Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

2.788 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    MOLITEV ZA TVOJO LJUBEZEN GOSPOD JEZUS
    Moj Najvišji Gospod in Posvečevalec ter Stvarnik. Prosim pomnoži v meni Milost Ljubezni in ne glej na mojo človeško ničevost. Vem za reklo v molitvi ob smrti: Prah si in v Prah se Povrneš ali Pulvere sest et pulvere reventeris, ki nas opozori, da dolgost življenja našega na Zemlji našega je kratka in da gremo v Nebeško domovino takrat, če hodimo po Poti za Jezusom. Tvoja nesebična in goreča ter iskrena Ljubezen Gospod do nas grešnih ljudi na Zemlji nas je odrešila. Tvoja milostna in nezaslužena Ljubezen do nas grešnih ljudi je bolj dragocena kot vsi zakladi sveta. V zameno za vse, kar more ljudem nuditi materialni svet, Te prosim za Tvojo Dobroto in Ljubezen Gospod, Tvoje Usmiljenje, Tvojo Vodstvo in Tvoj Nasmeh, ko zatavam in Te obupan iščem na brezpotjih, ko sem razočaran zaradi ljudi in njihive nezvestobe in egoizma. Pomagaj mi, da izidem ven iz labirinta in me odreši ter me varno Vodi k tebi Gospod. Samo majhen ničeven grešni človek sem, ki te potrebuje, ki mi daješ smisel Življenja, ki mi daješ Vir Življenja, da mi daješ Luč Ljubezni, ki mi kažeš Pot in ki me blagoslavljaš, ko spolnjuje Tvojo Voljo in Jezusov Evangelij. Gospod Ti si vse kar potrebujem in Ti veš kaj rabim, še preden te za kaj prosim. Pomagaj mi, bodi vedno ob meni in v meni. Gospod Jezus Tvoja Ljubezen je najkrajša Pot, ki vodi k Tebi. Kratka je ta Pot brez ovinkov, jasna brez nevihtnih oblakov, varna brez nevarnosti, prijetna Pot v veseli družbi s Teboj Jezus Odrešenik, ki si moj Učitelj in moj najljubeznivejši Vodnik. Ta Pot vodi v Večne radosti in popotniku ne dovoli, da bi skrenil na desno, ko mu gre dobro in ne na levo, ko ga pestijo in stiskajo težave. V Svoji Dobroti Gospod prosim mi daj to veliko Milost, da te iskreno in goreče vzljubim v srcu in da zavržem vsako prazno Ljubezen, ki Ti ni všeč, saj Ti Gospod veš kaj je dobro zame in kaj ne. Mnogokrat si me že obvaroval Gospod pred razoćaranji, saj smo ljudje nepopolni grešniki, ki zaslediujemo svoje človeške cilje in nam za drugo ni mar. Naj Te Ljubim Gospod nad vse stvari z vztrajno nenehno Ljubeznijo in prosim daj, da se nikdar ne ločim od Tvoje Ljubezni. Pomagaj mi prosim, da v Njej ostanem zdaj in Vekomaj. Prosim Gospod pošlji mi Tolažnika, da se umirim in potolažim zaradi izgube ljubezni ljubljene osebe, ki je odšla drugam. Gospod prosim Te za Božji Mir in Uteho, da bom zmogel iti naprej in pozabiti na ljubljeno osebo, ki je odšla drugam in da bom po Tvoji Milosti in Ljubezni našel Ljubezen ki ne mine nikdar. Pridi k meni Gospod, ostani z menoj in me objemi ter me vodi in mi pomagaj, da se bo vse uredilo po Tvoji Dobroti in Usmiljenju. Morda pa hočeš Jezus, da bi našel nekaj drugega in nekoga drugega, ki mi je namenjeno po Božji Volji in me bo osrečilo za zmerom. Amen.

    Dopolnjeno in razširjeno po Raimondu Giordanu, Kristjan Moli, Družina 1982.

    DELA LJUBEZNI IN DELA ZA MIR
    Da bi lahko molili za mir, moramo biti najprej sposobno poslušati, saj Bog govori v tišini srca in je to začetek molitve, ki je začetek miru. On govori, mi pa moramo imeti pogum, da poslušamo, moramo imeti čas, da slišimo Božjo besedo. In šele potem, iz polnosti naših src, lahko govorimo, lahko molimo molitev miru. Sad molitve je poglabljanje ljubezni, poglabljanje vere. Če verujemo, bomo lahko molili in sad vere je skovan iz ljubezni in sad ljubezni je služenje. Zato so dela ljubezni vedno dela miru, in da bi bili sposobni naša srca in naše roke dati na razpolago ljubečemu služenju, moramo poznati Boga, vedeti, da je Bog ljubezen, da nas ljubi, in da nas je On ustvaril – vsakega od nas, za večje stvari. Ustvaril nas je, da bi ljubili in bili ljubljeni in to je začetek molitve – vedeti, da me On ljubi, da sem bil ustvarjen za večje stvari. Kdor je torej moj brat, moja sestra, kje je obličje Boga, da ga lahko vidim, h kateremu molim? Moj brat, moja sestra so lačni, nagi, osamljeni, brezdomci, nezaželeni – oni so moji bratje in sestre, ker nam je to Kristus povedal. Da pa bi videli obličje Boga, morate imeti čisto srce, srce polno ljubezni in srce imate lahko polno ljubezni samo, če je popolnoma čisto, čisto in svobodno. In dokler mi v naših srcih nismo sposobni slišati tega glasu, glasu Boga, ki govori v tišini naših src, ne bomo mogli moliti. Ne bomo mogli izraziti naše dejavne ljubezni – saj je vsako dejanje ljubezni naša molitev, ki prinaša mir. Zato danes nimamo miru, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu. Da je ta moški, ta ženska, tisti otrok, moj brat ali moja sestra v KRISTUSU.
    Sveta Mati Terezija

  2. Hvala says:

    UNIVERZA V LJUBLJANI
    TEOLOŠKA FAKULTETA
    DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE
    Marta Ciraj
    TRPLJENJE
    Sodelovanje v Božjem odrešenjskem načrtu
    ZAKLJUČNA NALOGA
    Mentor:
    prof. Ivan PLATOVNJAK
    LJUBLJANA, 2011

    Kazalo
    1. UVOD…………………………………………………………………………………………………………….. 1
    2. KAJ JE TRPLJENJE?……………………………………………………………………………………….. 4
    2.1 ZLO – TRPLJENJE SÁMO IN NJEGOV POVZROČITELJ…………………………… 5
    2.2 ZAKAJ TOLIKO TRPLJENJA?………………………………………………………………….. 7
    2.3 ISKANJE SMISLA TRPLJENJA ………………………………………………………………. 10
    3. TRPLJENJE V SVETEM PISMU…………………………………………………………………….. 13
    3.1 ADAM IN EVA……………………………………………………………………………………….. 13
    3.2 JOB………………………………………………………………………………………………………… 13
    3.3 TOBIT ……………………………………………………………………………………………………. 14
    3.4 SARA……………………………………………………………………………………………………… 15
    3.5 MAKABEJCI, TRPLJENJE MATERE IN SEDMIH SINOV ……………………….. 15
    3.6 TRPLJENJE JEZUSA KRISTUSA…………………………………………………………….. 16
    4. TRPLJENJE V VSAKDANJEM ŢIVLJENJU …………………………………………………… 20
    4.1 TRPLJENJE POSAMEZNIKA………………………………………………………………….. 20
    4.1.1 IRIL ZLO E ŢIVLJENJE MI JE MNOGO DALO…………………………. 21
    4.1.2 IVAN CANKAR – ŢIVLJENJE MU NI ILO NAKLONJENO …………….. 22
    5. DAROVANO TRPLJENJE……………………………………………………………………………… 23
    5.1 DAROVANO TRPLJENJE V ŢIVLJENJU POSAMEZNIKOV, SLEHERNEGA
    ČLOVEKA ……………………………………………………………………………………………………….. 24
    5.1.1 MATIJA GUBEC………………………………………………………………………………. 24
    5.1.2 MAMA…………………………………………………………………………………………….. 25
    5.1.3 IVANKA NOVAK…………………………………………………………………………….. 27
    5.1.4 IMMACLÉE ILIBAGIZA ……………………………………………………………….. 28
    5.1.5 OTROK ……………………………………………………………………………………………. 29
    V
    5.1.6 GIANNA JESSEN………………………………………………………………………………29
    5.2 MISTIKI IN DAROVANO TRPLJENJE……………………………………………………..30
    5.2.1 MAGDALENA GORNIK……………………………………………………………………30
    5.2.2 ANTON STRLE…………………………………………………………………………………30
    5.2.3 MAKSIMILIJAN DRŢEČNIK …………………………………………………………….31
    5.2.4 SV. JANEZ OD KRIŢA………………………………………………………………………32
    5.2.5 CHIARA (LUCE) BADANO……………………………………………………………….32
    5.2.6 MARIJA SIMMA……………………………………………………………………………….32
    5.3 V ČEM JE POSE NA VREDNOST TRPLJENJA JEZUSA KRISTUSA ……….33
    5.3.1 KDAJ JE TRPLJENJE SODELOVANJE V OŢJEM ODREŠENJSKEM
    NAČRTU?………………………………………………………………………………………………………34
    6. SKLEP………………………………………………

    http://www.ciraj.si/marta/Trpljenje_zakljucna_naloga_3_12_2011-MartaCiraj.pdf

  3. Hvala says:

    Dominik Janez Herle
    TRINITARIČNA DUHOVNOST PRI RAZLIČNIH
    TEOLOGIH, DUHOVNIH UČITELJIH IN MISTIKIH:
    TRINITARIČNI VIDIK DUHOVNOSTI PRI AVGUŠTINU,
    MARIJI OD UČLOVEČENJA TER FAVSTINI KOWALSKI
    MAGISTRSKO DELO
    Mentor: doc. dr. Marjan Turnšek

    https://core.ac.uk/download/pdf/132831195.pdf

  4. Miro says:

    OB JEZUSU BOM POMAGAL LJUDEM V STISKI, NE GLEDE NA TO, KDO SO. GOSPOD, HVALA, KER ME UČIŠ LJUBEZNI DO ČLOVEKA, KI JO POTREBUJE!

    BOŽJA BESEDA: Tedaj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.« Ta pa je hotel sebe opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilničarju in rekel: ›Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.‹ Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!« (Lk 10, 25-37)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C25-37&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Gledam človeka, ki so ga napadli razbojniki. Duhovnik in levit gresta mimo. Tujec, Samarijan, se ustavi in mu pomaga. Jezus v njem pokaže usmiljeno ljubezen. Ob Jezusu bom pomagal ljudem v stiski, ne glede na to, kdo so. Gospod, hvala, ker me učiš ljubezni do človeka, ki jo potrebuje. Kažeš mi, da v njem srečujem tebe (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Skupaj molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja ter prosimo sv. Favstino Kowalsko za priprošnjo pri Bogu, za potrebne milosti za vse trpeče sestre in brate, ki se v tem času nahajajo v kakšni dušni ali telesni stiski! Zaupajmo ji vse prošnje, še posebej pri obhajanju svete maše, po molitvenih namenih na tej spletni strani, v zapisih pod: Slavica, Odresenje, Kras, Hvala, Tadi, Tanja, Tončka, Janez, popotnik, Sija, Vesna, Irena, Kristina, Sofija, Marjetka, andreja, Zarja, Jasna, Dr, Simon, janez, Helena, Katja, Maja… Zgodi se presveta Božja volja!

    Vsak dan molimo tudi:

    ANGEL GOSPODOV

    Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha. Zdrava Marija …
    Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava Marija …
    In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava Marija …

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    GOSPOD JEZUS KRISTUS: »TI SI PETER SKALA IN NA TO SKALO BOM SEZIDAL SVOJO CERKEV IN PEKLENSKA VRATA JE NE BODO PREMAGALA« (Mt 16,18)

    »Prišlo in minilo je dvajset stoletij, odkar je Jezus dal Petru to obljubo in Cerkev je doživela mnogo vzponov, padcev in kriz. Prišlo je do napadov od znotraj in od zunaj. Cerkev se je mnogokrat znašla v brezupnih položajih. Vendar Cerkev trdno stoji, ker je Božja Cerkev, ne zgolj človeška ustanova.« (misel božjega služabnika Frančiška Van Thuana, Pot upanja)

    Namesto, da nenehno jadikujemo, raje nenehno molimo. Kot je priporočal papež Pavel VI.: »Za Cerkev! Za Cerkev!«

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Miro says:

      O PRESVETO SRCE JEZUSOVO

      O presveto Srce Jezusovo, po rokah Preblažene Device Marije ti darujem molitve,
      dela in trpljenje današnjega dne – tebi v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v
      zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, s teboj vred pa Bogu Očetu za vse tiste
      namene, v katere se mu ti sam vsak dan daruješ na naših oltarjih. Amen.

      Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  6. Janez says:

    MOLITEV ZA STANOVITNOST IN VZTRAJNOST V PREIZKUŠNJAH
    Gospod Bog, zelo lahko se nam je ljudem Tebi zahvaljevati za lepe in prijetne stvari,
    ko nam je lepo in nimamo nobenih problemov in težav v življenju.
    Pa vendar za soncem pridejo oblaki, dež, nevihte in neurja, ki se razdivjajo in poplavljajo.
    Zatem pa se spet razkadijo oblaki in umirijo nevihte ter posije sonce in vse se v Naravi umiri in uredi.
    Vse to je Tvoja Božja Volja in prav je, da se Ti vedno in povsod zahvaljujemo Gospod za vse!
    Zelo težko pa se Ti Gospod zahvaljujemo za razne težke in neprijetne stvari,
    ko imamo razne skrbi, ko se moramo odločiti na razpotjih različnih pomembnih odločitev,
    ko zbolimo, trpimo, izgubimo zaposlitev ali imamo razne druge preizkušnje
    in se moramo z njimi spoprijeti ter jih razreševati.
    Pomagaj nam prosim Gospod, da bomo imeli vztrajnost in moč,
    da bomo s Tvojo Pomočjo lažje reševali proboeme in težkoče,
    da bomo spoznali, da nas tako lepe, kakor tudi težke stvari lahko vodijo k Tebi,
    saj se nič ne zgodi brez Tvoje Volje Gospod.
    Gospod Ti veš koliko bremen in preizkušenj, ki nam jih nalagaš lahko prenesemo
    in nam zato ne nalagaš pretežkih bremen, ki jih ne bi zmogli prenašati.
    Odvisno je od tega, kako jemljemo bolezen, trpljenje, brezposelnost in druge preizkušnje.
    Kot izziv ki nas aktivira in mobilizira ali kot nekaj neprijetnega, kar nas vrže iz ravnovesja.
    Ko preizkušnje življenja postanejo težke in težave velike in zahtevne, mje prav, da veliko molimo.
    GTedaj nam prosim Gospod vlivaj spodbudo, Vero, zaupanje in potrpežljivost,
    da nas boš Vodil, Učil, podpiral s svojo Milostjo in Usmiljenjem.
    To nam bo pomagalo do odločitve in spoznanja,
    da brez Tebe ne moremo usmerjati smeri in jakost vetrov,
    vplivati na tokove življenja in razplet dogodkov v življenju in v Naravi,
    a s Tvojo pomočjo moremo tako usmerjati in voditi jadra našega življenja,
    da bomo lahko pluli naprej k Tebi Gospod, ki nam daješ Vse kar potrebujemo.
    Prosimo pomagaj nam, da bomo s Tvojo Pomočjo premagali preizkušnje
    in se okrepili ter postali bolj stanovitni in vzdržljivi v molitvah in Veri!
    Ko moramo skozi bolezni, težke preizkušnje, bridkosti, težave in razočaranje,
    naj usmerjamo svoj pogled nate in gojimo zaupen odnos do Tebe Gospod,
    poln Vere in Upanja v Tvojo Dobroto, Ljubezen in Usmiljenje,
    iz katerega se bodo rojevali naš Pogum, naša Molitev, naša Moč in naša stanovitna Vera.
    Amen

    V številnih težavah ni najpomembnejše trpljenje, ki ga te povzročajo, ampak naš duh, ki more težave vzdržati.
    Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. (Rim 8,18)

    Misel
    Prizadevanje je včasih potrebno, da dosežemo nekaj v življenju. Podobno velja za težave. Ko v življenju nastopijo težave, se spomnimo, da Bog gleda na nas. Včasih je življenje podobno hoji v gore. Znajdemo se v globoki soteski, kjer ne vidimo vrhov gora. In vendar imamo pogum in moč, da nadaljujemo pot. Podobno se moramo obnašati v preizkušnjah. Zgodi se, da nesreče in preizkušnje iz nas izsilijo vprašanje: »Moj Bog, zakaj dopustiš, da se to dogaja?« Lahko se tako sprašujemo, a pri tem ne izgubimo poguma in se ne predajmo obupu. Vztrajamo v Veri in Zaupanju v Božjo Milost in Usmiljenje, da bo tudi to prešlo, kakor je prišlo, saj je taka Božja Volja. In vse pride in tudo mine.

  7. Miro says:

    OBHAJILO PREOBLIKUJE DUŠO V ŽIVO SKALO BOŽJEGA MESTA …

    Naj nam pride na pomoč Sveti Duh, ko se poglabljamo v skrivnosti svete Evharistije. Pridi, pridi Sveti Duh!

