi odloki so učinkovalni kar pomeni, da neposredno prispevajo k izpolnitvi Božje volje. Drugi njegovi odloki so dopustni, kar pomeni, da dovoljujejo posredno izpolnitev Božje volje. Ker je Bog suveren, najmanj vsaj »dopusti« vse dogodke, ki se zgodijo. Da Bog »dovoli« ali »dopusti« zlo, ne pomeni, da mu pritrdi v smislu, da ga odobrava. V okviru Božje suverene volje se odloči, da bo dopustil, da se zgodijo mnoge stvari, v katerih ne uživa. Na primer, Bog se je svobodno odločil, z dejanjem dokončne volje, da dovoli ugrabitev in zasužnjenost Jožefa. Čeprav ni povzročil, da so grešili, je Božja dopustna volja dovolila grehe Jožefovih bratov, da bi iz tega nastalo večje dobro (gl. Prva Mojzesova knjiga 50,20). Ob vsaki krivici, ki se je zgodila Jožefu, je imel Bog moč, da posreduje, vendar je »dopustil« zlo in v tem omejenem smislu suvereno dopustno »privolil«, da se to zgodi, da bi izpolnil svojo skrito, dokončno voljo.

   Božja razodeta ali objavljena volja ni skrita pred nami. Ta del Božje volje vključuje to, kar se je Bog odločil, da nam bo razodel v Svetem pismu – njegovi predpisi so jasno navedeni. »Oznanil ti je, o človek, kaj je dobro, kaj GOSPOD hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš dobrohotnost in ponižno hodiš s svojim Bogom« (Mihej 6,8). Predpisana Božja volja je, kar Bog zahteva od nas, da storimo (ali ne storimo). Na primer, vemo, da je Božja volja, da govorimo resnico v ljubezni (Pismo Efežanom 4,15), se pokesamo grehov in se obrnemo k Bogu (Apostolska dela 3,19). Božja razodeta volja je, naj ne prešuštvujemo (Prvo pismo Korinčanom 6,18) in naj ne pijančujemo (Pismo Efežanom 5,18). Božja razodeta volja nenehno »nevednega dela modrega« (Psalm 19,8).

   Dolžni smo izpolnjevati Božjo razodeto ali objavljeno voljo; vendar smo zmožni, da je ne izpolnjujemo. Božja razodeta volja za Adama in Evo je bila, naj bosta rodovitna in se množita, skrbita za vrt, si podredita zemljo in ne jesta z določenega drevesa (Prva Mojzesova knjiga 1–2). Žal sta se uprla Božji razodeti volji (Prva Mojzesova knjiga 3). Posledice, ki sta jih trpela, kažejo, da nista mogla opravičiti svojega greha. Prav tako mi ne moremo trditi, da naš greh preprosto izpolnjuje Božjo suvereno voljo, kot da bi nas to rešilo krivde. Božja volja je bila, da Jezus trpi in umre, ampak tisti, ki so bili odgovorni za njegovo smrt, so še vedno nosili odgovornost (Evangelij po Marku 14,21).

   Božja dispozicijska volja se ukvarja z njegovo »držo«. Njegova dispozicijska volja je, kar mu je všeč ali kar mu ni. Na primer, Bog »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (Prvo pismo Timoteju 2,4) in »noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje« (Drugo Petrovo pismo 3,9). To je izraz Božje drže do izgubljenih. Želi, da bi bili rešeni samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa. Čeprav si Bog želi, da bi bili vsi odrešeni, niso vsi odrešeni. Zato je razlika med Božjo dispozicijsko voljo in njegovo suvereno voljo. Božja volja ni, da bi bil v notranjosti naklonjen temu ali da bi se veselil, če bi bili ljudje za vedno pogubljeni v peklu. Bog ne uživa v smrti hudobnih (Ezekiel 18,23; 33,11). Vendar odloči nekaj, v čemer ne uživa. Namreč Bog bo odločno in za vedno uveljavil pravico nad zlobnimi kršitelji, ki bodo pogubljeni v svojih grehih. Zadovoljen je, ko se ohranja pravica in se spoštuje pravičnost, vendar osebno ne uživa v kaznovanju.

   Če povzamemo, Božja volja vključuje tri vidike: 1) Božja suverena volja je razodeta v njegovih nespremenljivih, vnaprej dokončnih, določenih odlokih. Rekel je, naj bo luč, in bila je luč (Prva Mojzesova knjiga 1,3) – primer njegovega učinkovalnega odloka. Dopustil je hudiču, da muči Joba (Job 1,12) – primer njegovega dopustnega odloka. 2) Božja razodeta (objavljena) volja se nahaja v njegovih predpisih. Dolžni smo jih ubogati v osebni svetosti. Imamo zmožnost (a ne pravico), da kršimo te zapovedi v svojo škodo. 3) Božja dispozicijska volja je njegova drža. Včasih Bog odloči nekaj, kar mu ne prinaša užitka, na primer smrt hudobnih (gl. Ezekiel 33,11).