    Zakrament evharistije
    je največji od vseh ostalih iz treh razlogov:
    ker resnično vsebuje Kristusa v osebi;
    ker so vsi drugi zakramenti usmerjeni k
    evharistiji kot k svojemu cilju;
    ker se prejemanje drugih zakramentov
    dopolni z evharističnim obhajilom.
    (Tomaž Akvinski)

    Kristjanom ne bi nikoli verjeli trditve,
    da na novo bivajo v Kristusu po evharistiji,
    če ne bi iskreno udejanjali služenja
    in se darovali drugim
    ter nasičevali lakoto svojih bližnjih
    s Kristusovo nesebično ljubeznijo.
    (Philip J. Rosato)

    Obhajilo preoblikuje dušo
    v živo skalo Božjega mesta
    in vsako dušo v Božji tempelj.
    (Edith Stein)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  8. Janez says:

    Radio Ognjišče Pater dr. Karel Gržan: Obvarujmo se pred pandemijo strahu!
    28.03.2020, 17:13
    »Ne bojte se!« je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. Z duhovnikom in patrom dr. Karlom Gržanom smo ob evangelijskem odlomku Jezus pomiri vihar (Mr 4,35-41) na Radiu Ognjišče razmišljali, kako v časih preizkušnje, kakršen je tudi sedanji, v sebi krepiti mir, zaupanje, spokojnost misli in čutenj. »Človek je krhko bitje, včasih se nam zdi kaj brezupno, ko se utapljamo, ko nam voda sega do grla. Zelo nevarna je nadutost, jaz sem močan, vse zmorem. Si močan, če pridobivaš duhovne moči. Tako kot telo potrebuje hrano za moč, tako potrebujemo tudi hrano za svojo srčnost. Pomembno je, kako stabilizirati sebe v najgloblji srčiki lastne biti, hvaležni moramo biti, da imamo vero, da se znamo prebujati v zaznavi Boga, da znamo stabilizirati notranjo vzvalovanost,« je dejal dr. Karel Gržan in spodbudil, da uporabljamo orodja umiritve: molitev rožnega venca, litanije, teizejske speve … Večkrat rečemo, da so bili naši predniki pobožni, toda oni so se po Bogu reševali, imeli so duhovni red, molili zjutraj, opoldne in zvečer.»Ta duhovna orodja so narejena po meri človeka, tudi na vrtu uporabljam orodja, ki so nam jih pustili predniki, motiko, da razrahljamo zemljo, z molitvijo pa razrahljamo tisto, kar nas dela utrujene. V kriznih časih je to treba »ponucat«, pravi pater Karel Gržan.

    Vsak človek ima tudi stopnjo občutljivosti
    V odlomku o viharju na jezeru valovi prestrašenost, zbeganost. Trenutki, ki jih živimo sedaj, so podobni, zato se je po besedah Karla Gržana v tem trenutku pomembno obvarovati ne samo pandemije virusa, ampak tudi strahu. Treba je iskati in najti načine, kako sami sebe prebujati v spokojnost, zaupanje, v tisto pričakovanje, da se bodo stvari uredile. Misli nas lahko speljejo v čisto tesnobo, strah. Vsak človek ima ne le stopnjo bolečine, ampak tudi stopnjo občutljivosti. Če nekdo, ki je prestrašen, gleda samo to, kar ga straši, res lahko to v njem prebudi vihar groze, v katerem je resnično samo še to, da se utapljamo, da bo vsega konec, tako kot so doživljali apostoli. Vse se zdi preveč oddaljeno, nič ni več trdnega, ni nobene opore, gotovosti, zdaj je to virus, ampak to razmišljanje, prestrašenost zaradi bolezni, se lahko zgodi večkrat, kajti veliko stvari lahko vzvalovi naše počutje. Ko te nekaj prestraši, samo še bolj gledaš v tisto, kar starši, zato je zelo pomembno vaditi pozornost, dobiti napotila, kako iz teh strahov, ki dejansko stanje samo slabšajo. Duhovnik se je navezal na svojo osebno izkušnjo: »V preteklem letu sem doživljal negotovost, ko sem zbolel in nisem vedel, ali je zelo težka bolezen ali ne. K sreči je bil potem izvid dober, toda v tistem letu čakanja so se pojavili tudi simptomi, značilni za težko bolezen, saj me je bilo strah. Tudi zdaj lahko kdo samo kihne, ima vročino in že pomisli, da je okužen. Zato je pomembno, kako se v teh težkih časih svetliti, če se sam ne bi znal umirjati, bi bila situacija težja, nekdo ti mora pomagati. Danes sem neki gospe rekel, naj se ustavi, saj brska samo po podatkih, koliko je že bolnih, umrlih. Svojo pozornost usmerjajmo v tisto, kar nam bo dalo moči.« Zjutraj grem najprej v kapelo, moja prva molitev je O Gospa moja – molitev je zelo dolga, ker ne izročim le sebe, ampak izročim v sveto tudi tiste, ki ste pomembni v mojem življenju, tudi vse vas … Zdaj so časi, ko je potrebno ohraniti trdno vero, hkrati pa upoštevati tudi vsa navodila, ki so nam dana, saj je odgovornost na vsakem posamezniku. »Napotila je potrebno vzeti zelo zares, to kar rečjo, tega se moramo držati. Bog je postavil zakonitosti v naravo in jo je treba upoštevati, milost predpostavlja naravo. Če kdo ne stavi na modrost, je tudi kaznovan, so sankcije, ki morajo strezniti človeka,« je poudaril dr. Karel Gržan in svojo misel slikovito opisal tudi z zgodbo o utapljajočem se človeku, ki je čakal na rešitev Boga, a ker ni šel v čoln, ki mu ga je Bog poslal po ljudeh, je utonil.

    Ali Bog spi?
    Mnogo ljudje se v dani situaciji sprašuje, ali Bog spi, zakaj nam ne pomaga. Karel Gržan se ob tem spet naveže na evangeljski odlomek in pojasni: » Apostoli nam kažejo, kako moramo ravnati, ko se nam zdi, kakor da Bog spi. Ampak on ne spi, mi smo v zaznavi do njega zadremali, otopeli, preveč spravljeni na površje, v površnost, premalo v duhovno prebujenost zaznave njegove bližine. Kako se buditi? Apostoli so začeli klicati Boga z njegovim imenom: Jezus, a ti je malo mar, usmili se nas. To je zame tista pomembna molitev, ko izrečeš ime Boga, gospod Jezus Kristus, usmili se me. Sam to pogosto molim, ko zaznam, da bi me misel lahko zamorila, ko se v meni prebuja tesnobnost, nelagodnost, takrat začnem moliti to molitev oziroma samega sebe prebujati v zaznavo Božje prisotnosti in imenovati Boga z njegovim imenom: Gospod Jezus Kristus, usmili se me, objemi me, umiri me, daj da zaznam tvojo bližino. Večkrat se pošalim, da če kličeš Jankota in Metko, ne prime, »prime« pa, če kličeš Jezusa, v tebi se prebudi umiritev.«

    Izročajmo v Božje roke, človeška moč je omejena
    Ko nam je lepo, se zgubimo, postanemo površni, nekoč, ko so bili težji časi, so ljudje vedno imeli določen čas, zjutraj, opoldne, zvečer, ko so se prebudili v zaznavo Božje prisotnosti, da so pridobili duhovni mir, notranjo moč, svetlo, sveto zaznavnost, s katero so potem lažje gledali optimistično z zaupanjem v čas in prostor. V obdobjih, ko je kriza, ko je nekaj v zraku, je zelo pomembno, da se ne prepustimo viharnosti, da se znamo stabilizirati, da se znamo vedno znova prebujati, ampak za to moramo imeti red. Ko nam je lepo, ko niso krizni časi, pa se spomniš na Boga in pomoliš, zdaj pa je potreben red – kot ga moramo imeti, če jemljemo zdravila. Drugače nas prestrašenost spodnese in nas odnese, potem smo samo še v paniki, v tesnobi in ko te enkrat nosi strah, negotovost, potem se težko ustaviš, zato moraš imet točke stabilnosti.

    »Zjutraj grem najprej v kapelo, moja prva molitev je O Gospa moja – molitev je zelo dolga, ker ne izročim le sebe, ampak izročim v sveto tudi tiste, ki ste pomembni v mojem življenju, tudi vse vas … Če nosiš sam vse ljudi, ki jih imaš rad, te to lahko utopi, zamori, preobremeni, zato je potrebno za tiste, ki te bi skrbelo, dati ven iz sebe v sveto. Ko izročiš samega sebe, se izjemno razbremeniš. Zelo se mi smilijo ljudje, ki morajo sami nositi tolike v svojih skrbeh in jih ne znajo izročati v sveto. Če pomislim nase, si preprosto ne znam predstavljati, kakšne cirkuse bi zganjal, kakšne strahove, kako bi obremenjeval, kako bi ob vseh poročilih še sam dodatno temnil misli in počutje, če ne bi tega izročanja opravil ne samo zjutraj, ampak tudi opoldne in zvečer. Temeljna je molitev izročanja, po Mariji k Jezusu. Potem človek mirno zaspi, ker tisti, ki so v tvojem srcu, duši, dragoceni, so izročeni v tisto varstvo, ki jih najbolj lahko doseže. Naše človeška moč je omejena,« spomni pater Karel Gržan.

    Bog hoče našo pristnost, ne pobožnost pravi pater Gržan
    Mnogi so v teh dneh osamljeni, strah jih je. Pater Karel Gržan pravi, da strahu ne smemo zapreti vase, ker bo rovaril v nas, v naših misli, strah je treba dati na svetlo in tam izgubi moč. Toda pomembna je povezanost z Bogom, pomembno je duhovno ravnovesje, ki stabilizira tudi naše čustveno ravnovesje. »Povezanost s svetim ti da moč, da lažje sprejemaš realnost, ki jo moramo sprejeti, da ne zaidemo v paranojo. To ne pomeni, da bližnjim ne izrazimo, kaj čutimo, toda pred tem molimo, se umirajmo, poskrbimo za duhovni red, potem pa je svojo doživljajsko resničnost mogoče izražati tudi svojim najbližjim,« svetuje dr. Karel Gržan: »Apostoli so rekli, mi se utapljamo, tebi pa ni mar. Pred Bogom so bili iskreni, to spodbuja tudi nas, da smo pred Njim iskreni. Bog hoče našo pristnost, ne pobožnost, do konca izrazimo čutenja: »Boga ne bomo utopili s svojimi bremeni, tam se bodo bremena utopila in mi bomo ostali na površju. Tudi če je očitek, mu ga izročimo.«

    Dr. Karel Gržan dal na Radiu Ognjišče veliko konkretnih spodbud, da bomo lažje preživeli te čase preizkušnje, zato pogumno iz dneva v dan, kajti: »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah« (1 Jn 4,18).

    https://radio.ognjisce.si/sl/224/oddaje/31296/dr-karel-grzan-obvarujmo-se-pred-pandemijo-strahu.htm

    Addendum
    Pater Gržan: Vesel sem za papeža Frančiška, ki govori jezik sožitja, spoštljivosti; ki se ne postavlja nad druge, ker se zaveda, da moramo skupaj graditi boljši svet. To pa je mogoče le v medsebojnem spoštovanju in dopolnjevanju. Raznolikost bogati, le skupne cilje človečnosti moramo ozavestiti. V krščanstvu govorimo, da je Bog Svete trojice – raznolikost v enosti Ljubezni. Pomembna je ponižna spoštljivost tudi v odnosu do stvarstva. Vse, kar je ustvarjeno, nosi globinski pečat svete Enosti, ki se izraža v raznolikosti. Sv. Frančišek Asiški pravi, da smo z vsem ustvarjenim bratje in sestre.

    Karel Gržan (1958) je duhovnik in doktor literarnih ved. Širši javnosti je postal znan leta 1997, ko je na Razborju pod Lisco ustanovil don Pierinovo komuno za dekleta. Ljudje ga poznajo po številnih literarnih delih, ljudskih igrah in tudi arheološkem delu, nedavno pa je zaslovel s političnoekonomskimi besedili s pomenljivimi naslovi, kot so Vstanimo v suženjstvo zakleti ali 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. To besedilo je napisal letos, ob 500. obletnici reformacije. Biva na samotni domačiji nad Lučami skupaj s kobilo Kapro. Tja se je pred leti umaknil po možganski kapi. Veliko lepega in optimističnega zna povedati!

  9. Miro says:

    MARIJA, SKOZ ŽIVLJENJE VODITI SREČNO ZNAŠ; TI PELJI SKOZ TRPLJENJE ŽIVLJENJA ČOLNIČ NAŠ. TI KRMI GA V VALOVIH, TI BRANI GA V VETROVIH; MARIJA, HITI NA POMOČ! (iz pesmi)

    Dekle so poklicali k materi, ki je bila na smrt bolna. Ko je šla pozno zvečer skozi gozd, je molila rožni venec. Tedaj stopi pred njo ropar: »Denar sem!« Izroči mu ves denar in v strahu izjeclja: »Pustite me, grem k svoji umirajoči materi.« Komaj dekle naredi nekaj korakov, ropar zakliče: »Počakaj, tu imaš denar nazaj. Ne morem ga vzeti. Spomnil sem se svoje matere. Tudi jaz sem pred leti prišel k njeni smrtni postelji. Pred smrtjo mi je rekla: ‘Umrla bom, ne pozabi na svojo mater! Pa na – Marijo, božjo Mater!’« Ropar je nato izginil v gozdu.

    Med našimi najlepšimi spomini so spomini na mater. Blagor nam, če nas tudi na Devico Marijo vežejo takšni spomini! Varovali nas bodo, da bomo lažje ostali pošteni. Marija je mati boljšega in lepšega sveta, ki ga lahko uresničimo le z njeno pomočjo.

    Rimski patricij Coriolan (Koriolan) je rešil Rim pred sovražnikom. Nehvaležni meščani so ga pregnali iz mesta. Iz razočaranja je skupaj s sovražniki sklenil mesto Rim zravnati z zemljo. Tedaj je prišla k njemu iz mesta njegova mati z drugimi Rimljankami in sina prosila, naj rodnemu mestu prizanese. Uslišal je svojo mater: »Razorožila si me. Mestu bom prizanesel.«

    Mati ima velik vpliv pri sinu, ker je mati. Tako nam tudi Božji Sin prizanaša na priprošnjo svoje Matere. Ona nas hoče pripeljati k Sinu, k izpolnjevanju njegove volje. Sv. Ludvik Montfortski je rekel: »Če rečemo ‘Marija’, reče ona ‘Bog.’«

    Norveška pisateljica in Nobelova nagrajenka Sigrid Undset (+ 1949) je v znanem zgodovinskem romanu Kristina, Lavransova hči opisala glavno junakinjo Kristino, kako se v materinskih težavah in skrbeh pogosto zateka k Materi božji. Ob pričakovanju prvega otroka, na božični večer, pred Marijo moli: »Blažena Marija, ti jasna morska zvezda, jutranja zarja večnega življenja, ki si rodila Sonce vesolja – pomagaj nama!«

    V pesmi z zaupanjem prosimo našo nebeško Vodnico: »Marija, skoz življenje voditi srečno znaš; ti pelji skoz trpljenje življenja čolnič naš. Ti krmi ga v valovih, ti brani ga v vetrovih; Marija, hiti na pomoč!«

    (povzeto po knjižici Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  10. Janez says:

    ČE JE BOG VEDEL, DA SE BO HUDIČ UPRL, ZAKAJ GA JE POTEM USTVARIL? TEŽKO VPREAŠANJE IN ŠE TEŽJI JE ODGOVOR S ČLOVEŠKO PAMETJO! POMAGAJ NAM BOG IN NAS VODI!
    To je vprašanje iz dveh delov. Prvi del je: »Ali je Bog vedel, da se bo hudič uprl?« Iz Svetega pisma vemo, da je Bog vseveden, kar dobesedno pomeni, da vse ve. Job 37,16; Psalm 139,2–4; 147,5; Pregovori 5,21; Izaija 46,9–10 in Prvo Janezovo pismo 3,19–20 ne puščajo dvoma, da je Božje védenje neskončno in da ve vse, kar se je zgodilo v preteklosti, kar se dogaja zdaj in kar se bo zgodilo v prihodnosti. Presežniki v teh vrsticah – »popoln v spoznanju,« »njegovo razumevanje je brez meja,« »vse ve« – jasno povedo, da Božje védenje ni le veliko večje od našega, ampak je neskončno večje. Ve vse stvari v celoti. Če Božje védenje ni popolno, potem je v njegovi naravi pomanjkljivost. Kakršnakoli pomanjkljivost v Božji naravi pa pomeni, da ne more biti Bog, saj sámo Božje bistvo zahteva popolnost vseh njegovih lastnosti. Zato je odgovor na prvo vprašanje: »Da, Bog je vedel, da se bo hudič uprl.«

    Odgovoriti na vprašanje: »Zakaj je Bog ustvaril hudiča, če je vnaprej vedel, da se bo uprl?« je malo težje, ker je to vprašanje »zakaj«, na katerega Sveto pismo in bogoslovje običajno ne daje dovolj izčrpnih odgovorov. Kljub temu lahko pridemo do zadovoljivega, a omejenega razumevanja. Bog je vseveden in vsemogočen. Ker je Bog vedel, da se bo hudič uprl in padel iz nebes, a ga je vseeno ustvaril, mora to pomeniti, da je bil hudičev padec del Božjega suverenega, vnaprej določenega in odločenega načrta iz pretekle večnosti. Noben drug odgovor ni smiseln glede na to, kar vemo do zdaj. Najprej moramo razumeti, da védeti, da se bo hudič uprl, ni isto kot prisiliti hudiča, da se bo uprl. Angel Lucifer je imel svobodno voljo in se je sam odločal (Izaija 14,12-15; Ezekiel 28,15-16). Bog ni ustvaril Luciferja kot hudiča; ustvaril ga je dobrega (Prva Mojzesova knjiga 1,31; Ezekiel 28,11-19).