   Medmrežje Gotquestions.org/Slovenscina/bozja-volja

   Moram povedati, da sem se iskreno za lastn vedenje trudil pridobiti odgovor na vprašanje, kaj je spolnjevanje Božje volje, pri čemer sem na moja vprašanja od vprašanih duhovnikov in teologov dobil le od nekaterih delne in nepopolne odgovore. Razumel sem, da je včasih tudi molk vprašanih odgovor. Kot vernik pa hočem vedeti. To je moja dolžnost in pravica. Posredujem zainteresiranim vernikom odgovor, ki je teološko zelo zahteven in je zgoraj podan zelo strokovno. Nekaj pa boste vseeno odnesli in nekaj razumeli. Upam, da si bo zainteresiran lahko razširil versko obzorje in kaj več zvedel, za kar ima kot kristjan absolutno pravico. Bog nam je podal pravila in Božje zahteve, da jih poznamo in spolnjujemo. Žal nimam dovolj teološke izobrazbe, za teološko zelo zahtevno vprašanje, zato sem posredoval najden odgovor ne medmrežju. BVB. Janez

   Odgovori
4. Janez says:

   30. decembra, 2019 at 22:09

   BOŽJI NAČRT. KAJ SO ŠTIRJE DUHOVNI ZAKONI ZA KRISTJANE?
   Štirje duhovni zakoni so pot oznanjevanja dobre novice odrešenja, ki nam je na voljo po veri v Jezusa Kristusa. Je preprost prikaz pomembnih naukov iz Kristusovega Evangelija v štiri duhovne zakone za kristjane. Bog ima Božji načrt za ljudi.

   Prvi od štirih duhovnih zakonov pravi: »Bog te ljubi in ima za tvoje življenje čudovit načrt.« Janez 3:16 govori: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Janez 10:10 je navedel razlog, zakaj je Jezus prišel: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.« Kaj nas zadržuje stran od božje ljubezni? Kaj nam preprečuje, da bi imeli bogato življenje?

   Drugi duhovni zakon je »Človeštvo je prežeto z grehi in zato ločeno od Boga. Zaradi tega ne moremo spoznati čudovitega Božjega načrta, ki ga ima Bog za nas.« Pismo Rimljanom 3:23 potrjuje to dejstvo: »saj so vsi grešili in so brez božje slave.« Pismo Rimljanom 6:23 razlaga posledice naših grehov »plačilo za greh je namreč smrt«. Bog nas je ustvaril, da bi imeli z njim prijateljski odnos. Toda človeštvo je na svet prineslo greh in je zato ločeno od Boga. Uničili smo razmerje, ki ga je z nami hotel imeti Bog. Kakšna je rešitev?

   Tretji od duhovnih zakonov je »Jezus Kristus je edina Božja pomoč za naše grehe. S pomočjo Kristusa so nam lahko odpuščeni grehi in z njegovo pomočjo lahko ponovno obudimo pravo razmerje z Bogom.« Pismo Rimljanom 5:8 pravi: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« 1 Pismo Korinčanom 15:3-4 nas obvešča, kaj moramo vedeti in verovati, da bi bili rešeni: »Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.« Tudi sam Jezus v Evangeliju po Janezu 14:6 pove, da je on edina pot odrešitve: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« Kako lahko prejmem ta čudoviti dar odrešitve?

   Četrti duhovni zakon pa govori: »Če želimo prejeti dar odrešenja in spoznati čudoviti Božji načrt za naša življenja, moramo verovati v Jezusa Kristusa.« Janez 1:12 to tudi opiše: »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.« Tudi v Apostolskih delih 16:31 je jasno zapisano: »Verjemi v Jezusa Kristusa in odrešen boš!« Rešeni smo lahko samo iz Božje Milosti, samo po veri, samo v Jezusu Kristusu (Pismo Efeženom 2:8-9).

   Če hočeš zaupati v Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika, povej Bogu naslednje besede. Izrekanje te molitve te ne bo odrešilo, odrešilo te bo namreč vera, spolnjevanje Božje Volje ter Božjih zahtev in zaupanje v Jezusa Kristusa. Ta molitev je preprosto način, kako izkazati Bogu svojo vero in se mu zahvaliti za odrešenje.

   »Bog, vem, da sem grešil in zaslužim si kazen. Priznam svoje grehe. Prosim odpusti mi. Gospod Jezus Kristus je s smrtjo na križu na Golgoti in z vstajenjem od smrti zame in za vse nas ljudi prevzel vse moje in človeške grehe in nam tako preko vere vanj omogočil odpuščanje. Zato se bom odvrnil od grehov in zaupal vate in v tvoje odrešenje. Prosim pomagaj mi in me vodi po Poti Odrešenja k Tebi Jezus. Hvala za tvojo prečudovito ljubezen, milost in odpuščanje, ki je dar večnega življenja. Hvala Gospod za vso Dobroto in Ljubezen. Hvala, ker si nas ustvaril sebi v Veselje in v večno Slavo. Amen!«

   Medmrežje Gotquestions.org/Slovenscina/stirje-duhovni zakoni

   Odgovori
5. Janez says:

   30. decembra, 2019 at 21:40

   KAJ JE BOŽJI NAČRT?
   O Božjih načrtih je znan rek: Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne more odrešiti brez tebe (sv. Avguštin, pridiga CLXIX, 13).

   Kaj pomeni »načrt« za Gospoda, kako si ga razlagamo mi VERNI ljudje in kristjani?
   Da, Bog ima »načrt« – ampak kaj to pomeni? Kaj pomeni »načrt za življenje ljudi« – za vsakega, od rojstva do smrti, pa tudi pred tem in po tem; in za bivanje vsega drugega, kar je ustvaril? Prerok Jeremija (poglavje 29, vrstica 11) govori Izraelcem v času stiske: 11 Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. 12 Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. 13 Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, 14 se vam bom dal najti, govori Gospod. Obrnil bom vašo usodo in vas bom zbral iz vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas izgnal, govori Gospod. Z drugimi besedami: Bog ima za nas dobre načrte; to tudi takrat, ko se nam zaradi težav (slabe usode) zdi, da smo se mu zamerili; ima načrte za vse nas skupaj; pričakuje, da smo pri dobrih načrtih aktivni in sodelujemo z njim in mi med seboj.
   Kadar komu razlagamo, kaj Bog načrtuje glede nas, smo včasih lahko nezavedno obremenjeni z vraževerji in nekrščanskimi verovanji. Npr. vile rojenice in sojenice, vpliv zvezd, horoskop in usoda v dlani, ideja žrtvovanja za srečo, posebni obeski okoli vratu glede naše življenjske identitete, naša imena, dogodki v življenju kot znamenja … Ideja »božjega« načrta za človeka ima lahko (pre)velik psihološki oz. duhovni (mistični) pritisk, zato je prav, da jo raje razčistimo, kot pa da bi jo skrivali. (Tudi zato se je važno zavedati čustev in sposobnosti …) Pri tem pomaga poglobljen študij sodobnih knjig o krščanski veri, pa tudi zavedanje, da imajo različne kulture in vere (religije) različne poglede na temo Božjega načrta.
   Ko se izražamo o načrtu, da je »od rojstva«, je prav da razmišljamo, kako se nas Bog dotika celostno, v osebni zgodbi vsakega, v njegovem konkretnem okolju, pa tudi v njegovi posebnosti … Vsaka človeška oseba ne živi svojega življenja zgolj sama po sebi (lastno telo, um, identiteta, ločenost od drugih…), ampak hkrati tudi iz odnosov z drugimi (družina, prijatelji, znanci, društva, skupine oz. skupnosti …). Bog je za vsem tem in v vsem tem na sebi lasten način, s svojim dobrotnim slogom in identiteto: kot Stvarnik in Odrešenik in Tolažnik. Naš odnos z Bogom se od odnosov z ljudmi razlikuje po tem:
   • da ima Bog največjo ustvarjalno moč in skrb za nas, hkrati pa je neviden in skrivnosten – Stvarnik in Oče (in ti si njegov Božji otrok, Božji sin, Božja hči ;) );
   • da mu je uspelo čudovito izpeljati lasten načrt v primeru svojega človeškega življenja, z brezpogojno ljubeznijo do vseh ljudi – razodeti Bog, Jezus Kristus in Odrešenik;
   • da ima neposreden dostop do zadnjega kotička našega srca, ko smo na tem, da mi sami oblikujemo odnose do drugih – Sveti Duh Tolažnik, ki nas vodi in nam pomaga.
   Še ena stvar je pomembna. Ob misli na to, da ima nekdo načrt zame, se mi lahko prebudi pomislek: »Ja kje pa je moja svoboda, če že ima Bog načrt zame?« Običajno take pomisleke spremljajo strah, nezaupanje, sumničavost … (ne pa veselje, razsvetljenje …), ki kažejo na to, da vprašanje meri v slepo ulico. To vprašanje ne upošteva, da je možen navidezen paradoks (protislovje): Svobodni smo, čeprav ima Bog načrt za nas, za vsakega. Prav pa je, da si vprašanje o lastni svobodi postavimo z odgovornostjo: »Božji načrt je v tem, da jaz preko svobode najdem pot do zrele ljubezni, ki je bila zasejana v meni, ko mi je bilo podarjeno življenje, saj sem prišel na svet brez mojega pristanka. Kako je najbolje, da živim (z drugimi ljudmi) s tem, kar mi je dano?«