    Ko skušamo razumeti, zakaj je Bog ustvaril hudiča, ko je vedel, da se bo uprl, moramo upoštevati tudi naslednja dejstva:

    1) Lucifer (angel luči) je imel dober in popoln namen pred padcem. Ezekiel 28,16 o njem v prispodobi govori kot o »kerubu varuhu«. Luciferjev upor ne spremeni Božje izvirne namere iz nečesa dobrega v nekaj slabega. Bog je Neskončna Ljubezen!

    2) Božja suverenost sega do hudiča, celo v njegovem padlem stanju. Bog lahko uporabi hudičeva hudobna dejanja, da na koncu uresniči svoj sveti načrt (gl. Prvo pismo Timoteju 1,20 in Prvo pismo Korinčanom 5,5). V okviru Božje dopustne volje Bog uporabi hudičevo svobodno voljo, da doseže svojo vnaprej določeno dokončno odločilno voljo. Papež Frančišek pravi npr. da je Satan lahko včasih orodje Boga v naloženih preizkušnjah za človeštvo, oziroma da Bog včasih dopusti preizkušnje, kot orodje Božje Vzgoje, ker smo grešili in žalili Boga.

    3) Božji načrt odrešitve je bil določen v pretekli večnosti (Apostolska dela 4,27-28; Razodetje 13,8). Odrešitev zahteva nekaj, česar bi bili rešeni, zato je Bog dovolil hudičev upor in širjenje greha. Božja odločilna volja in dopustna volja popolno delujeta skupaj. Tega s človeško pametjo ne moremo tolmačiti in razumeti sploh brez dobre teološke izobrazbe in bogoslovne kvalifikacije profesorjev, škofov in duhovnikov! Zaupajmo tolmačenju pristojnih!

    4) Trpljenje, ki ga je hudič prinesel na svet, je pravzaprav postalo sredstvo, po katerem je Jezus v svoji človeškosti postal izpopolnjen in popoln Odrešenik vseh odrešenih: »On, za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč veliko sinov pripeljal v slavo. Zato se je spodobilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, izpopolnil s trpljenjem« (Pismo Hebrejcem 2,10). Na ta način je Božja vnaprej določena volja izpolnjena z njegovo dopustno voljo. Bog nam hoče le dobro in hoče, da se grešniki Vrnemo Nazaj k Njemu v Objem!

    5) Od pretekle večnosti je Božji načrt v Kristusu vključeval uničenje hudičevega dela (gl. Prvo Janezovo pismo 3,8). Jezus bo premagal hudobijo in Odrešil vse ljudi in svet pred hudičem. Verujmo v Boga, ki nam hoče le dobro in Zaupajmo Gospodu Bogu, ker vse, kar se zgodi, se zgodi z Božjo Voljo in Božjim Načrtom ter Razlogom!

    Navsezadnje ljudje z našo pametjo ne moremo popolnoma razumeti, zakaj je Bog ustvaril hudiča, če je vedel, da se bo uprl. Nekateri Božji odloki so skriti pred nami in jih ne moremo popolnoma spoznati (Peta Mojzesova knjiga 29,28). Obstaja skušnjava, da bi predpostavljali, da bi bilo »boljše«, če hudič ne bi bil nikoli ustvarjen, ali da bi rekli, da bi moral Bog drugače ravnati. A takšne predpostavke in izjave so nespametne v luči naših čkoveških omejitev in človeške pameti kot padlih in grešnih ter nepopolnih bitij. Pravzaprav pomeni, da bomo, če trdimo, da vemo bolje od Boga, kako voditi svoje vesolje, padli v hudičev greh, ko se je povzdignil nad Najvišjega (Izaija 14,13–14). O Bogu vemo ljudje premalo, da bi lahko kaj sklepali in razumeli. Marsikaj je Božja Skrivnost, ki jo s človeško pametjo brez Božjega navdiha in modrosti ne moremo razumeti. Zato zaupajmo Bogu in ga prosimo, da nas poduči in nas razsvetli, če je taka Božja Volja in je to dobro in prav za nas ljudi!

    Jezus, luč sveta, je edini, ki lahko razsvetli temo hudobije in ki je prinesel Luč Odrešenja za vse ljudi. Jezus sam je vrata k zadovoljivemu življenju in odpuščanju vseh naših grehov. Jezus je prijatelj in pastir, ki te išče in Ti želi Pomagati. Kliče tebe, ga slišiš? Jezus je življenje tega sveta in onostranstva (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je pot odrešenja! Razlog, da se počutimo duhovno lačne, izgubljene v temi, razlog, da ne moremo sami najti pravega smisla življenja je to, da smo zaradi greha in naše nepopolnosti ločeni od Boga. Sveto pismo nazorno pravi, da smo vsi ljudje grešili in smo zato ločeni od Boga. »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi delal samo dobro in bi nikoli ne pogrešil (Pridigar 7,20), saj smo vsi grešili in smo brez Božje slave« (Pismo Rimljanom 3,23). Praznina, ki jo čutimo brez Boga v srcu, je praznina življenja brez Boga, njegove Ljubezni, Miru in Usmiljenja. Ustvarjeni smo bili, da bi imeli razmerje z Bogom in živeli po Božji Volji in Načrtu. Toda zaradi naših grehov nismo upravičeni do tega razmerja. »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši« (Izaija 59,2). Še huje; greh je vzrok, zaradi katerega smo duhovno mrtvi in bomo večno ločeni od Boga na tem in na drugem svetu. (Pismo Rimljanom 6,23a; Pismo Efežanom 2,1). Moramo se spokoriti in prositi Boga odpuščanja grehov.

    Kdo nas lahko reši tega problema (Pismo Rimljanom 7,24-25)? Jezus je edina prava pot! Samo Jezus nas lahko reši. Jezus je umrl na križu, ker je nase prevzel vse grehe Svojega ljudstva, ki verujejo Vanj kot Gospoda in Zveličarja od božjega srda proti grehu. Zanje se je namesto njih prostovoljno žrtvoval, da bi poplačal ves njihov dolg greha (Evangelij po Janezu 3,36; Drugo pismo Korinčanom 5:21). Na križu je Jezus nase prevzel kazen za grehe božjih izbranih ljudi—Svoje ovce, ki jih on sam kliče k sebi (Evangelij po Janezu 10,3-5.11.27-28; Pismo Rimljanom 5,8). Umrl je namesto nas in tri dni kasneje vstal od mrtvih ter premagal greh in smrt (Prvo pismo Korinčanom 15,3-4; Pismo Rimljanom 6,4-5). Zakaj je to storil? Na to vprašanje odgovarja Jezus sam: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« (Evangelij po Luku 15,1-32. 19,10; Prvo pismo Timoteju 1,15). Jezus je umrl, da bi odkupil svoje izgubljeno ljudstvo od greha (Pismo Titu 2,14). Kadar koli se človek pokesa od greha nevere in začne verovati v Jezusa ter zaupati v Njegovo smrt kot popolno plačilo za svoje grehe, je to dokaz, da ga je Bog Sveti Duh že duhovno prebudil od mrtvih in odrešil. Je bil že na novo rojen od zgoraj (Evangelij po Janezu 3,3. 8. 14-16). Njegovi grehi so že odpuščeni in oprani, ter zato veruje (Prvo pismo Korinčanom 6,9-11). Tudi njegova duhovna lakota je potešena. Prižgale so se luči. Ima popolno življenje (Evangelij po Janezu 5,24, 6,47). Spozna njegovega resničnega Prijatelja in Pastirja. Ve, da ga po smrti čaka večno življenje—življenje vstajenja, na veke z Jezusom!

    Vsi ljudje se moramo zavedati, da ni dovolj le moliti in brati Sveto Pismo. Molitev naj nam pomaga, da bomo boljši ljudje in verniki. Vero in naše molitve moramo preliti v naše Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo dobri ljudje in če nes sledimo Jezusa. Krščanstvo bo preživelo zaradi Dobrih, Usmiljenih in Pravičnih Ljudi, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Vero, z Ljubeznijo in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji in apostoli našega Boga in Ljubezni. Molimo da pride k nam po Božji Milosti in po našem pravičnem in bogaboječem življenju Božje kraljestvo, ki je stanje okolja med nami, ki vodi po Poti k Jezusu, ki je naše Odrešenje! Božje Usmiljenje, Ljubezen in Dobrota Vate Zaupamo! Zgodi naj se Božja in ne naša Volja. Hudič prinaša kreganje in delitev med ljudmi, ne Bog, ki uči Ljubezni in Odpuščanje! Ko bomo zapustili poti sovraštva in krenili po Poti Ljubezni in Odpuščanja bomo hodili k Jezusu in se Odrešili! In Boge je tam, kjer se ljudje Ljubijo, se spoštujejo, si pomagajo in si medsebojno odpuščajo! Kjer je sovraštvo in hudobija, tam ni Boga! Bog je Usmiljenje in Ljubezen!

    SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog je prišel na svet da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Bog je namreč Neskončna Dobrota, Ljubezen in Usmiljenje, ki ne mine nikdar!

    MOLIMO ZA ODPUŠČANJE, EDINOST IN SPRAVO MED NAMI VSEMI! ODŽENIMO HUDOBCA OD NAS!
    Krščanska Cerkev v naši domovini in v svetu naj zaživi kot prenovljena Cerkev z novo in prenovljeno ter močno Evharistično Božjo Močjo in Evangeljsko Močjo Odrešenika Jezusa Kristusa med nami vsemi, tako vernimi kot nevernimi državljani. Cerkev naj postane tista Jezusova Cerkev, ki naj utrdi vezi medsebojnega odpuščanja in sprave med nami, edinosti in razumevanja med verniki in duhovniki, med duhovniki in škofi, med škofi in papežem. Gospod Jezus prosimo pomagaj nam, da bo vse Tvoje Božje Ljudstvo sredi nemirnega in razdvojenega sveta delovalo v Kristusovem Duhu v službi Ljubezni, Usmiljenja, Edinosti in Sloge. Bog pridi in nam podari medsebojno Odpuščanje in Spravo med ljudmi, Božji Mir, Božje Usmiljenje in Ljubezen. Razločevanje in vnašanje sporov in hudobije je delo hudobneža, zato opustimo sodbe, greh in hudobijo ter se vrnimo na Pot ki vodi k Jezusu! Ne dopusti Bog prosim vojn in medsebojnega sovraštva in maščevanja med ljudmi pri nas in v svetu in pomagaj nam, da bomo vsi spravljeni in v miru živeli med seboj in se imeli radi. Božje Usmiljenje Vate Zaupamo! Amen.

    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). In to je naša rešitev, da verujemo v Jezusa Učenika in Odrešenika Sveta. In kar je pri človeku nemogoče vedi, da pri Bogu ni nič nemogoče! On je Neskončna Ljubezen in Usmiljenje, ki na vedno ljubi, tudi takrat, ko grešimo in zaidemo s Poti k Njemu. Verujmo v Boga, molimo iskreno in goreče ter ga prosimo za Božjer Vodstvo in Poduk, da nikoli ne zaidemo na stranpoti.

    Medmrežje Gotquestions, drugi in lastni doprinosi razmislekov et altro darovano v širjenje verskega znanja, branje in premislek. Razširjeno in dopolnjeno. Že objavljeno.

    • Miro says:

      MOLITEV ZA CERKEV NA SLOVENSKEM

      Dobri Oče,
      Ti si vedno z nami.
      Z nami si v našem hrepenenju, upanju in veselju.
      Z nami trpiš, ko nas zagrinjajo
      trpljenje in stiske, bolečina in nemoč.
      Z nami si v naši Cerkvi,
      ki jo ljubimo in Te zanjo prosimo.
      Naj jo vedno spremlja Tvoj očetovski blagoslov,
      da bo polnost življenja iskala in našla le v Tebi.

      Naj se kot tvoj ljubljeni Sin
      daruje za vse ljudi, do bolečine.
      Naj jo vodi tvoj Sveti Duh,
      da bo vedno bolj polna modrosti in milosti.
      In naj jo spremlja ljubeča skrb naše nebeške Matere Marije,
      da bo postajala vedno bolj tvoja, vedno bolj sveta.
      Amen.

      (vir: Svet katoliških laikov Slovenije)

  11. Miro says:

    GOSPOD JEZUS NAS NENEHNO NAGOVARJA, DA BI SE VENDARLE ODZVALI KLICEM BOŽJEGA USMILJENJA!

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal veliki glasnici Božjega usmiljenja sv. Favstini Kowalski, namenjene pa so tudi nam:

    »Sem trikrat sveti in upira se mi tudi najmanjši greh. Ne morem ljubiti duše, ki jo omadežuje greh. Ko pa se skesa, ni mejá moji radodarnosti do nje. Moje usmiljenje jo objema in jo opraviči. S svojim usmiljenjem zasledujem grešnike na vseh poteh in moje Srce se veseli, ko se vrnejo k meni. Pozabljam bridkosti, s katerimi so napajali moje Srce, in veselim se njihove vrnitve. Povej grešnikom, da nihče ne uide moji roki. Če bežijo pred mojim usmiljenim Srcem, bodo prišli v moje pravične roke. Povej grešnikom, da vedno čakam nanje in poslušam bitje njihovega srca, kadar utripa zame. Napiši, da jih nagovarjam z očitki vesti, z neuspehi in trpljenjem, z viharji, bliskom in gromom, nagovarjam jih z glasom Cerkve; če pa onemogočijo vse moje milosti, se začnem nanje jeziti, jih prepuščam njim samim in jim dajem, kar želijo« (Dnevnik sv. Favstine, št. 1728).

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  12. Miro says:

    USMILJENJE JE CVET LJUBEZNI; BOG JE LJUBEZEN, IN USMILJENJE JE NJEGOVO DELO; ZAČENJA SE V LJUBEZNI IN V USMILJENJU SE RAZKRIVA!

    Te besede življenja, ki jih je v svojem Dnevniku zapisala velika glasnica Božjega usmiljenja sv. Favstina Kowalska, današnja godovnjakinja, so tudi nam v veliko luč in oporo na naši življenjski poti. Iz Dnevnika sv. Favstine so tudi naslednji odlomki z Jezusovimi nagovori:

    Povej, moja hči, da sem sama ljubezen in usmiljenje. Če se mi duša z zaupanjem približa, jo napolnim s tako velikimi milostmi, da sama po sebi teh milosti ne more sprejeti, marveč jih izžareva na druge duše. (1074)

    V tej poslednji uri človek nima ničesar v svojo obrambo razen mojega usmiljenja; srečen, kdor se je v življenju potapljal v studenec usmiljenja, ker ga pravičnost ne bo dosegla. (1075)

    Vedi, moja hči, če si prizadevaš za popolnost, boš posvetila veliko duš, če pa si ne bi prizadevala za svetost, bi prav s tem veliko duš ostalo nepopolnih. (1165)

    Iz vseh mojih ran kakor iz potokov priteka usmiljenje za ljudi, toda rana mojega srca je vrelec nepojmljivega usmiljenja; iz tega vrelca kipijo vse milosti za duše. Žgeta me pramena usmiljenja, želim ju izliti na človeške duše. Govori vsemu svetu o mojem usmiljenju. (1190)

    O kako me boli, da se kristjani tako malo združujejo z menoj v svetem obhajilu. Čakam nanje, oni pa so do mene tako brezbrižni. Ljubim jih tako nežno in iskreno, oni pa mi ne zaupajo. Želim jih obsipati z milostmi – oni jih nočejo sprejeti. Do mene se vedejo kakor (do) nečesa mrtvega, moje srce pa je vendar polno ljubezni in usmiljenja. (1147)

    Sem trikrat sveti in upira se mi tudi najmanjši greh. Ne morem ljubiti duše, ki jo omadežuje greh. Ko pa se skesa, ni meja moji radodarnosti do nje. Moje usmiljenje jo objema in jo opraviči. (1728)

    Z molitvijo in trpljenjem rešiš več duš kako kak misijonar s samimi nauki in pridigami. (1767)

    Ko bi se ljudje popolnoma meni zaupali, bi jih sam posvečeval in jih obsipaval s še večjimi milostmi. (1682)

    (gornji navedki povzeti po izboru na spletni strani druzina.si)

    Več o življenju in delu sv. Favstine Kowalske na:
    http://svetniki.org/sveta-marija-favstina-redovnica-in-mistikinja

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

  13. Hvala says:

    RESNICA O NAS SAMIH
    ——————————-
    POL LETA MINEVA, ODKAR ŽIVIMO V NENADEJANEM ČASU: V NAVZOČNOSTI KORONAVIRUSA.

    V PRETEKLOSTI SO LJUDJE, KI JIH JE ZAJEL TAKŠNA ALI DRUGAČNA PREIZKUŠNJA, ISKALI POMOČ V VŠE GLOBLJI POVEZANOSTI Z BOGOM IN ZAUPALI , DA JIH LAHKO LE ON REŠI. KAJ PA SE DOGAJA OB POJAVU KORONAVIRUSA?
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ZAVRAČANJE JEZUSA, CERKVE, VERE IN ISKANJA ZAVETJA DRUGOD.
    ——————————————————————————————————————————————————
    JEZUS JE HOTEL, DA SE JASNEJE POKAŽE TRDNOST NAŠE VERE IN ZAUPANJA VANJ. PA SE V VELIKI MERI IZKAZUJEMO KOT TISTI, KI MENIJO, DA SE JE NAJPREJ TREBA ZAŠČITITI PRED JEZUSOM, PRED PREJEMANJEM ZAKRAMENTOV, CERKVIJO OBČESTVOM, KOT DA SO TU NAJVEČJKA ŽARIŠČA OKUŽB.