   Božji načrt nam kaže smer ljubezni (pomoči ljudem in poslušanja Boga), na vsakem od nas pa je, da svojo smer razčisti in izbere prave cilje oziroma odločitve, in sredstva, da jih doseže, v skladu z Božjo Voljo. Oziroma tudi od upoštevanja lastnih danosti (zdravje, podpora bližnjih, družbeno stanje, osebne sposobnosti, spretnosti in interesov …) do velikih in daljnoročnih odločitev kot so življenjski stan (družina, samskost, Bogu posvečeno življenje, kakšen zahtevnejši poklic) in konkretne osebe (partner, ustanova, kraji in dežele bivanja), pa do sredstev (začasno spoznavanje partnerja ali ustanove, gojitev telesne in duhovne kondicije, izobraževanje, praksa, služenje denarja, delo v poklicu in kariera, … dobrodelnost oz. prostovoljstvo, uporaba medijev, počitek, odnos do Boga itd.) Toda odločitev za odnos z Bogom je pred vsemi temi odločitvami (in celo pred danostmi, kot je npr. zdravje) in tega se žal malokdo zaveda. Zato je ogovor na vprašanje kaj je Božji načrt tisti biser, ki ti lahko zelo pomaga v življenju, če ga ne boš pozabil in se izgubil v ateizmu in materializmu današnjega sveta hitenja, konkurence, egoizma in odtujenosti. Uporaba naše človeške svobode postane napeta in problematična, ko se v kakšnem primeru izkaže, da smo kljub dobrim željam izbirali slabe odločitve, slabe cilje, napačna sredstva; ko naša dejanja naenkrat ne učinkujejo več ljubeče, ampak postanejo hudobno egoistično zlo. Izkaže se, da se v našo svobodo lahko vmeša skušnjavec »hudobni duh«. Zanj ne moremo reči, da ima »načrte« glede našega življenja, saj njegovo delovanje še zdaleč ni tako odkrito in jasno kot Božje, ampak prav nasprotno: v našem srcu se hudobni duh igralsko sprenevedavo pretvarja, da hoče dobro, pa v resnici vodi v slabo in v hudobijo, česar se moramo čuvati tudi z molitvijo k Bogu in k Mariji, da vemo, kaj je poslano k nam od Boga in kaj ne. Čeprav zaradi tega ni možna jasna razlaga o njegovi hudobni identiteti, se ga lahko vsak nauči prepoznati po običajnih taktikah in učinkih, kar obravnavajo molitve in duhovne vaje ter prošnje k Mariji in Jezusu. Naj pa nas misel na hudega duha, ki ima slabe namene za naša življenja, ne prestraši, saj imamo Odrešenika. Pogosto namreč najbolj okusimo dobrotnost Božjih načrtov in vodstva ravno takrat, ko nam pomagajo v stiski. Saj poznamo rek: Dobrih stvari (ali prijateljev) se zaveš takrat, ko jih izgubiš. Ali tudi v stiski in težavaš spoznaš prijatelja. In ta Odrešenik, Učenik in Prijatelj, ki nas nikdar ne zapusti je Jezus, pod pogojem, da verjemo Vanj, da živimo po njegovih zapovedih in da ga prosimo, da pride k nam in nam pomaga in nas vodi. Prav pa je, da se učimo tudi iz izkušenj lastne svobode, tako iz pozitivnih kot iz negativnih in da veliko molimo in prosimo za vodstvo in navdih ter poduk samega Boga. Morda največja odgovornost naše svobode je, da se odločimo učiti iz Jezusovega zgleda, opisanega v evangelijih, kako premagati zlo, smrt. Jezusov zgled nas hkrati vodi do Boga in naše človeške resničnosti, v obojem skupaj pa do nenadkriljive ljubezni do človeštva in Stvarstva.

   Božja ljubezen do nas nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to. Moramo pa razumeti, da moramo spolnjevati Božjo Voljo in ne našo človeško voljo, kjer lahko zaidemo na stranpoti in zgrešimo Pot k Jezusu. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo njegovo milost, če se ne odpremo Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve in nam bo pomagal. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi s človeško pametjo lahko razumeli, Bog dobro ve, da nam bo moral pomagati in nas voditi po Poti k Sebi, saj brez Boga ne moremo storiti nič. Kar je prav v človeških očeh ni prav v Božjih Očeh. In On ve kaj je dobro za nas in kaj rabimo, še preden ga česarkoli prosimo. Zato ponižno prosimo in molimo za Božje Vodstvo, da bomo spolnili Božjo Voljo in Božji Načrt za nas ljudi. Prosimo ga, da pride k nam, ker verujemo Vanj.

   Ne pozabimo se obrniti naravnost na Boga, in sicer direktno kar mi sami, se pogovoriti z Njim v molitvi, prošnjah, branju Svetega Pisma, Evangelija in Psalmov. Tu je predlog: kako lahko prosimo Boga: »Gospod, prosim da bi imel odprto srce v tej stvari … Naj sprejmem vso Tvojo ljubezen in Svetega Duha. Gospod prosim poduči me, kaj je prav da naredim, da bom pravilno ravnal in se odločil in bo to v skladu s Tvojo Božjom Voljo in Načrtom zame« Seveda Mu lahko izrazimo vsa svoja vprašanja, čustva, pomisleke, negotovosti kako se naj prav odločimo, kam naj gremo in kaj naj storimo … Počasno branje dveh psalmov iz Svetega pisma nam lahko pomaga začutiti, kako nam Gospod hoče dobro: Psalm 23 (22) »Dobri pastir in gostitelj« in Psalm 139 (138) »Pred vsepričujočim in vsevednim Bogom«. Zavedajmo pa se po Sv. Avguštinu, da nas Bog, ki nas je ustvaril brez nas, lahko reši le z nami, ki verujemo Vanj in z Njim uresniičujemo Božjo Voljo in Božji Načrt.

   Primer: Odgovoriti na Božji načrt pomeni reči “da” veri v Boga, spolnjevanju Božje Volje, Ljubezni in Dobroti, Odpuščanju, Dobrim delom in služenju drugim, molitvam, krščanskemu življenju kot vrednoti.Pomwni tudi hrepeneti po svobodi odrešenja, postati Jezusov učenec, stopiti na pot krščanskega življenja in svetosti, uresničiti svoje življenje v polnosti ter živeti kot je živel Odrešenik. Jezus nam naroča naj se ljubimo med seboj, kot nas je on ljubil. Uresničiti lastno poklicanost pomeni umreti sebi in uresničiti voljo Očeta tako, da v meni zaživi Kristus. Kdor bo svoje življenje izgubil, ga bo rešil, kot Sveti Štefan.

   Razni povzetki iz verske literature, prispevkov iz medmrežja, lastni prispevki, bratje kapucini et altro.