    TU GRE SEVEDA ZA NAJVEČJE ZAVAJANJE IN ŽALITEV JEZUSA SAMEGA. ŽE RES, DA JE PRAV, DA SMO PREVIDNI.
    TODA VPRAŠAM SEBE IN VAS:”ALI JE JEZUS NAŠA REŠITEV IN REŠITELJ? ZAKAJ POTEM BEŽIMO OD GLAVNEGA VIRA REŠITVE IN GA TAKO OMALOVAŽUJEMO? JE ON KOGA ŽE OKUŽIL? SO LJUDJE KDAJ ZBOLEVALI V NJEGOVI NAVZOČNOSTI? ALI SE NI DOGAJALO PREDVSEM NASPROTNO?
    ————————————————————————————————————————————————–
    NAŠ GOSPOD V NAS NE NAJDE NIČESAR, ZA KAR BI NAM MORAL DATI NAGRADO. TODA MI SMO SLEPI, GLUHI, UMIRAMO V STRAHU IN GREHU. VSE KAR PRIČAKUJE OD NAS, JE VERA, DA LAHKO ON NEKAJ SPREMENI. BOG NI PRIČAKOVAL OD ABRAHAMA NIČ DRUGEGA KOT LE VERO.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    IN SAMO VERO MU JE PRIZNAL KOT ZASLUGO.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    DOKLER SI NEKDO NE PRIZNA, DA JE BOLAN IN NEMOČEN, ŽIVLJENSKO ŠEPAV, SLEP IN GLUH, CELO MRTEV, KER SE JE PREPUSTIL STRASTEM IN SE UPRL BOGU, NE MORE VEROVATI.
    —————————————————————————————————————————————————–
    ——————————————————————————————————————————————————
    SPOZNANJE PRAVE RESNICE O NAS SAMIH, NAM DAJE MOČ, DA LAHKO VERUIJEMO( Priloga Niko Rupnik. Prenova)

    https://drive.google.com/file/d/1dhd425Bpp_UIuLjJ-07ps1QfHfe8sFSl/view

  14. Miro says:

    STOPNJE GLEDE BOŽJE VOLJE: VDATI SE V BOŽJO VOLJO. SPREJETI BOŽJO VOLJO. HOTETI BOŽJO VOLJO. LJUBITI BOŽJO VOLJO. (sv. JožefMarija Escriva, Pot)

    O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE! (sv. Angela Merici)

    Priporočimo se Preblaženi Devici Mariji in vsem svetnikom, da bi se mogli v srcu z ljubeznijo odpirati odrešenjskemu delovanju presvete Božje volje. V molitvi prosimo še zlasti za ponižno, verujoče, preprosto in poslušno srce, kajti »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost« (Jak 4,6)!

    Preblažena Devica Marija, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prosi za nas!
    Sv. JožefMarija Escriva, prosi za nas!
    Sv. Angela Merici, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

  15. Janez says:

    ALI JE DOVOLJ MOLITEV ZA NAŠO ODREŠITEV? ZAKAJ NE?
    »Ali obstaja za kristjane molitev, ki bi jo lahko molil in si s tem zagotovil odrešitev?« Pomembno je vedeti, da odrešitve ne prejmeš, če izrečeš neko molitev ali izgovoriš določene besede. Sveto pismo nikjer ne piše o tem, da bi nekdo prejel odrešitev tako, da bi molil. Molitev ni svetopisemski način odrešitve. Metoda odrešitve po Svetem pismu je spreobrnitev [naša odvrnitev od grehov in grešnega življenja brez Boga] in vera v Jezusa Kristusa. Evangelij po Janezu 3,16 nam tako pravi: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Odrešitev zato po Svetem pismu dobimo z milostjo po veri (Pismo Efežanom 2,8), tako da sprejmemo Jezusa za Odrešenika (Evangelij po Janezu 1,12) in ponižno zaupamo samo Jezusu (Evangelij po Janezu 14,6; Apostolska dela 4,12), ne da izgovarjamo le neko molitev. Več je potrebno!

    Svetopisemsko sporočilo odrešitve je preprosto in jasno ter obenem čudovito in nas opogumlja. Vsi ljudje smo zgrešili proti Bogu (Pismo Rimljanom 3,23). Razen Jezusa Kristusa ni nikogar, ki bi vse življenje živel brez greha (Pridigar 7,20). Zaradi svojega greha si zaslužimo Božjo sodbo (Pismo Rimljanom 6,23) in ta sodba je telesna smrt, ki ji sledi večna duhovna smrt, ker nismo živeli brez greha ter verovali in sprejeli Boga v naše življenje. Zaradi svojega greha in zaslužene kazni zanj ter odklanjanja Jezusa, ki nas vabi k Sebi, ne moremo sami, s svojimi močmi in prizadevanji, storiti ničesar, da bi se spravili z Bogom, da bi nam Bog odpustil. Bog nam je pomagal k odrešitivi z Jezusom Odrešenikom, ki je prišel na svet za nas. Vera v Boga in Božja Ljubezen je tako tista Milost, ki nam jo Boga poklanja v svoji Dobroti, Ljubezni in Usmiljenju. Bog ve koliko kot grešni ljudje zmoremo in koliko tehtamo in nam hoče pomagati, saj ve, da brez Njega ne moremo storiti ničesar. Brez Boga nam ne zraste niti nov las na glavi. Ker nas je Bog tako zelo ljubil, je Bog poslal Odrešenika na Zemljo tako, da se je Bog Sin utelesil v osebi Jezusa Kristusa. Jezus je živel popolno življenje, kot pravi človek in pravi Bog med nami na Zemlji, ki je bilo všeč Bogu, in nam razodel, kdo je Bog ter nas Učil v evangeljskih prilikah, delal dobra dela med ljudmi in čudeže. Vendar pa je človeštvo zavrnilo Jezusa in ga usmrtilo s križanjem. V tem strašnem dejanju je Jezus umrl namesto nas grešnike. Jezus je vzel jezo in obsodbo za greh nase in umrl namesto nas, kot naš nadomestnik, zaradi velike Božje Ljubezni in Usmiljenja (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Jezus je bil potem obujen od mrtvih (Prvo pismo Korinčanom 15), s čimer je dokazal, da je bilo njegovo plačilo za greh zadostno in da je premagal greh, smrt in hudiča. Posledica Jezusove žrtve je, da je Bog dosegel odrešitev za nas. Bog vsem nam zapoveduje, naj se spreobrnemo [odvrnemo od greha] (Apostolska dela 17,30–31) in se priklonimo Jezusu, ker je v celoti plačal ceno za naše grehe (Prvo Janezovo pismo 2,2). Odrešitev dobimo, če častimo in verujemo v Jezusa kot svojega Gospoda in Odrešenika, živimo tako kot Jezus Kristus in ne le takrat, ko izgovorimo neko molitev.

    To pa ne pomeni, da ne moremo vključiti molitve v sprejetje naše odrešitve. Če veruješ v evangelij, moliš k Bogu, živiš pravično in spolnjuješ evangelij ter Božjo Voljo, se kot dober kristjan in dober človek spreobrneš [odvrneš od greha] in zaupaš v Jezusa kot svojega Gospoda in Odrešenika. Zato je prav, dobro in primerno, če izraziš to vero Bogu v iskreni in goreči molitvi. Molitvi, ki se nadaljuje v Tvojem pravičnem in evangeljskem življenju, ki odseva in izžareva Kristusa v Tvojem Življenju v odnosu do bližnjih z dobrimi deli in služenju drugim. Sporazumevanje z Bogom skozi molitev je tako naraven način napredovanja od strinjanja z dejstvi o Jezusu do popolnega zaupanja vanj kot Gospoda in Odrešenika. Molitev je naravna posledica tega, da položiš svojo vero za odrešitev samo v Jezusa, ki ga nosiš v duši in svojem srcu in to dejavno živiš in izkazuješ v svojem življenju. Bistvenega pomena za odrešitev kristjanov zato ni to, da bi izrekli Bogu gorečo molitev. Če izrečeš le neko molitev, te to ne more odrešiti, saj moraš tudi pobožno in pravično živeti po Božji Volji in evangeliju Jezusa Kristusa! Če si prepričan v svojo potrebo po odrešenju, ki ga lahko dobiš samo v Jezusu Kristusu, položi svojo vero vanj in živi tako kot nas je učil Jezus. Iskreno zaupaj njegovi smrti na križu in za vse nakot edini zadostni žrtvi za tvoje in vse naše grehe. Popolnoma se zanesi samo nanj kot svojega Odrešenika in Gospoda, preko katerega edino lahko pridemo v Nebeško Domovino k Bogu Očetu in se odrešimo. Kaj če bi se resnično pokesali grehov in se spreobrnili ter začeli žiuveti tako kot nas Uči Jezus? Morda pa se nam bo na široko odprla Božja Milost in Božje Usmiljenje, ko bomo molili iskreno in goreče iz srca ter prelili našo Vero v konkretno življenjsko prakso Ljubezni, Dobrote, Usmiljenja, Sočutjan in Strpnosti tako, da bomo prosili Božjega Blagoslova in Vodstva za vse kar bomo naredili in pomagali drugim, ki potrebujejo pomoč in usmiljenje. Zakaj ko pomagamo in služimo drugim pomagamo sebi ker Slavimo Boga in se mu Zahvaljujemo!

    1. Matej 24:13: »Kdor pa bo zdržal do konca, ta bo rešen.«
    2. Apostolska dela 16:30, 31: »Veruj v Gospoda Jezusa in boš rešen.« Pomen: Če želimo biti rešeni, moramo verovati v Jezusa.
    3. Pismo Timoteju: »To je dobro in sprejemljivo v očeh našega Rešitelja, Boga, ki hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice.« Pomen: Verovanje v Jezusa mora temeljiti na točnem in dognanem spoznanju iz Svetega pisma, kjer nam govori Bog.
    4. Hebrejcem 5:9: »[Jezus] je omogočil večno rešitev vsem tistim, ki so mu poslušni.« Pomen: Če ljudje želijo biti rešeni, morajo poznati in ubogati Jezusove zapovedi.

    Gotquestions et altro

    NAŠ KRIŽ
    Gospod, kakšen križ je to Gospod? Križ, ki sploh ni križ. Zdaj že poznam kaj je potrebno. Ves se moram prepustiti tebi; in odslej, s tvojo pomočjo, bodo vsi moji križi vedno takšni. Naj se zgodi in izpolni najpravičnejša, najbolj ljubeča Božja volja, naj se jo vekomaj časti in poveličuje nad vsem! Amen. Jose Escriva nas tako kratko opogumlja: »Ko pa križ postane resen in težak, bo Jezus poskrbel, da bomo napolnjeni z mirom. Postal bo naš Simon iz Cirene in bo lajšal naše breme. Zaupajmo in Verujmo Gospodu«

    • Janez says:

      Kdor je zvijačnega srca, ne bo našel sreče, kdor je lažnivega jezika, bo padel v hudobijo. Pridigar »Ni se vam treba nenehno zahvaljevati, delajte tudi vi dobro in pomagajte. Kar je narobe z našim svetom je to, da smo pozabili, kako drug drugega ljubiti. Kajti, ne pozabimo: sočutje spreminja svet na bolje, pa naj bo v še tako majhnih količinah.« Neznani avtor.

      Ja, ‘gospa sreča’ ne more vstopiti k nam, če ne odpremo srca k trpečim, h katerim nas kliče Ljubezen. Odprto srce ji omogoči vstop v obe smeri: ljudem v stiski in k nam samim. V S/sočutju prebujena B/bližina je edina, ki (nas) notranje (po)teši in (u)miri. Niti Bog ne more (od)rešiti sebičnežev, tistih, ki pestujejo le sebe in se odvračajo od bolečine bližnjih (ne le ljudi – tudi živali, pa matere zemlje …), h katerim so poklicani. So kot nabuhla zvezda, ki se slej ko prej sesuje sama vase in doživi osebni kolaps.

      Vredno in potrebno je sestopati s piedestala lastnih ugodnosti in se sklanjati k tistim, h katerim nas priteguje Bog sam. Kako pomenljivo nam s svojimi ravnanji pričuje to papež Frančišek. Kot njegov zavetnik Frančišek Asiški stopa k ljudem v stiski, ki tavajo na rimskih cestah, v izgubljenosti Zahodne civilizacije. Nadškof Krajewski ni zanikal, da se mu papež Frančišek, oblečen v navadno duhovniško oblačilo, večkrat pridruži na nočnih obiskih revnih. Ja, papež je v L/ljubezni pogumen in iznajdljiv. – Sva tudi midva?

      Pater dr. Karel Gržan, Ognjišče (odlomek)

  16. Miro says:

    VERNI LAIKI IMAJO PO SVOJI POSEBNI POKLICANOSTI NALOGO ISKATI BOŽJE KRALJESTVO S TEM, DA OSVETLJUJEJO IN UREJAJO ČASNE REČI V SKLADU Z BOŽJO VOLJO!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kdo so verniki?

    Verniki so tisti, ki se s krstom včlenijo v Kristusa in postanejo udje božjega ljudstva. Deležni so Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe, vsak po svoji zmožnosti pa je poklican k izvrševanju poslanstva, ki ga je Bog zaupal Cerkvi. Med njimi vlada resnična enakost glede dostojanstva božjih otrok.

    Kako je sestavljeno božje ljudstvo?

    Po božji ureditvi so v Cerkvi med verniki posvečeni nositelji službe, ki so prejeli zakrament svetega reda in sestavljajo hierarhijo Cerkve. Drugi se imenujejo laiki. Končno so v Cerkvi verniki, ki pripadajo prvim in drugim in se na poseben način posvetijo Bogu z zaobljubo evangeljskih svetov: čistost v celibatu, uboštvo in pokorščina.

    Zakaj je Kristus ustanovil cerkveno hierarhijo?

    Kristus je ustanovil cerkveno hierarhijo s poslanstvom, da pase božje ljudstvo v njegovem imenu; za to ji je dal avtoriteto (oblast). Sestavljajo jo posvečeni nositelji služb: škofje, duhovniki, diakoni. Po zakramentu svetega reda škofje in duhovniki z izvrševanjem svoje službe delujejo v imenu in v osebi Kristusa-glave; diakoni služijo božjemu ljudstvu z diakonijo (služenjem) besede, bogoslužja, ljubezni.

    Kako se udejanja zborna razsežnost cerkvene službe?

    Po zgledu danajsterih apostolov, ki jih je Kristus skupaj izbral in poslal, je enota udov cerkvene hierarhije v službi občestva vseh vernikov. Vsak škof kot ud škofovskega zbora izvršuje svojo službo v občestvu s papežem, ker je z njim postal deležen skrbi za vesoljno Cerkev. Duhovniki izvršujejo svojo službo v duhovniškem zboru delne Cerkve v občestvu s svojim škofom in pod njegovim vodstvom.

    Zakaj ima cerkvena služba tudi osebnostno naravo?

    Cerkvena služba ima tudi osebnostno naravo, ker je v moči svetega reda vsakdo odgovoren pred Kristusom, ki ga je osebno poklical in mu podelil poslanstvo.

    Kakšno je papeževo poslanstvo?

    Papež, rimski škof in naslednik apostola Petra, je trajno in vidno počelo ter temelj edinosti Cerkve. Je Kristusov namestnik, glava škofovskega zbora in pastir vesoljne Cerkve, nad katero ima po božji ustanovitvi polno, vrhovno, neposredno in vesoljno oblast.

    Kakšna je naloga škofovskega zbora?

    Zbor škofov, v občestvu s papežem in nikoli brez njega, prav tako izvršuje vrhovno in polno oblast nad vso Cerkvijo.

    Kako škofje udejanjajo svojo učiteljsko službo?

    Škofje v občestvu s papežem imajo prvo dolžnost, da vsem zvesto in z oblastjo oznanjajo božji evangelij kot verodostojni pričevalci vere apostolov, nosilci Kristusove avtoritete. Po nadnaravnem verskem čutu se božje ljudstvo neomahljivo oklepa vere pod vodstvom živega cerkvenega učiteljstva.

    Kdaj se udejanja nezmotnost cerkvenega učiteljstva?

    Nezmotnost se udejanja, kadar rimski škof v moči svoje oblasti vrhovnega pastirja Cerkve ali zbor škofov v občestvu s papežem zlasti na vesoljnem cerkvenem zboru dokončno razglasi kak nauk o veri ali nraveh, in tudi kadar papež in škofje v svojem rednem učiteljstvu soglasno predlagajo kak nauk kot dokončen. Takšnih naukov se moramo oklepati s poslušnostjo vere.

    Kako škofje izvršujejo posvečevalno službo?

    Škofje posvečujejo Cerkev kot oskrbniki Kristusove milosti s službo besede in zakramentov, zlasti z evharistijo, in tudi s svojo molitvijo, svojim zgledom in svojim delom.

    Kako škofje izvršujejo vodstveno službo?

    Vsak škof kot član škofovskega zbora ima zborno (kolegialno) skrb za vse delne Cerkve in za vso Cerkev skupaj z drugimi škofi, zedinjenimi s papežem. Škof, kateremu je zaupana delna Cerkev, jo vodi z avtoriteto svoje svete redne in neposredne oblasti, ki jo opravlja v imenu Kristusa, dobrega pastirja, v občestvu z vso Cerkvijo in pod vodstvom Petrovega naslednika.

    Kakšna je poklicanost vernih laikov?

    Verni laiki imajo po svoji posebni poklicanosti nalogo iskati božje kraljestvo s tem, da osvetljujejo in urejajo časne reči v skladu z božjo voljo. Tako udejanjajo poklicanost k svetosti in apostolatu, ki velja vsem krščenim.

    Kako so laiki deležni Kristusove duhovniške službe?

    Deležni so je s tem, da darujejo – kot duhovno daritev “prijetno Bogu po Jezusu Kristusu” (1 Pet 2,5), zlasti v evharistiji – svoje življenje z vsemi deli, molitvami in apostolskimi pobudami, družinsko življenje in vsakdanje delo, nadloge življenja, ki jih prenašajo potrpežljivo, ter duševni in telesni počitek. Tako tudi laiki, predani Kristusu in posvečeni po Svetem Duhu, svet sam darujejo Bogu.

    Kako so laiki deležni Kristusove preroške službe?

    Deležni so je s tem, da v veri vedno bolj sprejemajo Kristusovo besedo in jo oznanjajo svetu s pričevanjem svojega življenja in z besedo, evangelizacijo in katehezo. Ta evangelizacija dobiva posebno učinkovitost iz tega, ker poteka v navadnih razmerah sveta.

    Kako so deležni njegove kraljevske službe?

    Laiki so deležni Kristusove kraljevske službe, ker so od njega prejeli oblast, da z zatajevanjem samega sebe in s svetostjo svojega življenja premagujejo greh v sebi in v svetu. Opravljajo različne službe v blagor skupnosti in z resničnimi moralnimi vrednotami prežemajo človekove časne dejavnosti in družbene ustanove.

    Kaj je posvečeno življenje?

    To je od Cerkve odobren življenjski stan. Je svoboden odgovor na poseben Kristusov klic, s katerim se posvečeni v celoti predajo Bogu in si prizadevajo za popolno ljubezen ob nagibanju Svetega Duha. Za takšno posvetitev je značilno življenje po evangeljskih svetih.

    Kaj posvečeno življenje podarja poslanstvu Cerkve?

    Posvečeno življenje je deležno poslanstva Cerkve s polno predanostjo Kristusu in bratom ter pričuje za upanje nebeškega kraljestva.

    (vir: Kompendij KKC, 177-193)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  17. Miro says:

    GESLO SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA JE BILO: »MOJ BOG IN MOJE VSE!« – JEZUS KRISTUS NAS VSE KLIČE K POLNOSTI EVANGELJSKEGA ŽIVLJENJA!

    Čudovit zgled takega življenja nam je dal posebno v svetem Frančišku Asiškem, katerega god danes slavimo. Z njim nam je dal tudi velikega priprošnjika za milosti, ki jih potrebujemo. Da bomo njegove priprošnje deležni in da bomo Bogu všeč, najprej priznajmo svojo grešnost in jo obžalujmo (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju sv. Frančiška Asiškega na:
    http://svetniki.org/sveti-francisek-asiski-redovni-ustanovitelj

    Po zgledu sv. Frančiška Asiškega tudi mi darujmo molitve, delo in trpljenje za spreobrnjenje grešnikov, za trdno vero in polnost evangeljskega življenja med kristjani, za sveto Cerkev … Storimo to še zlasti pri sveti maši, pri kateri se za naše odrešenje daruje naš Gospod Jezus Kristus.

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

  18. Janez says:

    Molitev svetega Frančiška Asiškega

    Gospod, naj bom orodje Tvojega miru,
    kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen;
    kjer je krivica, naj prinašam odpuščanje;
    kjer je dvom, naj prinašam vero;
    kjer je obup, naj prinašam upanje;
    kjer je tema, naj prinašam luč;
    kjer je žalost, naj prinašam radost.

    O Božji gospodar,
    pomagaj mi,
    da bom raje tolažil, kot prejemal tolažbo,
    da bom raje razumel druge, kot bil deležen razumevanja,
    da bom raje ljubil, kot prejemal ljubezen;
    kajti s tem, ko dajemo, tudi prejemamo;
    in ko umremo sebi, se rodimo v večno življenje. Amen

  19. Janez says:

    Sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj
    Lik asiškega Ubožca spada med najbolj mikavne v vrsti svetnikov katoliške Cerkve. Zgled njegovega življenja je še posebej dragocen danes, ko mnogi ljudje prodajajo dušo in telo bogu, ki se imenuje standard, ki pa jih ne more osrečiti. Človek je srečen, če hoče biti ‘orodje miru’, kakor je zapisano v lepi molitvi, ki jo pripisujejo svetemu Frančišku Asiškemu. Rodil se je 26. septembra 1182 v Assisiju, mestu v sončni italijanski pokrajini Umbriji. Njegov oče je bil trgovec s francoskim blagom, njegova mati je bila iz južne Francije. Ko se je otrok rodil, je bil oče na potovanju, zato mu je sama izbrala ime Janez (Giovanni), oče pa ga je po vrnitvi prekrstil v Frančiška (Francesco = Francozek) in mu namenil nasledstvo v trgovskem poklicu. Kazalo je, da se bo fant kot trgovec odlično obnesel, le preveč družaben in radodaren je bil. Bil je duša vesele fantovske družbe, toda vedno zelo dostojen. Ko mu je bilo dvajset let, je zbolel in takrat se je v njegovi duši izvršila velika sprememba.

    Vse, kar je imel svojega, je razdal revežem, bogato obleko pa vrnil očetu ter se umaknil v samoto. Neke noči je zaslišal klic: »Frančišek, popravi mojo cerkev, ki se podira!« Misleč, da gre za razpadajočo cerkvico sv. Damijana blizu mesta, se je takoj lotil dela. Kmalu pa je spoznal, da ga Bog kliče k obnovi Kristusove Cerkve, ki je propadala zaradi posvetnega duha, ki jo je bil zajel. Začel je hoditi okoli in oznanjati uboštvo. Preživljal se je z darovi, ki jih je priberačil. Bil je neprimerno srečnejši kot prej, ko je letal od zabave do zabave. Njegovemu zgledu so sledili številni njegovi nekdanji prijatelji. Tako je nastala prva Frančiškova družina, ki se je do leta 1221, ko je Frančišek sestavil redovna pravila, katera je potrdil papež Honorij III., pomnožila tako, da je štela že 1.200 bratov. Še prej, leta 1212, je Frančišek skupaj z asiško meščanko Klaro, ki je tudi svetnica, ustanovil žensko vejo reda: to je ‘drugi red’ ali klarise, ki so živele v svojih lastnih samostanih. Za poročene, ki živijo sredi sveta, pa je Frančišek leta 1221 ustanovil tako imenovani ‘tretji red’ – skupnost tistih, ki živijo v duhu redovnih pravil sv. Frančiška. Vse tri veje so se kmalu razmahnile po vsem krščanskem svetu.

    Od številnih lepih stvari iz življenja sv. Frančiška naj omenimo to, da je za božični praznik leta 1223 v votlini samotnega kraja Greccio med polnočnico pripravil žive jaslice in od takrat je navada po cerkvah in po domovih v božičnem času postavljati jaslice. Za praznik povišanja svetega križa, 14. septembra 1224, je Frančišek dobil na rokah, nogah in prsih znamenja Kristusovih ran, ki jih je nosil do smrti. Dve leti pozneje je nevarno zbolel in na bolniški postelji zložil pesem, ki je v književnosti znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Sestra Smrt, kakor jo je sam imenoval, je prišla ponj 3. oktobra 1226, ko je dopolnil 44 let. Njegov prijatelj kardinal Hugolin, ki je postal papež Gregor IX., je 16. julija 1228 Frančiška razglasil za svetnika in določil, da se njegov god obhaja 4. oktobra. Na papeževo željo je brat Elija sezidal v Assisiju veličastno cerkev, pod katero so sv. Frančišku pripravili grob. Na grobu tega priljubljenega svetnika se že stoletja zbirajo romarji z vsega sveta. Lik asiškega Ubožca spada med najbolj mikavne v vrsti svetnikov katoliške Cerkve. Zgled njegovega življenja je še posebej dragocen danes, ko mnogi ljudje prodajajo dušo in telo bogu, ki se imenuje standard, ki pa jih ne more osrečiti. Človek je srečen, če hoče biti ‘orodje miru’, kakor je zapisano v lepi molitvi, ki jo pripisujejo svetemu Frančišku Asiškemu.

    Leto 1205 je bilo zanj odločilno. Kot že tolikokrat prej je Frančišek molil v mali, razpadajoči cerkvici sv. Damijana pod Assisijem. Nenadoma je zaslišal, kako mu Kristus s križa govori: »Frančišek, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Frančišek je poziv tedaj razumel dobesedno, prodal številne bale očetovega blaga, izkupiček pa izročil župniku cerkvice sv. Damijana, da bi obnovil kapelo. Besni oče Bernardone je od Frančiška zahteval, naj mu vrne denar, sicer se bo moral odpovedati dediščini. Frančišek je vse vrnil in se hkrati odpovedal tudi dediščini. Kmalu nato je Frančišek med mašo v takrat še majhni cerkvi sv. Marije Angelske v Porcijunkuli na ravnini pod Assisijem zaslišal besede iz Lukovega evangelija: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne čevljev.« Spoznal je, da mu je s tem nakazana njegova pot najbolj ubogega med ubogimi. Odložil je čevlje, si oblekel kuto, jo prevezal z vrvjo in se kot berač podal na popotovanje. Kmalu se je Frančišku, ki so ga prebivalci Assisija medtem razglasili za norega, pridružilo več enako mislečih prijateljev. Leta 1210 je Frančišek z dvanajstimi tovariši odšel k papežu Inocencu III. (1198–1216) v Rim in od njega dobil potrditev prvega preprostega vodila, ki se je kasneje izgubilo. Tako je nastali zametki reda manjših bratov. Število tistih, ki so želeli slediti Kristusu po Frančiškovem zgledu, je bilo vedno večje. Med njimi je bila tudi sv. Klara Asiška (1194–1253), ki je leta 1212 ustanovila žensko vejo, red klaris, imenovano tudi drugi red. Frančišku se je želelo priključiti mnogo laikov, tudi takšnih, ki so bili že poročeni. Tako je leta 1221 Frančišek zanje ustanovil tako imenovani tretji red, s čimer je omogočil, da so se redu manjših bratov pridružile nove skupine ljudi. Novembra leta 1223 je papež Honorij III. (1216–1227) potrdil novo, pravno osnovano vodilo, imenovano Potrjeno vodilo.

    Sveti Frančišek se je rodil 26. septembra 1182 v Assisiju, mestu v sončni italijanski pokrajini Umbriji. Njegov oče je bil trgovec s francoskim blagom, njegova mati je bila iz južne Francije. Ko se je otrok rodil, je bil oče na potovanju, zato mu je sama izbrala ime Janez (Giovanni), oče pa ga je po vrnitvi prekrstil v Frančiška (Francesco = Francozek) in mu namenil nasledstvo v trgovskem poklicu. Kazalo je, da se bo fant kot trgovec odlično obnesel, le preveč družaben in radodaren je bil. Bil je duša vesele fantovske družbe, toda vedno zelo dostojen. Ko mu je bilo dvajset let, je zbolel in takrat se je v njegovi duši izvršila velika sprememba. Vse, kar je imel svojega, je razdal revežem, bogato obleko pa vrnil očetu ter se umaknil v samoto. Neke noči je zaslišal klic: »Frančišek, popravi mojo cerkev, ki se podira!« Misleč, da gre za razpadajočo cerkvico sv. Damijana blizu mesta, se je takoj lotil dela. Kmalu pa je spoznal, da ga Bog kliče k obnovi Kristusove Cerkve, ki je propadala zaradi posvetnega duha, ki jo je bil zajel. Začel je hoditi okoli in oznanjati uboštvo. Preživljal se je z darovi, ki jih je priberačil. Bil je neprimerno srečnejši kot prej, ko je letal od zabave do zabave. Njegovemu zgledu so sledili številni njegovi nekdanji prijatelji. Tako je nastala prva Frančiškova družina, ki se je do leta 1221, ko je Frančišek sestavil redovna pravila, katera je potrdil papež Honorij III., pomnožila tako, da je štela že 1.200 bratov. Še prej, leta 1212, je Frančišek skupaj z asiško meščanko Klaro, ki je tudi svetnica, ustanovil žensko vejo reda: to je ‘drugi red’ ali klarise, ki so živele v svojih lastnih samostanih. Za poročene, ki živijo sredi sveta, pa je Frančišek leta 1221 ustanovil tako imenovani ‘tretji red’ – skupnost tistih, ki živijo v duhu redovnih pravil sv. Frančiška. Vse tri veje so se kmalu razmahnile po vsem krščanskem svetu. Od številnih lepih stvari iz življenja sv. Frančiška naj omenimo to, da je za božični praznik leta 1223 v votlini samotnega kraja Greccio med polnočnico pripravil žive jaslice in od takrat je navada po cerkvah in po domovih v božičnem času postavljati jaslice. Za praznik povišanja svetega križa, 14. septembra 1224, je Frančišek dobil na rokah, nogah in prsih znamenja Kristusovih ran, ki jih je nosil do smrti. Dve leti pozneje je nevarno zbolel in na bolniški postelji zložil pesem, ki je v književnosti znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Sestra Smrt, kakor jo je sam imenoval, je prišla ponj 3. oktobra 1226, ko je dopolnil 44 let.

    Njegov prijatelj kardinal Hugolin, ki je postal papež Gregor IX., je 16. julija 1228 Frančiška razglasil za svetnika in določil, da se njegov god obhaja 4. oktobra. Na papeževo željo je brat Elija sezidal v Assisiju veličastno cerkev, pod katero so sv. Frančišku pripravili grob. Na grobu tega priljubljenega svetnika se že stoletja zbirajo romarji z vsega sveta. Redke cerkvene osebnosti so tako kot Frančišek Asiški vplivale na Cerkev in družbo zahodnega sveta. Vse življenje je imel pred seboj en sam cilj: postati vedno bolj podoben Kristusu. Marsikateremu kristjanu je sveti Frančišek lahko za zgled tudi danes, da tudi mi hodimo po Poti za Kristusom in smo Jezusu v vsem podobni!

    Vir: Svetnik za vsak dan, Silvester Čuk, dopolnjeno

  20. Janez says:

    Odslej ljubim le Tebe Gospod Jezus in hodim za Teboj ali Ex hoc solum amo te Dominus Iesus sequere me et te