   Za kaj več, bi človek moral imeti več teološke strokovne izobrazbe. Je pa primer, da se moramo za versko življenje zanimati in več vedeti. To je naloga Učiteljske službe, teologov i duhovnikov naše Svete Cerkve, ki jo vodi Sveti Duh, da nas vernike ustrezno podučijo. Janez

   Odgovori
6. Janez says:

   30. decembra, 2019 at 15:54

   SPREHAJAL SEM SE, TAKO KOT VSAKO JUTRO, KO SE JE OB MENI NAENKRAT ZAUSTAVIL TOVORNJAK.
   MISLIL SEM, DA ME BO ŠOFER VPRAŠAL ZA SMER. NAMESTO TEGA PA MI JE POKAZAL SLIKO PETLETNEGA DEČKA.
   »TO JE MOJ VNUK,« JE REKEL. »LEŽI V BOLNIŠNICI NA INTENZIVNI NEGI.«
   KER SEM POMISLIL, DA ME BO PROSIL ZA DENAR, SEM PRIJEL ZA DENARNICO, ON PA JE REKEL:
   »NE POTREBUJEM DENARJA, AMPAK POTREBUJEM MOLITVENO PODPORO.
   KOGAR LE MOREM, PROSIM, NAJ MOLI ZA MOJEGA VNUKA.
   «ZAČEL SEM MOLITI IN VESTE, KAJ SE MI JE ZGODILO? NOBEDEN OD MOJIH PROBLEMOV SE MI TISTI DAN NI ZDEL VELIK IN POMEMBEN.
   BOB WESTENBERG

   Naše spreobrnjenje kot ljudi in kristjanv pomeni imeti lastnosti otroka. Potrebno je obrniti način mišljenja in življenja. Jezus ni rekel, naj postanemo otroci, ampak naj postanemo kakor otroci. Moramo se zgledovati po njih. Za Boga so otroci vredni in si zaslužijo spoštovanje. Jezus je rekel: »Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli (čuvaji) v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 18,10)Nebeško kraljestvo ni nek virtualni prostor, kamor bomo prišli šele po smrti ali na koncu časov, ampak je stanje duha, je odnos z Bogom, ki se je začel že zdaj, tukaj med nami, zato nas Jezus vabi, naj postanemo kakor otroci. Zato ne smemo zanemariti Jezusovih besed: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« Manj ko je otroka v nas, manj je v nas Božjega. Bog je Ljubezen in je tam, kjer se ljudje ljubijo in razumejo med seboj. Molimo in živimo po Evangeliju ter Spolnjujmo Božjo Voljo, ki je Ljubite se med seboj.

   Povzetek medmrežje Vode Počitka Evangeljske Cerkve.

   Odgovori
   • Janez says:

     30. decembra, 2019 at 16:12

     Božja beseda daje veselje. To je naša moč in spodbuda za krščansko življenje
     V žalosti in brezupu pa ni naše moči: Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. Eden od psalmov pravi, da je v trenutku osvoboditve Babilona, judovsko ljudstvo mislilo, da sanja: ni moglo verjeti. Isto doživetje se zgodi, ko srečamo Gospoda v njegovi Besedi, ko mislimo: ‘Pa saj to so sanje.’ In: ‘Ne morem verjeti vsej tej lepoti.’Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo in se ne bi bali veselja, da se ne bi bali praznovati od veselja. To je veselje, ki izvira ravno iz tega srečanja z Božjo besedo.« Bog Ljubim Te in Te prosim Vodi Me. Amen.

     (Odlomek Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.10.2019)

     Odgovori
7. Miro says:

   30. decembra, 2019 at 9:32

   GOSPODA PROSIMO ZA ZVESTO IN VESELO VERO, ODPRTO ZA SPREMANJE BOŽJIH NAČRTOV!

   BOŽJA BESEDA: Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema.
   Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim (Lk 2,36-40).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+2%2C36-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Stara ženica Ana je podoba vernika, ki v nobeni okoliščini ne ugasne svoje vere in z vsem srcem sprejema Božje načrte. Ko je v templju srečala Jezusovo družino, je hvalila Boga za njihovega otroka v imenu vseh, ki so ga pričakovali. Gospod, v Ani vidim mnoge preproste in srečne ljudi, ki ti vsak dan služijo. Prosim te, da bi tudi jaz imel tako zvesto in veselo vero, ki bo odprta zate (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si Emanuel, Bog z nami! V tvojem Presvetem Srcu je je neizmerno bogastvo Božje modrosti in milosti. Hvala Ti za Božjo besedo, katera nas uvaja v skrivnosti skritega življenja nazareške družine. Naj nam Tvoja milost pomaga, da bomo tudi mi duhovno rasli ter se vedno bolj krepili v veri, upanju in ljubezni do Boga in do bližnjega.

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   29. decembra, 2019 at 20:22

   Če smo bolj črnogledi, preizkusimo to molitev, da bomo v svojem življenju bolj začutili Božjo navzočnost in bili Hvaležni Bogu za vse

   V življenju je razmeroma preprosto biti pesimist, posebej v sodobnem svetu. Družbena omrežja nam pri tem niso v pomoč, saj smo nenehno v skušnjavi, da bi se primerjali z drugimi, poleg vseh grozljivih vesti o požarih, potresih, vojnah, kriminalu, in drugih stvareh, ki se dogajajo po svetu. Toda za nas kristjane je pomembno, da na svet gledamo z Božje perspektive in ne dopustimo, da bi nas omrežil negativen pogled na življenje. Bodimo optimistični, ker imamo Odrešenika. Satan je “oče laži” in prav posebej mu je všeč, kadar smo potrti in črnogledi, kajti takrat smo bolj dovzetni za negativen odziv na Božjo ljubezen in še bolj oddaljeni od Boga veselja.Eden izmed načinov upora proti črnogledosti je ta, da sklenemo dan s premišljevanjem o Božjih blagoslovih, ki smo jih v življenju deležni. Četudi se nam morda zdi, da nič v našem življenju ni “blagoslov”, bi nam Bog zagotovo ugovarjal. Celo najrevnejši človek na svetu je lahko hvaležen Bogu za kakšno stvar, pa naj bo to njegova družina, prijatelji, ali pa preprosto dar življenja. Tu je predlagana molitev za pomoč proti pesimizmu. Ta preprosta molitev lahko črnogledim dušam pomaga, da se naučijo v življenju gledati na svetlejšo plat. Prvič bo vedno najtežje, toda večkrat bomo to storili, lažje bomo v svojem življenju začutili Božjo navzočnost in Ljubezen.