    Molitev je odgovor, ki ga spodbudi beseda, s katero se na nas obrača Bog. On je prvi, On vedno prevzema pobudo, ker nas ljubi prvi (prim. 1 Jn 4,19). Molitev, če je resnična, je vedno ljubeč odgovor na Njegovo besedo ljubezni. Če naša molitev ne izhaja in nas ne vodi k poslušanju Boga, njegove besede, ostajamo zunaj molitve, samo na njeni lupini. Toda, samo z lupinami se ne moremo nahraniti. »Poslušanje« je ključ do Svetega pisma. Glagol »poslušati« najdemo 1100-krat v Stari zavezi in 445-krat v Novi zavezi. Bog nas torej vedno znova spodbuja, da postanemo poslušalci Njegove Božje besede. Temu poslušanju oziroma slišanju Božje besede pa naravno sledi naš odgovor molitve in ljubezni, pokorščine Božji besedi in njeno uresničenje. V biblično-krščanskem kontekstu ima molitev svoje mesto po poslušanju Božje besede, to je po njenem branju in meditaciji, premišljevanju. Je tisti pomemben pogovor z Bogom, ki prevzema pobudo in pričakuje naš odgovor. Poslušanje Boga je torej srce molitve. In Bog nam pri molitvah in poslušanju Božje Bosede pove, kaj je prav in kaj ne in kaj hoče od nas. Božja beseda je Njegova Navzočnost, je konkretna obstoječa Božja Oseba, ki je Vsemogočna in Vseprisotna povsod, česar s svojo človeško pametjo ne zumfrem razumeti! Vabi nas, da vstopimo z vero in ljubeznijo v živo občestvo z Njo in da vedno ostanemo skupaj v dobrem in v slabem. Premišljevanje ni sicer nepomembno. Je celo zelo pomembno, toda preseči ga mora naslednji korak, ki vodi globlje, korak dejavne in goreče vere in spolnjevanje Božje Volje in Naukov Evangelija, ki Slavi Boga in se mu Zahvaljuje, ko vsak dan izžarevamo Kristusa in ljudem prinašamo Luč Odrešenja in Veselje Božje Ljubezni. Ko berem Sveto pismo berem namreč pismo Božjega prijatelja, ki je včasih precej oddaljen, včasih pa zelo blizu nas, ki je ko pride, pri meni in v meni, v drugih ljudeh in v Naravi, ki me obkroža. Sem sposoben le gledatri ali tudi prisluhniti in tudi videti ter se čuditi?! Pri sebi, v srcu imam tudi njegovo sliko, ki mi na poseben človeški način oživlja Njegove Besede in nauke, njegove vrstice iz Svetega pisma. Berem. Gledam. Znova berem. Molim. Premišljujem. Milim. Prosim. Delam. Služim in pomagam. Truden zvečer omahnem in zaspim z mislijo Nanj. In zjutraj vstanem z mislijo Nanj. Koliko spominov na vsa leta skupnega dela, veselja in problemov se odpira in ponavzoči v mislih in srcu! Vsaka beseda v Njegoverm Svetem pismu, vsak Nauk in Vsaka Njegova Beseda mi ljubeznivo in ljuberče prikliče trenutke, situacije in poteze njegove Božje Ljubeče in Usmiljene Osebnosti, ko so izpuhtele negativne misli, skrbi in teržkoče in me je napolnila in me Nagovorila lahna Ljubeča Usmiljenost. Nepričakovano zazvoni spet Včasih Nekdo pri vratih. Žal mi je, da sem prekinjen prav v tem trenutku dialoga in molitve. Grem odpret … Neverjetno! Pred mano je prav On, moj Prijatelj, ki mi je poslal sporočil in mi pisal pred nekaj dnevi, da bo spet prišekl k meni na obisk. Kako se veselim in kako neučakan sem, da spet pride in se naseli v meni Božji Mir, ki ga ni nikjer! Nepopisno veselje … Odložim Sveto pismo, ki ga imam v rokah, kajti sedaj sem z Njim, ki je osebno navzoč in me Učii in me Vodi ter me nežno usmerja kako in kaj, ko se, zašel in se iščem. Prenesimo to izkušnjo na našo molitev in branje Svetega pisma ter na dobra dela in služenje drugim. Kadar beremo Sveto pismo in se ustavimo v premišljevanju ob Božji besedi, smo na poseben način pred živo navzočim Bogom. Ko pomagamo drugim pa pomagamo sebvi in dobimo neslišne komaj sluteče impulze Božje Dobrote in Njegove Miline. On sam je tu, da nam spregovori in nas Vodi. Besede, ki jih beremo in premišljujemo, nas morajo »zagrabiti« in nas stanovitno voditi v navzočnost Njega, ki jih je povedal in ki jih govori sedaj nam, meni osebno, tukaj in zdaj. In Jezus hoče, da vse Njegove svete Nauke in Božjo Besedo prelijemo v vsakdanje življenje dejavne Vere v Jezusa Odrešenika in Učenika, da smo ponižni in goreči, ko je treba hoditi za Jezusom in spolnjevati Božjo Voljo v vsem, kar Bog hoče od nas! Svobodna volja je prečudoviti dar, ki pa ga spremlja tudi naša človeška neznanska odgovornost. Potrebujemo Boga ob sebi. Lahko se odločimo, da bomo Boga ljubili, lahko pa tudi, da se bomo od njega odvrnili ali se mu odzvali kasneje. Vsak dan smo poklicani k odločitvam, majhnim in velikim, in vse zaznamujejo nadaljnji potek našega življenja. Kako pa je z nami? Jezus bo danes poklical tudi nas. Sveti Duh nam bo spregovoril na tak ali drugačen način. Kako se bomo odločili? Bomo oklevali spregovoriti o svoji veri sosedu ali sodelavcu v težavah? Bomo za en dan vse preložili in opravili svojo spoved ali spravo z nekom, ki smo ga užalili ali pa se bomo spokorili in popravili krivico in škodo z opravičilom in dobrim delom in dali dober zgled? Ali se še ne bomo spreobrnili in se poboljšali? Bog nas Čaka da pridemo nazaj k Njemu! Bodimo raje kakor misijonarji in apostoli, ki so prišli k Jezusu takoj, ko jih je poklical in ki so šli in razširjali Božje Oznanilo med ljudi. Bodimo kakor tisti, ki ni hotel iti za Kristusom šele naslednji dan, ampak ki je odšel per takoj. Brez Izgovorov. Ne zamudimo nobene priložnosti in se še danes odločimo, da bomo hodili za Jezusom po običajnih pa tudi neobičajnih poteh. Vse imamo, če Vanj Verujemo in mu Zaupamo. Ko bodo drugi videli naš zgled, bodo tudi oni radi pohiteli k Jezusu; spoznali bodo, da je sedaj »čas milosti … in dan rešitve« (2 Kor 6,2).
    Razne misli in premisleki ter lastni doprinos

    Molitev
    Za Teboj bom odslej hodil Gospod, kamor greš. Odslej bom ljubil le Tebe Gospod Jezus, sledil bom le Tebi, le Tebi sem pripravljen služiti, saj je le to, da ti vladaš, pravično. Hočem biti pokoren in ubogljiv Tvoji Volji Gospod. Naroči, prosim te, ukaži vse, kar hočeš; le ozdravi me egoizma, egocentrizma, materialne zaslepljenosti, odpri mi ušesa, da bom poslušal in slišal tvoje besede; ozdravi, odpri mi oči, da bom videl Tvojo voljo. Prosim Poduči me in Vodi me, da bom končno razumel, kaj hočeš od mene Ljubeči in Usmiljeni Gospod. Odženi od mene neurejenost misli in duha, da Te bom prepoznal in Ti sledil ter spolnjeval Tvoje Nauke in zahteve. Povej mi, kako naj si prizadevam s Tvojom Pomočjo in se trudim, da Te bom videl: Upam, da bom znal izpolniti vse tvoje zapovedi in ukaze. Sprejmi, prosim te, svojega begajočega grešnega sina, o Gospod, najbolj Usmiljen in Najbolj Dober in najboljši Oče med vsemi očeti in dobrotniki. Amen.

    SVETI AVGUŠTIN.

  21. Hvala says:

    ČE ŽELIŠ BITI ODREŠEN ,IZBERI POT PONIŽNOSTI

    http://www.mirenski-grad.si/it/node/1847

  22. Hvala says:

    ODREŠENJE NA JEZUSOV ALI NA MOJ NAČIN?
    ————————————————————-
    EDINA ŽELJA BOGA JE ODREŠITI ČLOVEŠTVO, A PROBLEM JE, DA ČLOVEK POGOSTO HOČE SAM NAREKOVATI PRAVILA ODREŠENJA.
    JEZUS IZRAZI VSE SVOJE OBŽALOVANJE, KO VIDI, DA MU NASPROTUJEJO NJEGOVI LASTNI LJUDJE. KOT SO PREDHODNO ZAVRNILI ALI UBILI PREROKE, KER SO SE JIM ZDELI NADLEŽNI, TAKO BODO STORILI SEDAJ S SAMIM JEZUSOM.

    DRAMA UPIRANJA ODREŠENJU .
    VSI IMAMO V SVOJI NOTRANJOSTI DRAMO UPIRANJA ODREŠENJU. VPRAŠATI SE MORAMO: KAKO ŽELIM JAZ BITI ZVELIČAN?
    ——————————————————————————————————————————————————
    NA MOJ NAČIN? NA NAČIN DUHOVNOSTI, KI JE DOBRO IN MI DOBRO DENE, A KI JE FIKSNO, V KATERI JE VSE JASNO IN NI NOBENEGA TVEGANJA? ALI PA NA BOŽJI NAČIN, PO JEZUSOVI POTI, KI NAS VEDNO PRESENEČA.
    DOBRO JE, ČE SE ZAVEDAMO TE DRAME V NAŠIH SRCIH. ČE SE TUDI NAM DOGAJA, DA SVOBODO ZAMENJAMO ZA NEODVISNOST, DA IZBIRAMO ODREŠENJE, KI SE ZDI PRAVO NAM.
    VERJAMEM, DA JE JEZUS UČITELJ, KI NAS UČI ODREŠENJA, ALI VSEPOVSOD IŠČEM GURUJE, DA BI JIH NAJEL IN BI ME NAUČILI DRUGEGA ODREŠENJA?

    IŠČEM BOLJ VARNO POT? SE ZATEKAM POD STREHO PREDPISOV IN MNOGIH ZAPOVEDI, KI SO JIH DOLOČILI LJUDJE TER SE TAKO ČUTIM VARNEGA IN S TO VARNOSTJO- KAR SE SLIŠI NEKOLIKO OSTRO- KUPIM SVOJE ODREŠENJE?

    JEZUS MI SVOJE ODREŠENJE PONUJA ZASTONJ Z ZASTONJSKOSTJO BOGU. SE UPIRAM JEZUSOVEM ODREŠENJU? (papež Frančišek, Mirenski Grad).

    Ja, res je ,vsi ljudje imamo v sebi svoje upiranje v Božje odrešenje. Imamo svojo zamisel in želimo, da bi nas Bog peljal po tej naši zamisli. Današnji problem človeka, ki se mi zdi zelo hud je , da niti slišati noče o kakršnem koli trpljenju, ne o potrpljenju v stanu s sočlovekom, ali pa v bilo kakšnem stanu, v katerega je poklican. Po miselnosti je potrebno vsako telesno, duševno trpljenje prekiniti, ker to ni več dostojno za človeka tega stoletja, zakaj lajšati in trpeti? Moraš imeti fiksno pot, izobrazbo, službo, denar, ugled itd…po tem se bo mogoče kdo kdaj pa kdaj spomnil na Boga. Velikokrat slišimo tudi stavek, ki je strašno boleč. Zakaj bi hodil k Bogu, kaj mi je dal? itd, itd….Živeti v coni udobja, to je lepo.

    Jezus pa nam ponuja svojo edino in pravo pot , ki vodi v odrešenje, ta pa je SAMO SKUPAJ Z NJIM, Z ROKO V ROKI.

  23. Janez says:

    KAJ POMENI, DA JE JEZUS ZANESLJIV PASTIR IN ODREŠENIK?
    »Tedaj so ga obstopili Judje in mu govorili: ›Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Mesija, nam odkrito povej!‹ Jezus jim je odgovoril: ›Povedal sem vam, pa ne verjamete. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ta pričajo o meni. Toda vi mi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc. Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.‹« (Evangelij po Janezu 10,24–30) Zgornja perikopa ali odlomek iz Svetega pisma (grško glagol perikoptein sicer pomeni odrezati) je eno od »klasičnih mest« v Svetem pismu, ki govori o Božji izvolitvi in vnaprejšnji določitvi. Gre za nauk, ki v večini sodobnih evangelijskih krogov ne uživa posebne popularnosti, prej nasprotno. Popularno je govoriti: »Odločil sem se, da sprejmem Jezusa v svoje srce.« ali, kot pravi popularna pesem: »Sklenil hoditi sem za Gospodom.« Omenjeni trditvi sicer nista čisto napačni, se pa nanašata na posledico Božjega delovanja, ne na vzrok za to, zakaj je nekdo sklenil hoditi za Gospodom.

    Kraj dogajanja v naši perikopi oziroma odlomku iz Svetega pisma je stebrišče jeruzalemskega templja na praznik tempeljskega posvečenja (Evangelij po Janezu 10,22–23). Eno glavnih vprašanj, ki so se tedaj motala po glavah Judov je bilo: »Kdo je sploh ta Jezus?« Vprašanje je aktualno še danes, saj si ga mnogi še danes zastavljajo. Njihovi odgovori niso enoznačni, kajti nekateri menijo, da je šlo za potujočega učitelja, drugi ga imajo za preroka, tretji ga imajo celo za izmišljeno osebo (čeprav se resni zgodovinarji s tem ne bi strinjali) in podobno. Judje, ki so v zgornjem dogodku spraševali Jezusa, če je res Mesija, so videli mnogo njegovih znamenj in čudežev, toda na koncu niso vedeli, kdo je sploh on. Čeprav jim je sam razodel, kdo je (prav tam, v. 25), mu oni kljub njegovim besedam in dejanjem še vedno niso verjeli. In zakaj mu niso verjeli? Sam Gospod jim je povedal da zato, ker niso bili izmed njegovih ovc (gl. v. 26). Primerjava ljudi z ovcami je danes za mnoge ljudi, ki o ovcah skoraj nič ne vedo, pravo pohujšanje. V današnjem svetu ovce ne uživajo posebnega ugleda, saj jih imajo ljudje za pohlevna in neumna bitja, ki se dajo voditi, kakor si izmislijo pastirji. Zato ne bo odveč pojasnilo, da so ovce obenem pohlevne in svojeglave. Če ovca v bližini opazi malo lepšo pašo, se usmeri tja in se polagoma oddalji od črede ter se izgubi. Take ovce večkrat zaidejo v smrtno nevarnost, ko kam padejo ali pa jih ogrozijo zveri. V tem primeru se navadno ne oglašajo, zaradi česar jih pastirji le stežka najdejo. Jezus je torej zbranim povedal, da ne verujejo vanj, ker niso njegovi. Tisti, ki so njegovi, poslušajo njegov glas in mu sledijo. Še več, tiste, ki so njegovi, on tudi osebno pozna. Tistim, ki jih osebno pozna, tudi daje večno življenje. Nikjer ne pravi, da bi bili ti ljudje kaj zelo posebnega, ne gre torej za idealne ljudi, ampak gre za tiste, ki mu sledijo.

    Jezus pravi na drugem mestu o sebi: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Evangelij po Janezu 10,11) On je Odrešenik, ki je položil življenje in na križu umrl za svoje ovce, za svoje ljudi, ki vanj verjejo. Njegova spravna žrtev in daritev je sicer zadostna za vse ljudi vseh časov, toda dejansko se nanaša le na njegove izvoljene, ki vanj verjejo in so Kristusovi ter spolnjujejo Vožjo Voljo in hodijo za Kristusom. Kdor je Kristusov, ne more biti od koga drugega ali tretjega. Kdor je njegov, se nikoli ne bo pogubil, kajti Bog Oče je tisti, ki ga drži pokonci in ga izroča svojemu Sinu. Bog Oče je torej tisti, ki izvoli in določi posamezne ljudi, ki jih potem prepusti Sinu, ki jim daje večno življenje. Ko in kogar Bog rešuje, tedaj tega zares odreši, zato pravi prerok Izaija: »Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil, zvesto bo delil pravico.« (Izaija 42,3) Poleg kristjanov, za katere mislimo, da so močni, obstajajo tudi taki, ki se imajo morda za šibke in nevredne. Toda v resnici smo vsi nevredni grešniki, tako šibki kot močni, pa tudi oni, ki so nekje v sredini. Brez Boga smo vsi majhni, nemočni in nebogljeni grešniki, ki potrebujemo Boga! Zato je prav, da se poglobimo v besede apostola Pavla, ki pravi: »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki Vanj verujejo. Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi Milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu.« (Pismo Rimljanom 3,22–24)

    Grešila sta torej tako tisti, ki je šibek, kakor tisti, ki je močan, in posledično oba ostala brez Božje slave. Opravičenja oziroma odrešenja si po naravi nihče ne zasluži. Božja pravičnost je iz milosti, ki se daje po veri v Jezusa Kristusa. Opravičenje pred Bogom je za vse, močne in šibke, zastonjski Božji dar, torej stvar milosti, ne našega prizadevanja. Kdor v veri sprejema to milost, je med izvoljenimi, za katere je Jezus Kristus položil svoje življenje. Tak posluša Gospodov glas in gre za njim. Tak se nikoli ne bo pogubil, ampak bo ob uri smrti ali pa ob drugem Gospodovem prihodu prešel v večno življenje. Na ta način Jezus ni le dober Pastir, ampak tudi zanesljiv Učenik, Vodnik in Odrešenik¨za nas grešne ljudi, po katerem smo vse kar smo in kar imamo po Božji Volji Milostno prejeli.

    Zato Slavimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo! In molimo, verujmo, delajmo, služimo drug drugemu in živimo kot nas Uči Jezus Kristus! Tudi grešniki se lahko spokorijo in napotijo k Jezusu in prosijo odpuščanja Boga, ki je tisti Ljubeči Oče, ki se vedno veseli povratka izgubljenih in ponižnih ter spokorjenih Otrok v Njegovo Naročje. In kar je za človeka nemogoče, je za Boga vedno vse mogoče, saj je Bog Ljubezen, ki ne mine nikdar!

    Gotquestions et altro

  24. Janez says:

    ALI VELJA ENKRAT ODREŠEN ZA VEDNO ODREŠEN ČLOVEK?
    Ali velja, ko je človek enkrat odrešen, ali je za vedno odrešen? Ko ljudje povabijo Kristusa kot svojega odrešenika in ga spoznajo, so v zvezi, v kateri Bog ponuja in zagotavlja večno varnost. Nešteto citatov Svetega pisma to opisuje in razlaga. Poglejmo nekatere poudarke.
    (a) V pismu Rimljanom 8:30 npr. razlaga, „Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.” Verz nam razlaga, da od trenutka, ko nas je Bog izbral je kot bi bili v njegovi slavi v nebesih. Ko je enkrat oseba opravičena, je njeno odrešenje sigurno, to je varno kot dejstvo, da je že slavljen v nebesih.

    (b) Pavel vpraša dve ključni vprašanji v Rimljanom 8:33-34 „Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje! 34 Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas?” Kdo se bo pritožil nad Božjo izbiro? Nihče, ker je Kristus naš odvetnik. Kdo nas bo obsodil? Nihče, ker je Kristus, tisti, ki je na križu umrl za naše grehe tisti, ki obsoja. Imamo odvetnika in sodnika za našega Odrešenika.

    (c) Verniki so ponovno rojeni (prerojeni), ko začnejo verovati (Janez 3:3, Pismo Titu 3:5). Za kristjana bi izguba odrešenja pomenila, da bi moral biti od-prerojen. Sveto pismo ne daje dokazov, da je novo rojstvo lahko odvzeto. (d) Sveti Duh je stalno prisoten v vseh vernikih (Janez 14:17; Rimljanom 8:9) in krsti vse vernike v Kristusovo telo (1 Korinčanom 12:13). Za vernika bi ne-odrešenje pomenilo ločitev od Kristusovega telesa.

    (e) Janez 3:15 pravi, da kdorkoli veruje v Kristusa bo imel „večno življenje.” Če verjameš v Kristusa danes in ti je podarjeno večno življenje, ampak ga izgubiš jutri, potem nikoli ni bilo večno. Zato, če izgubiš odrešenje, so obljube o večnem življenju v Svetem pismu v zmoti. (f) Za dokončen dokaz, mislim Sveto pismo govori zase, „Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.”Zapomni si, isti Bog, ki te je odrešil, te bo varoval. Ko smo enkrat odrešeni, smo za vedno odrešeni. Naše Odrešenje je za večno varno!

    Hvalimo Boga in ser mu vedno zahvaljujmo, kajti Neskončna je Njegova Ljubezen in Usmiljenje do nas grešnikov.

    Got questions et altro

  25. Janez says:

    Jezusovi Blagri na Gori (Mt 5, 1-12a)

    Ko je tisti čas Jezus zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu.Odprl je usta in jih učil:
    » Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je NEBEŠKO KRALJESTVO.
    Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
    Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
    Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
    Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
    Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
    Blagor tistim, ki delajo za Mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
    Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je NEBEŠKO KRALJESTVO.
    Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« (Mt 5,1-12a)

    Blagor vam …
    Še vedno mnogi srečneži živimo v dobi materialnega izobilja. Kljub velikim razlikam v premoženju lahko rečemo, da smo bogati, vsekakor smo siti, oblečeni, imamo streho nad glavo, čeprav je veliko bvrezdomcev in revežev brez vsega na svetu. Z reklamnih panojev brezbožnega turbokapitalizma se z nasmejanimi obrazi ponuja najrazličnejše udobje in užitek ter vabilo da tudi mi, tako kot v Ameriki, tekmujemo in hitimo za svojo srečo ali Cach the Cash and Your Luck Now and Be Happy. Biti del te družbe, biti v njej pomemben, biti ‘in’ je geslo večine. Biti bogatejši in delati hitrreje in še več! Izkoristiti vse Priložnpsti! Jezus pa nasprotno blagruje oz. spodbuja k veselju uboge v duhu, žalostne, krotke, lačne in žejne pravice, usmiljene, čiste v srcu, tiste ki delajo za mir in tiste, ki so zaradi pravice preganjani in zasramovani. Skratka blagruje tiste, ki se upirajo vsemu temu, kar družba postavlja na vrh, da bi hoteli materialistišno bogastvo in revne duše polne osamljenisti inn trpljenja. Že samo po sebi je težko razumeti, zakaj bi se lahko človek veselil uboštva, žalosti, lakote in preziranja. Kako naj se poleg tega še odpovemo temu, da bi bili v družbi sprejeti? Molimo k Biogu, da nas razsvetli, da spregledamo in da zapustimo svet Mamona in hudobneža, ki hoče zapeljati ljudi sgtrfan od Bioga in Odcrešenja s krivimi nauki, sebičnostjo, hudobijo in materializmom, kjer ni Božje ČLjubezni in Usmiljenja.

    Kaj je torej Jezusov Nauk v Blagrih na Gori? Na slednje vprašanje odgovorimo lahko potem, ko bomo razumeli, v čem je prednost tega, kar Jezus sprejema kot pravično življenje in blagruje ter v čem je težava bogastva, izobilja, veselja in slave? Zakaj nam Jezus ne privošči veselja nad tem, kar nam ponuja svet? Odgovor je preprost, čeprav nam ne ugaja: tisto, kar nam ponuja ta svet, ne izpolni naših hrepenenj, ker hoćemo vedno več in več in nimamo nikoli dovolj v materialističnem svetu brezbožnosti in egoizma. Kako to? Če smo na začetku ugotovili, da še vedno lahko trdimo, da večina živi v materialnem blagostanju, se lahko vprašamo ali je zato današnja družba tudi družba srečnih ljudi, duhovno zadovoljnih ljudi, ki so v veri v Jezusa polni radosti in upanja? Odgovor nam ponuja nekaj številk: V Sloveniji je vsako leto okrog 600 samomorov, število odvisnikov hitro narašča, tako, da jih je že krepko preko 10.000. Približno vsaka tretja družina se srečuje s problemom alkohola. Ločitev je vedno več, celo več kot 1/3. Slovenci zaradi premajhnega števila otrok kot narod postopno izumiramo in premalo molimo k Bogu in k Nebeški Materi Devici Mariji. Poleg tega pa razviti svet zaradi potrošniške miselnosti grobo izkorišča zemeljska bogastva in onesnažuje zemljo ter uničuje Narasvo, ki smo jo dibili v upravljanje na posodo. Po tej poti bomo uničili sebe in svet in se oddaljili od Boga in Njegove Ljubezni.

    Jezus nas svari: Gorje, če se prepustite bogastvu materialnih dobrin in pozabite na duha, na odnose, na ljubezen, na Sočutje in strpnost, na pomoč in sluđenje ubogim in bolnim, na Jezusovo Odrešenje, na Božjo Voljo, Na Božjo Dobroto in Usmiljenje, na Večnost. Opozarja nas, da bo prepozno, ko bomo začutili lakoto, ki je ne bo mogoče nasititi. Pozno je namreč:
    -ko zaradi hlepenja po dobičku propade družina in je ni več mogoče sestaviti;
    -ko zaradi želje po užitku pohodimo najnežnejšo ljubezen in jo težko obnovimo;
    -ko zaradi videza prikrivamo svoje bolečine in hodimo po svetu nasmejani, v sebi pa nosimo pekel in se vedno težje srečamo sami s seboj ter najdemo notranji mir in srečo;
    -ko zato, da bi ugajali, pohodimo sebe in svoja hrepenenja ter postajamo prazni;
    -ko smo zašli od Boga na stranpota brezbožnega materializma, egoizma in duhovne izpraznjenosti in osamljenosti.

    Zato Jezus blagruje:
    -UBOGE, tiste, ki čutijo, da njihova hrepenenja po lepem, resničnem in dobrem, po tistem, kar je res vredno človeka: ljubezni, odnosih, skupnosti, preprostosti še niso izpolnjena in da jih izpolni lahko samo Bog in hoja za Njim;
    -ŽALOSTNE, ki si vedno priznajo svojo bolečino, rane in greh ter si prizadevajo za resnično srečo, ne za lažne maske in prazne nasmehe;
    -KROTKE, ki kljub preziru prinašajo v svet nekaj topline in nežnosti ter ohranjajo nekaj božjega v vsej naglici;-lačne, tiste, ki v sebi ohranjajo hrepenenje po presežnem in se ne zadovoljijo s trenutnimi nadomestki. Lepo je biti pomemben, a ni vredno pozabiti na moralo, na prijatelje. Lepo je biti bogat, a nivredno zaradi bogastva izgubiti družine, prijateljev. Lepo je biti sit, a še lepše je hrepeneti po Bogu in tistem, kar me nernehno duhovno in sicer presega, po duhovnih idealih, za katerimi vedno stremim in niso nikoli uresničeni; le v Bogu se umiri moje srce;
    -PREZIRANE, ki kljub nasprotni množici ostanejo zvesti svojim idealom in višjim ciljem. Če enačimo lepo življenje z lahkotnim, potem bomo prazni. Ta praznina je boleča rana današnje družbe in Jezus svari pred to praznino. Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen, ko spolnjujemo Božjo Voljo, molimo in Verujemo v Jezusa. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja, kjer je polno preizkušenj in trpljenja. Zato Jezus blagruje tiste, ki se odločijo za pot, ki je drugačna od logike tega sveta; blagruje tiste, ki se odločijo za preprostost, za najgloblja hrepenenja, ki sprejmejo težo življenja in jih ne zmede želja po bogastvu, lepoti, moči in slavi. Pot blagrov je težka, a lepa in polna življenja. Vredna je celo tveganja, da bomo zaradi tega zavrženi in prezirani pri drugih ljudeh, pri čemer nam Jezus govori:

    »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« (Mt 5,4); Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« ( Mt 5,1-12a )

    http://mirenski-grad.si/sites/default/files/4.%20navadna%20nedelja%20-%20leto%20A.pdf; dodane so nekatere manjše lastne dopolnitve

    Ljubimo Boga in svoje bližnje ter hodimo vedno za Jezusom.

  26. Miro says:

    NUJNO JE, DA ZNAMO RAZLOČEVATI DUHOVE; RAZLOČEVATI, ALI NAM NEKA STVAR POMAGA OSTATI V GOSPODU ALI PA NAS OD NJEGA ODDALJUJE!

    Misli papeža Frančiška o razločevanju duhov:

    »’Ostanite v Gospodu’; ta življenjski nasvet Janez ponavlja na skoraj obsesiven način. Apostol pokaže na držo kristjana, ki želi ostati v Gospodu, spoznati, kaj je v srcu. Zato opozarja, naj ne polagamo svoje vere v vsakega duha, ampak duhove preizkušamo. Nujno je, da znamo razločevati duhove; razločevati, ali nam neka stvar pomaga ostati v Gospodu ali pa nas od njega oddaljuje. Naše srce ima vedno želje, hotenja, misli, vprašanje pa je, ali so od Gospoda ali pa nas od njega oddaljujejo. Apostol Janez pa nas spodbuja, da to, kar mislimo in želimo, preizkušamo.

    PREIZKUŠATI JE TREBA, KAJ JE OD GOSPODA IN KAJ NI, DA BI OSTALI V GOSPODU

    ‘Preizkušajte duhove, da bi ugotovili, ali zares prihajajo od Boga, kajti na svet je prišlo veliko lažnih prerokov.’ Zato je nujna čuječnost. Kristjan je moški ali ženska, ki zna bdeti nad svojim srcem. In velikokrat se naše srce, z mnogimi stvarmi, ki pridejo in gredo, zdi kot mestna tržnica: v njem najdeš vse. A treba je preizkušati, kaj je od Gospoda in kaj ni, da bi ostali v Gospodu.

    Kaj je torej kriterij za razumevanje, ali neka stvar prihaja od Kristusa ali pa od antikrista? Sv. Janez ima jasen in preprost odgovor: ‘Vsak duh, ki prizna, da je Jezus Kristus prišel v mesu, je od Boga; noben duh, ki Jezusa ne priznava pa ni od Boga. To je duh antikrista.’ Da je Beseda prišla v mesu, pomeni, priznati pot Jezusa Kristusa, priznati, da se je on, čeprav je bil Bog, ponižal vse do smrti na križu. To je pot Jezusa Kristusa: ponižnost, čisto ponižanje. Če te neka misel ali želja vodi na to pot ponižnosti, ponižanja, služenja drugim, je od Jezusa. A če te vodi na pot nadutosti, nečimrnosti, ošabnosti, na pot abstraktne misli, potem ni od Jezusa. Pomislimo na Jezusove skušnjave v puščavi. Vsi trije predlogi, ki jih je hudič dal Jezusu, so predlogi, ki so ga hoteli oddaljiti od poti služenja, ponižnosti, ponižanja, ljubezni. Na vse tri skušnjave Jezus odgovori z ‘ne’: ‘Ne, to ni moja pot!’

    POZNAM PRAVI KRITERIJ ZA RAZLOČEVANJE MOJIH MISLI IN ŽELJA?

    Premislimo, kaj je v našem srcu, kaj mislimo in čutimo, kaj želimo, da pretresemo duhove. Ali preizkušam to, kar mislim, kar hočem, kar želim, ali pa vse sprejmem? Velikokrat je naše srce kot cesta, po kateri gre vse. In to je treba preizkušati. Ali vedno izberem stvari, ki prihajajo od Boga? Poznam tiste, ki prihajajo od Boga? Poznam pravi kriterij za razločevanje mojih misli in želja? Ne pozabimo, da je kriterij učlovečenje Besede. Beseda je prišla v mesu: to je Jezus Kristus! Jezus Kristus, ki je postal človek, Bog je postal človek, ponižal se je iz ljubezni, da bi služil vsem nam. Apostol Janez nam daje to milost, da spoznamo, kaj se dogaja v našem srcu, in imamo modrost razločevanja tistega, kar prihaja od Boga, in tistega, kar ne prihaja od Boga.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 7.1.2014, povzeto po: mirenski-grad.si)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  27. Hvala says:

    UNIVERZA V LJUBLJANI-TEOLOŠKA FAKULTETA -ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJ
    PROGRAM TEOLOGIJA

    TEOLOGIJA KRIŽA PRI ŠKOFU GREGORIJU ROŽMANU
    MAGISTRSKO DELO

    4.3.8. BOŽJA PREVIDNOST
    ———————————-

    BOG NAŠE TRPLJENJE VIDI IN POZNA. VSAK KRIŽ TEHTA IN PRESODI, DA NI PRETEŽAK ZA NAS. S KRIŽEM DAJE TUDI MILOST DVPJO- ČE POŠLJE TEŽJI KRIŽ, DA VEČJO MILOST. RAZMERJE MED KRIŽEM IN NAŠO MOČJO JE VEDNO TAKŠNO, DA GA MOREMO PRENESTI IN NAM DOSEČI, ZARADI KATEREGA NAM GA POŠLJE. ČE KDAJ KDO POD SVOJIM KRIŽEM OMAGA- JE KRIŽ, KI SI GA JE SAM NALOŽIL- POD KRIŽEM, KI GA BOG NALOŽI NOBEDEN NE OMAGA, KER JE MILOST OB ENEM S KRIŽEM DANA.

    ČE HODIMO PO POTI BOŽJE VOLJE- NALETIMO LE NA TOLIKO TRPLJENJA, KOLIKOR JE NUJNO POTREBNO ZA NAŠE ZVELIČANJE IN ŠE NA POTREBNO MILOST. ČE PA HODIMO POTA GREHOV, TOREJ PROTI BOŽJI VOLJI, NAJDEMO TEŽJE KRIŽE, PRETEŽKE ZA NAŠE MOČI, MILOSTI PA NA POTIH GREHA NI- TAM PRETI POD PRETEŽKIM KRIŽEM OBUP NE PA ZVELIČANJE, “MOJ JAREM JE SLADAK IN MOJE BREME LAHKO (Mt 11,30), TRDI JEZUS .
    JEZUSOVO BREME JE TO, KAR BOŽJA VOLJA ZAHTEVA VSAK TRENUTEK.

    Odlomek iz Rožmanove pridige, (vse lahko preberete v priloženem gradivu); pove takole: NAJPREJ MORAMO SVOJO SVOBODNO VOLJO POPOLNOMA BOGU DAROVATI IN JO ČIM HITREJE BOŽJI VOLJI PRILAGODITI; NAJPREJ MORAMO BOGU V VSEM IN BREZPOGOJNO ZAUPATI IN MU SVOJE ŽIVLJENJE Z VSEMI TELESNIMI IN DUŠEVNIMI SILAMI DATI NA RAZPOLAGO, NE DA BI MU STAVILI KAKŠNE ZAHTEVE- TEDAJ BOMO ŠELE IZ LASTNEGA DOŽIVETJA SPOZNALI, DA JE BOG NEIZMERNO DOBER OČE, KI NAS LJUBI, KI NAS ČAKA Z ODPRTIMI ROKAMI- TEDAJ NAM UMRETI VEČ NE BO TAKO TEŽKO………………

    https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=73218

  28. Hvala says:

    MISLI

    Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne razume. To se kaže v tisoč stvareh.

    Ne čudite se, ko vidite, da preprosti in ponižni ljudje verujejo, ne da bi razumsko razglabljali. Bog jim vliva ljubezen do sebe… On nagiblje njih srce, da verujejo.

    Brez Jezusa Kristusa ne vemo, ne kaj je naše življenje, ne kaj je naša smrt, ne kaj je Bog, ne kaj smo sami (zbira, Marko Čuk-Ognjišče).

  29. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM SPOROČA BOŽJA BESEDA IN ŽIVIMO V SKLADU Z NJO!

    Priporočimo se Svetemu Duhu:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Tudi iz vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo s svojimi krivimi nauki potegnili učence za sabo. (Apd 20,30)

    Opominjam pa vas, bratje, varujte se tistih, ki delajo razprtije in pohujšujejo v nasprotju z naukom, v katerem ste bili poučeni: izogibajte se jih! (Rim 16,17)

    Odrekli smo se skrivnim, sramotnim delom, ki bi se jih morali sramovati. Ne ravnamo zvijačno, tudi ne pačimo Božje besede, marveč se z razodevanjem resnice pred Bogom priporočamo vsaki človeški vesti. (2 Kor 4,2)

    Če namreč pride kdo in oznanja drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali če prejmete drugega Duha, ki ga niste prejeli, ali drug evangelij, ki ga niste sprejeli, kar voljno prenašate. (2 Kor 11,4)

    Čudim se, da se od tistega, ki vas je poklical po Kristusovi milosti, tako hitro obračate k nekemu drugemu evangeliju, ki pa ni drug evangelij, pač pa so nekateri, ki vas begajo in hočejo Kristusov evangelij postaviti na glavo. (Gal 1,6-7)

    Sicer pa so se tam vrinili lažni bratje, da bi prežali na našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, in da bi nas usužnjili. Vendar se jim nismo uklonili niti za trenutek, da bi med vami obstala resnica evangelija. (Gal 2,4-5)

    V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vam naročamo, bratje, da se ogibate vsakega brata, ki živi neredno in ne po izročilu, ki so ga prejeli od nas. (2 Tes 3,6)

    Nekateri so se od tega oddaljili in zašli v besedičenje. Hočejo biti učitelji postave, pa sploh ne razumejo ne tega, kar govorijo, ne tega, kar tako vneto zagovarjajo. (1 Tim 1,6-7)

    Izbor iz knjige: Zakladi Svetega pisma

    Zahvalimo se v molitvi za vse, kar nam razodeva Božja beseda!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  30. Hvala says:

    KAJ SEM: GOBA ALI HRAST?