   Iz vsega srca se Ti zahvaljujem, dobri Bog, za vse tvoje dobrote, milosti in blagoslove,
   ki jih podarjaš meni in vsej svoji Sveti Cerkvi;
   posebej se ti zahvaljujem za vse tiste, ki si mi jih namenil danes,
   ko si bdel nad menoj in me obvaroval tolikega zla, me obdaril s številnimi milostmi in navdihi,
   [ Tu naredimo premor in premišljujjmo o Božjih milostih in blagoslovih ter naukih, ki smo jih prejeli v tem dnevu.]
   Dobri Bog, naj nikoli več ne bom nehvaležen, saj si do mene tako dober in milostljiv
   ter mi odpuščaš grehe, ko se Ti spovem in prosim odpuščanja.
   Usmili se nas vseh, dobri Bog. Nakloni hrano vsem, ki delajo; potolaži tiste,
   ki jih teži žalost; beda, bolezni, poskrbi za vse, ki so potrebni pomoči;
   ozdravi bolne; stoj ob strani umirajočim.
   Naj bomo vsi deležni dobrote, vodstva, potrpežljivosti, prijaznosti in usmiljenja.
   Naj izginejo nestrpnost, egoizem, zavist, sovraštvo in vsa zagrenjenost iz naših duš.
   Sveti Duh, usmili se me, naj bom v tvoji moči vedno okrepljen.
   Prosim pomagaj mi vsekdar, da bom hodil za Teboj Jezus in da nikoli ne bom zašel.
   Prosim te Gospod varuj in vodi me tako danes in vse dni ter sprejmi me k Sebi ob moji smrtni uri.
   Amen.

   Dopolnjeni prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.

   Odgovori
   • Janez says:

     29. decembra, 2019 at 20:50

     Gospod prosim prenovi Nas in preženi iz naših človeških Src: našo nemoč, duhovno žalost, depresijo, črno temo, zmedenost, našo nagnjenost k plehkim in nepomembnim materialnim stvarem in skrbem, breizhodno nezaupanje glede izhoda iz raznih težav in problemov, mlačnost, čemernost, občutek zapuščenosti, prepirljivost in razdražljivost do drugih ter odtujenost od Tebe Oče, ki si Ljubezen in Luč Sveta. Pomagaj nam, da se bomo imeli radi in živeli kot Tvoji Otroci po Evangeliju, da bomo bolj optimistični in da bomo bolj Verjeli Vate in Ti Zaupali Gospod. Bodimo bolj optimistični ker imamo Odrešenika in Učenika, ki nam pomaga. Pomagaj nam prosim, da bomo skupaj s Teboj rešili probleme in težave v našem življenju, v naših družinah, v zakonskih zvezah, v naših soseskah in drugih okoljih kjer molimo, delamo, živimo, bivamo in smo. Amen. Janez

     Odgovori
   • Janez says:

     29. decembra, 2019 at 20:56

     Kratki razmislek in nekateri predlogi za soočanje s težavami – povzeto iz medmrežja Aleteia
     1. Optimistična naravnanost in fleksibilnost spremenita vse
     Miselna fleksibilnost je sposobnost menjavanja sredstev oz. ciljev v ustreznem trenutku, da bi se izognili neuspehu, predvideli napako ali napako popravili. Skratka, gre za sposobnost uvajanja sprememb in soočenja z novostjo, kadar je ta potrebna. To ne pomeni, da se obračamo po vetru, niti da kompulzivno iščemo novosti, ampak da se spremenimo, ko začutimo, da je čas za spremembo, ko v življenju s čim nismo zadovoljni ali nam nekaj nenehno povzroča težave.

     2. Miselna fleksibilnost je odvisna od naše motivacije in čustvenega stanja
     Gre bolj za naravnanost kot za sposobnost. Najprej si je treba želeti spremeniti samega sebe, želeti si biti dovolj prožen, da bi rešili nek problem. Še bolj si je treba želeti razrešiti težavo. Uvideti, da to, da ne storimo ničesar, ali da delamo, kar smo doslej vedno delali, ni dobra rešitev. To, da poskusimo nekaj novega, pa zahteva pogum in drznost. Človek je težko fleksibilen, kadar je jezen, žalosten ali prestrašen. Vendar tudi v takšnih čustvenih stanjih lahko stremimo k fleksibilnosti in ne pustimo, da nas čustva popolnoma prevzamejo. Da bi bili fleksibilni, torej ne moremo čakati, da bomo srečni in prepričani sami vase. Ravno obratno. Ko skušamo biti fleksibilni, uživati v negotovosti in trenutkih preizkušnje, nas to vodi k odprtosti, večji gotovosti vase in k večjemu zadovoljstvu.

     3. Zdrav optimističen realizem
     Ni preprostega recepta za neizčrpen optimizem in pozitivna čustva, ki nam pomagajo, da se težav lotevamo ustvarjalno in izvirno. Hliniti optimizem ni dobra rešitev. Bolje je poskušati biti izviren, iskati drugačne odgovore na težave in vprašanja, biti pri tem ustvarjalen in s tem doseči določeno stopnjo optimizma.

     4. Moli, veruj v čudeže, zaupaj in prepusti se Njemu (dodana misel od dr. Marilyn Schlitz, predavateljice na Harvardu)
     Dovoli Bogu, da poskrbi za Tvoje življenje. Veruj v Boga in ne bodi Nejeverni Tomaž!

     Miselno fleksibilnost je pametno uporabiti le, kadar je to potrebno. Vedno pa je nek izhod, ki nam ga pomaga pokazati Bog naš Odrešenik in Učenik. Do nje nam pomagata optimizem in pogum, hkrati pa miselna fleksibilnost krepi in pomaga do optimizma in poguma za reševanje težav. Obstajajo pa še druge strokovne poti. Zato pasivni pesimizem ni rešitev. Ker se problemi brez reševanja poglabljajo in postajajo težje rešljivi. Brez Boga pa itak ne moremo narediti nič. Molimo k Njemu in ga prosimo za pomič. Že objavljeno. Janez

     Odgovori
9. Janez says:

   29. decembra, 2019 at 16:41

   Papež Frančišek: Ponovno vzpostavite komuniciranje v družini (Sv. Družina)
   »Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21).
   Ko so modri odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in zbéži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne povem; Heród bo namreč iskal dete, da bi ga umóril.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt.” Ko je Heród umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. Ko je slišal, da vlada v Judeji Arheláj namesto svojega očeta Heróda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je nasêlil v mestu, ki se imenuje Nazaret. In tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da se bo imenoval Nazaréčan.

   »Dragi bratje in sestre, dober dan!
   Danes je zares lep dan! Danes obhajamo praznik Svete nazareške družine. Pojem ‘sveta’ vključuje to družino v področje svetosti, ki je Božji dar, a je istočasno tudi svobodna in odgovorna privolitev Božjemu načrtu. Tako je bilo z nazareško družino, ki je bila popolnoma razpoložljiva za Božjo voljo. Jožef je ubogljivo spolnil Božjo Voljo in odpeljal družino na varno.

   Sveta družina: Marija
   Kako ne ostrmimo nad Marijino poslušnostjo delovanju Svetega Duha, ki jo je prosil, da postane mati Mesija? Marija je, kakor vsaka mlada žena njenega časa, začela uresničevati svoj načrt življenja, to je, poročiti se z Jožefom. Toda, ko se je zavedala, da jo Bog kliče k posebnemu poslanstvu, se ne obotavlja imenovati se njegova ‘služabnica’ (prim. Lk 1,38). Pri njej bo Jezus poveličeval njeno veličino, ne toliko zaradi njene vloge matere, temveč zaradi pokorščine Bogu. Jezus pravi: ‘Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in jo ohranijo!’ (Lk 11,28), kakor Marija. In ko ne razume v polnosti dogodkov, v katere je vpletena, Marija v tišini razmišlja, premišljuje in časti Božjo pobudo. Njena navzočnost ob vznožju križa posveti to njeno popolno razpoložljivost.

   Sveta družina: Jožef
   Kar pa se tiče Jožefa, evangelij ne prinaša niti ene njegove besede. On ne govori, toda deluje v pokorščini. Je mož tišine in mož pokorščine. Današnji evangeljski odlomek (prim. Mt 2,13-15.19-23) trikrat omenja to pokorščino pravičnega Jožefa, ki se nanaša na beg v Egipt in na vrnitev v Izraelsko domovino. Pod Božjim vodstvom, ki ga predstavlja angel, Jožef umakne svojo družino pred Herodovimi grožnjami in jo reši. Sveta družina je tako solidarna z vsemi družinami na svetu, ki so prisiljene v izgnanstvo, je solidarna z vsemi tistimi, ki so prisiljeni zapustiti svojo domovino zaradi represije, nasilja in vojne.

   Sveta družina: Jezus
   Nazadnje še tretja oseba Svete družine: Jezus. On je ‘Očetova volja’. V njem ni bilo, kakor pravi sv. Pavel, ‘da’ in ‘ne’, ampak samo ‘da’ (prim. 2Kor 1,19). In to se je pokazalo med številnimi trenutki njegovega zemeljskega življenja. Na primer med dogodkom v templju, ko staršem, ki sta ga z bolečino iskala, odgovori: ‘Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?’ (Lk 2,49); njegovo nenehno ponavljanje: ‘Moja jed je izpolnjevati voljo tistega, ki me je poslal’ (Jn 4,34); njegova molitev v oljčnem vrtu: ‘Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!’ (Mt 26,42). Vsi ti dogodki so popolna uresničitev besed, ki jih Kristus sam pravi: ‘Žrtve in daritve nisi hotel… Tedaj sem rekel: ‘Glej prihajam…, da izpolnim o Bog, tvojo voljo” (Heb 5-7; Ps 40, 7-9).

   Ponovno vzpostaviti komuniciranje v družini po danem zgledu nazareške družine
   Marija, Jožef in Jezus, nazareška družina predstavlja ‘zborovski’ odgovor na Očetovo voljo. Trije člani te edinstvene družine si medsebojno pomagajo odkrivati in uresničiti Božji načrt. Molili so, delali in med sabo komunicirali. Sprašujem se: Ti, v tvoji družini znaš komunicirati, ali si kot tisti otroci za mizo vsak s svojim pametnim telefonom, ko ‘chatajo’? Za mizo je tišina, kot da bi bili pri maši. Toda ne komunicirajo. Ponovno moramo začeti komunicirati v družini: očetje, starši z otroki, s starimi starši, da, komunicirati, z brati in sestrami, med sabo… To je naloga za danes, ravno na dan Svete družine. Naj bo Sveta družina zgled našim družinam, da bi si starši in otroci medsebojno pomagali pri privolitvi evangeliju, ki je temelj svetosti družine.

   Prošnja k Mariji, Kraljici družin
   Izročimo Mariji, Kraljici družin, vse družine sveta, še posebej pa tiste, ki so preizkušene s trpljenjem in stisko, in kličimo nadnje njeno materinsko varstvo.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 29.12.2019)

   Odgovori
10. Miro says:

    29. decembra, 2019 at 11:35

    MOLIMO ZA VSE DRUŽINE DOMA IN PO SVETU, DA BI ŽIVELE V LJUBEZNI PO VZORU SVETE DRUŽINE!

    BOŽJA BESEDA: Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.
    Ko je Herod umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. Ko je slišal, da vlada v Judeji Arhelaj namesto svojega očeta Heroda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da bo namreč imenovan Nazarečan (Mt 2,13-15.19-23).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+2%2C13-15.19-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    V zvezi z navedenim evangeljskim odlomkom berimo naslednje misli Benedikta XVI. o sveti Družini (Angelus, 26. december 2013), saj so še vedno zelo aktualne!

    Dragi bratje in sestre,
    Lukov evangelij pripoveduje, da so betlehemski pastirji, potem ko so slišali angelovo naznanilo o rojstvu Mesije, “hitro odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli” (Lk 2,16). Prvi pričevalci Jezusovega rojstva so zagledali prizor družine: mater, očeta in novorojenčka. Zato v bogoslužju na prvo nedeljo po Božiču obhajamo praznik svete Družine. Letos je ta praznik takoj po Božiču in nas potem, ko je prevzel praznik svetega Štefana, vabi naj zremo to “ikono” (podobo), na kateri je Jezušček v središču pozornosti in ljubezni svojih staršev. V ubogi betlehemski votlini, kot pišejo cerkveni očetje – sije čudovita luč, odsev globoke skrivnosti odeva tega Otroka ter sta jo Marija in Jožef ohranila v svojih srcih in tako dopustila, da je zasijala v njunih pogledih, dejanjih, predvsem pa v njuni tišini. Onadva sta namreč ohranila v svoji notranjosti besede angelovega oznanila Mariji: “On, ki bo rojen, se bo imenoval Božji Sin” (Lk 1,35).

    Pa vendar, rojstvo vsakega otroka prinese nekaj od te skrivnosti. To zelo dobro vedo starši, ki ga sprejmejo kot dar in to tudi povedo. Vsi mi smo slišali očeta in mamo reči: “Ta otrok je dar, čudež!” Dejansko človeška bitja ne dojemajo rojevanje, kot čisto razmnoževalno dejanje, ampak to razumejo kot bogastvo. Začutijo, da je vsako človeško bitje, ki se pojavi na zemlji najodličnejše znamenje Stvarnika, Očeta, ki je v nebesih. Kako pomembno je, da je vsak otrok, ki se rodi na svet, v družini sprejet s toplino. Zunanja udobnost ni toliko pomembna, saj so bile jaslice za Jezusa prva zibelka. Ob Mariji in Jožefu pa je začutil nežnost in lepoto biti ljubljen. Otroci potrebujejo ravno to: ljubezen očeta in matere. To jim da gotovost, saj jim med odraščanjem omogoča odkriti smisel življenja. Sveta nazareška Družina je šla skozi številne preizkušnje, kakor “poboj nedolžnih otrok”, kakor omenja Matejev evangelij, zaradi katerega sta morala Jožef in Marija bežati v Egipt (prim Mt, 2,13-23). Toda z zaupanjem v Božjo previdnost, sta našla prebivališče in tako zagotovila Jezusu vedro mladost in trdno vzgojo.

    Dragi prijatelji, sveta Družina je gotovo edinstvena in neponovljiva, a je krati zgled življenja za vsako družino, saj se je Jezus hotel roditi v človeški družini, da bi jo s tem blagoslovil in posvetil. Zaupajmo zato Mariji in Jožefu vse družine, da ne bodo izgubile poguma pred preizkušnjami in težavami, temveč vedno gojile zakonsko ljubezen in se z zaupanjem posvetile služenju življenja in vzgoje (Benedikt XVI.)

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Odrešenik sveta! Hvala, ker si se rodil v sveti Družini, ki je našim družinam najsvetlejši zgled, kako naj družinski člani živijo v medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Hvala Ti, ker nam podarjaš sv. zakramente – studence Božjega usmiljenja, pri katerih lahko družine za svoje odrešenje zajemajo Živo vodo, tekočo v večno življenje. Usmiljeni Jezus, danes Te posebej prosimo, da bi se v družinah, doma in po svetu, zasidrale vrednote usmiljenja, dobrotljivosti, ponižnosti, krotkosti, potrpežljivosti!

    Sveta Družina, prosi za nas!

    Odgovori