    Čakanje je najtežji del krščanskega življenja. Ko je Jezus
    odšel v nebesa, je učencem
    naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo
    na Očetovo obljubo, na izlitje
    Svetega Duha (Apd 1,4). Večkrat se vprašam: »Gospod, kaj
    naj počnem, medtem ko
    čakam?« Čakanje zahteva
    potrpežljivo zaupanje v Boga.
    Čakanje pomeni, da računam
    na Božji čas. Čakanje pomeni,
    da verjamem, da ima Bog vse
    pod nadzorom. Čakanje pomeni, da nisem za vse odgovorna
    jaz. Čakanje me spomni, da
    nisem Bog.
    Nihče ne želi čakati. Na cesti
    se izognemo čakanju v dolgih
    vrstah tako, da iščemo druge
    poti. V nakupovalnih središčih
    gledamo, pri kateri blagajni je
    najmanjša gneča. Protestiramo
    proti dolgim čakalnim vrstam za
    pregled pri zdravniku. Težko
    čakamo na izvid o potrjeni diagnozi bolezni. Neučakani smo,
    preden izvemo za rezultat izpita.
    Gospod Bog uporablja čakanje
    kot proces, ker hoče, da postanemo to, kar želi narediti iz nas.
    Medtem ko čakamo, je bolj
    pomembno, kaj se dogaja v
    nas, kot pa kaj se dogaja zunaj
    nas. Bolj pomembno je, kaj Bog
    počne v nas, kot pa to, kar
    čakamo. Svetopisemsko čakanje ni pasivno čakanje. Kmetovalec čaka na žetev célo sezono aktivno. Med čakanjem izkazujemo svojo zrelost in disciplino. Vsako čakanje izraža potrpežljivo zaupanje. S čakanjem
    priznavamo Božjo suverenost:
    da ima Bog vse pod nadzorom
    in da je Božji čas najboljši čas.
    Živimo v svetu, kjer se mora
    vse zgoditi urgentno in na
    instant način, Sveto pismo pa
    uči drugače: »Upam v Gospoda, moja duša upa, čakam na
    njegovo besedo, moja duša
    čaka na Gospoda bolj kakor
    stražarji na jutro, stražarji na
    jutro.« (Ps 130,5-6) Gre za slikovit in poetičen psalmistov
    opis čakanja na Gospoda.
    Beseda »čakanje« se celo
    ponavlja, s čimer je poudarjeno
    hrepenenje in pričakovanje.
    Ali
    veste, česa se vsak stražar
    ponoči najbolj veseli? Jutra.
    Kajti noči so zanj dolge kot večnost.
    Včasih se sprašujem, kaj naj
    počnem, medtem ko čakam. Ko
    čakam na Gospoda, moram
    ravnati tako kot stražarji, ki
    čakajo na jutro. Nekoč so mesta varovali nočni stražarji. Budno so oprezali za sovražniki in
    tatovi. Komaj so čakali, da vzide sonce, da se njihovo odgovorno delo konča. Nadzorovali
    so okolico, niso pa mogli nadzorovati sonca, ker to ni v njihovi moči. Stražarji niso mogli
    pospešiti nastanka jutranje zore
    novega dne.
    Krščansko sporočilo je sporočilo upanja. Življenje je polno
    čakanja, toda Bog nas nikoli ne
    razočara. Vsi smo v čakalnici.
    Čakanje na Boga ni izguba
    časa. Blagor človeku, ki čaka
    na Gospoda. Čakanje na Boga
    povečuje mojo moč, zato je
    dobro mirno čakati na Gospodovo rešitev (Žal 3,26), saj
    »tisti, ki zaupajo v Gospoda,
    obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne
    opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,31)

    Moje obnašanje v času čakanja
    je odvisno od tega, kaj hočem
    postati – ali hočem biti goba ali
    hrast. Goba zraste hitro, čez
    noč, a tudi hitro izgine in je ni
    več. Hrast pa raste počasi in
    vztrajno: dolga leta je treba
    čakati, da zraste, a sčasoma
    postane mogočno in močno
    drevo, ki kljubuje viharjem. Bog
    želi, da smo kakor hrasti, ki jih
    je zasadil Gospod (4 Mz 24,6).
    Prevod: uredništvo
    Vir: medmrežje

  31. Miro says:

    VSAK VERNIK IMA OB STRANI ANGELA VARUHA IN VODNIKA, KI GA VSE ŽIVLJENJE ŠČITI, VARUJE IN VODI! (sv. Bazilij Veliki)

    God angelov varuhov nam vsako leto znova pokliče v spomin eno od razsežnosti veličastnega sveta naše vere. Pred oči nam spet živo stopi verska resnica o občestvu svetih, h kateremu spadajo tudi angeli – tudi njim je Kristus glava, tudi njim je Bog od vekomaj določil posebno nalogo v zgodovini odrešenja.

    Več o angelih varuhih na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/angeli-varuhi-02-10

    SVETI ANGEL

    Sveti angel, varuh moj,
    bodi vedno ti z menoj:
    Stoj mi noč in dan ob strani,
    vsega hudega me brani!
    Prav prisrčno prosim te,
    varuj me in vodi me. Amen.

    Zahvalimo se angelom varuhom za njihove dosedanje dobrote in varstvo, obenem pa se jih z zaupanjem priporočimo za nadaljnjo pomoč!

    Sv. angeli varuhi, prosite za nas!

  32. Hvala says:

    KAJ JE VREDEN ČLOVEK, KI NI PREIZKUŠAN?
    ———————————————————–
    V PREIZKUŠNJI SE LAHKO POVZPE DO BITJA , KI SAMO SOUSTVARJA SVOJO VEČNO USODO.
    PREIZKUŠNJA JE PRAVZAPRAV TKIVO NAŠEGA ŽIVLJENJA.
    OD TOD BHEGOVA VELIČINA IN VELIKANSKA ODGOVORNOST!

    https://revija.ognjisce.si/pisma/5492-nas-bog-res-vpeljuje-v-skusnjavo

  33. Janez says:

    ALI IMAMO LJUDJE RESNIČNO SVOBODNO VOLJO? DA V BOGU!
    Če »svobodna volja« pomeni, da Bog da ljudem priložnost za sprejemanje odločitev, ki resnično vplivajo na njihovo usodo, potem je odgovor »da«, ljudje imajo svobodno voljo. Trenutno grešno stanje sveta je neposredno povezano z odločitvami, ki sta jih sprejela Adam in Eva. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in to je vključevalo sposobnost odločanja. Vendar svobodna volja ne pomeni, da lahko človek dela vse, kar se mu zljubi, OZIROMA VSE KAR HOČE. Naše odločitve so omejene na to, kar je v skladu z našo naravo. Na primer, človek se lahko odloči, da bo prečkal most ali pa ne. Ne more pa se odločiti, da bo most preletel. Njegova narava in fizične moči ter sposobnosti mu preprečujejo letenje. Podobno se človek ne more odločiti, da bo samega sebe naredil pravičnega brez Boga. Njegova (grešna) narava mu preprečuje, da bi izbral pravičnost (Pismo Rimljanom 3,23; 8,7). Tako je naša svobodna volja omejena z našo grešno naravo in ni mogoča brez Boga!.

    Ta omejitev pa ne zmanjšuje naše člkoveške odgovornosti. Sveto pismo jasno pove, da nam Bog ne le da sposobnost odločanja, ampak tudi odgovornost, da se modro odločamo. V Stari zavezi je Bog izbral narod (Izrael), ampak posamezniki v tem narodu so še vedno imeli dolžnost, da izberejo poslušnost Bogu. Prav tako je Bog posameznikom izven Izraela omogočil, da bi verjeli vanj in hodili za njim (npr. Ruta in Rahaba). V Novi zavezi se grešnikom kar naprej naroča, naj se »spreobrnejo« in »verujejo« (Evangelij po Mateju 3,2; 4,17; Apostolska dela 3,19; Prvo Janezovo pismo 3,23). Vsak klic k spreobrnitvi je klic k odločitvi oz. izbiri. Zapoved, naj verujejo, predpostavlja, da je poslušalec odgovoren, da bo poslušen tej zapovedi. Jezus je prepoznal problem nevernikov, ko jim je povedal: »Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje« (Evangelij po Janezu 5,40). Jasno je, da bi lahko prišli, če bi hoteli; njihov problem je bil, da so se odločili, da ne bodo prišli. Bili so mrtvi v grehu in niso hoteli priti. »Kar bo človek sejal, bo tudi žel« (Pismo Galačanom 6,7) in tisti, ki niso odrešeni, so »neopravičljivi« (Pismo Rimljanom 1,20–21).

    Toda kako lahko človek izbere, kar je dobro, če mu to preprečuje grešna narava? Samo z Božjo milostjo in močjo lahko svobodna volja resnično postane »svobodna« v smislu, da je človek omogočeno izbrati odrešitev (Evangelij po Janezu 15,16). Sveti Duh je tisti, ki deluje v človeku in po njegovi volji, da obnovi tega človeka (Evangelij po Janezu 1,12–13) in mu da novo naravo, novega človeka, »ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice« (Pismo Efežanom 4,24). Odrešitev je Božje delo. Obenem pa so naši grešni motivi, želje in dejanja prostovoljna in smo po pravici odgovorni zanje. Le v Bogu lahko premorem svoj Mir in Ljubezen in svojo pravo svobodno Voljo tako, da spolnjujem Božjo Voljo in hodim za Jezusom!

    KAKO LAHKO DANES PREPOZNAMO LAŽNEGA UČITELJA / LAŽNEGA PREROKA?
    Jezus nas je opozoril, da bodo prišli »lažni kristusi in lažni preroki« in skušali zavesti celo Božje izvoljene (Evangelij po Mateju 24,23–27; gl. tudi Drugo Petrovo pismo 3,3 in Judovo pismo 1,17–18). Najboljši način, kako se varovati pred krivo vero in lažnimi učitelji, je poznati resnico. Da bi opazili ponaredek, preučujte pravo stvar. Vsak vernik, ki »pravilno ravna z besedo resnice« (Drugo pismo Timoteju 2,15) in ki skrbno preučuje Sveto pismo, lahko prepozna lažno učenje. Na primer: vernik, ki je bral o delovanju Očeta, Sina in Svetega Duha v Evangeliju po Mateju 3,16–17, bo takoj podvomil v vsako učenje in vsak nauk, ki zanika troedinega Boga. Zato je prvi korak preučevanje Svetega pisma in presojanje vsega učenja glede na to, kaj pravi Sveto pismo. Jezus je rekel: »Drevo namreč spoznamo po sadu« (Evangelij po Mateju 12,33). Ko iščemo »sad«, lahko pri vsakem učitelju uporabimo naslednje tri specifične preizkuse, da določimo pravilnost njegovega učenja:

    1) Kaj ta učitelj pravi o Jezusu? V Evangeliju po Mateju 16,15–16 Jezus vpraša: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter odgovori: »Ti si Mesija [Kristus], Sin živega Boga,« in za ta odgovor ga Jezus blagruje. V Drugem Janezovem pismu 1,9 beremo: »Kdor gre naprej in ne ostaja v Kristusovem nauku, nima Boga; kdor pa ostaja v nauku, ima Očeta in Sina.« Z drugimi besedami, Jezus Kristus in njegovo delo odrešitve je izjemno pomembno; pazite se vsakogar, ki zanika, da je Jezus enak Bogu, ki omalovažuje Jezusovo žrtev na križu ali ki zavrača Jezusovo človeškost. Prvo Janezovo pismo 2,22 pravi: »Kdo je lažnivec, če ne tisti, ki zanika, da je Jezus Mesija [Kristus]? Antikrist je tisti, ki zanika Očeta in Sina.«

    2) Ali ta učitelj oznanja evangelij? Definicija evangelija je dobra novica o Jezusovi smrti, pokopu in vstajenju, kot je pisano v Pismih (Prvo pismo Korinčanom 15,1–4). Čeprav se lepo slišijo, izjave, kot so: »Bog te ljubi«, »Bog želi, da nahranimo lačne« in »Bog želi, da si bogat«, niso celotno sporočilo evangelija. Kot svari apostol Pavel v Pismu Galačanom 1,7: »… pač pa so nekateri, ki vas begajo in hočejo Kristusov evangelij postaviti na glavo.« Nihče, niti velik oznanjevalec, nima pravice spremeniti sporočila, ki nam ga je dal Bog. »Če vam kdo oznanja evangelij, ki je drugačen od tistega, ki ste ga prejeli, naj bo preklet!« (Pismo Galačanom 1,9).

    3) Ali ta učitelj kaže značajske lastnosti, ki poveličujejo Gospoda? Judovo pismo 1,11 pravi o lažnih učiteljih: »Krenili so na Kajnovo pot, zaradi zaslužka so se prepustili Bileámovi zablodi in so propadli v Korahovem uporu.« Z drugimi besedami, lažnega učitelja lahko prepoznamo po njegovi prevzetnosti (Kajn je zavrnil Božji načrt), pohlepu (Bileám je prerokoval za denar) in uporništvu (Korah se je povzdigoval nad Mojzesom). Jezus je rekel, naj se pazimo takšnih ljudi in da jih bomo spoznali po sadu (Evangelij po Mateju 7,15–20).

    Za nadaljnje preučevanje preberimo te svetopisemske knjige, ki so bile napisane posebej za boj proti lažnemu učenju znotraj cerkve: Pismo Galačanom, Drugo Petrovo pismo, Prvo in Drugo Janezovo pismo in Judovo pismo. Pogosto je težko odkriti lažnega učitelja/lažnega preroka. Satan se preoblači v angela luči (Drugo pismo Korinčanom 11,14), njegovi služabniki pa se preoblačijo v služabnike pravičnosti (Drugo pismo Korinčanom 11,15). Samo če bomo temeljito seznanjeni z resnico, bomo lahko prepoznali ponaredek. Bodimo budni in čuječi ter dobro pazimo na poduke in nauke, ki jih slišimo v današnjem svetu od raznih ljudi, ki se predstavljajo in prikazujejo kot dobri poznavalci in razlagalci Svetega pisma in tolmači Božje Besede. Tako kot Učijo in molijo morajo namreč tudi živeti in z vsakim trenutkom življenja iskreno pričevati za Jezusa z usmiljenjem, ljubeznijo, dobroto, molitvijo, osebnim zgledom, ki zajema iz Jezusovega Evangelija. Ker le Bog je tisti, ki nas Uči kakor je res in prav! In molimo k Bogu in Mariji, da bomo rešeni skušnjav in težkoč ter hodili za Jezusom!

    Gotquestions et altro

    • Miro says:

      PRIDI, SVETI DUH!

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  34. Janez says:

    PROŠNJA ZA PRAVO BESEDO
    Tudi dan, ki se zdajle začenja,
    potrebuje besede pozdrava in zahvale;
    potrebuje besede odločitve in odklonitve,
    potrebuje besede preudarka.
    Daj mi prave besede Gospod.
    Živimo in mislimo, se odločamo in molimo,
    kaznujemo in ljubimo v besedah in z besedami.
    Te so lahko močnejše,
    bolj prodorne in nevarne kot pa dejanja.
    Daj mi besede ljubezni Gospod.
    Besede lahko povezujejo,
    lahko zdravijo in tolažijo,
    lahko pa tudi sejejo razdor,
    sekajo rane in ubijajo.
    Lahko učijo in pojasnjujejo,
    lahko lažejo in zapeljujejo.
    Daj mi besede resnice Gospod..
    Ko sem govoril, je beseda izrečena
    in tako nad njo nimam nobene moči več.
    Zdaj živi svoje lastno življenje,
    ki pomaga ali uničuje;
    ne morem je več prijeti,
    zvezati ali poklicati nazaj.
    Gospod, daj mi besede življenja, da mi nocojšnji večer
    ne bo treba obžalovati nobene besede.
    Paul Roth

  35. Miro says:

    POŽIVIMO OBHAJANJE PRVIH PETKOV IN PRVIH SOBOT! VRSTA DUHOVNIH SADOV, KI JIH BODO DELEŽNI …
    (več v nadaljevanju)

    Sv. Marjeta Marija Alacoque je v 17. stoletju v posebnih, od Cerkve potrjenih videnjih prejela od Gospoda več zagotovil in obljub, ki se bodo izpolnile častilcem njegovega Srca. Te obljube nimajo takšne veljave, kakršno ima Sveto pismo, saj spadajo k posebnemu ali zasebnemu razodetju. So pa skladne z Novo zavezo, ki tako jasno razodeva Jezusovo dobroto, ljubezen in usmiljenje. Namesto o »obljubah«, bi bilo bolje govoriti o sadovih, ki jih bodo deležni tisti, ki se bodo Jezusovemu Srcu popolnoma izročili in v skladu s to izročitvijo živeli. Obljube (ali vsaj sadovi) častilcem Srca Jezusovega se glasijo …

    Več o tem na:
    http://zupnija-race.rkc.si/index.php/content/display/928/20/20

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

  36. Miro says:

    TRUDIL SE BOM, DA BO MOJE SRCE ODPRTO ZA NENEHNO SPREOBRAČANJE!

    BOŽJA BESEDA: »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila, sedeč v raševini in pepelu. Toda Tiru in Sidónu bo ob sodbi laže kakor vama. In ti, Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do podzemlja se boš pogreznil. Kdor posluša vas, posluša mene, kdor pa zavrača vas, zavrača mene. In kdor zavrača mene, zavrača tistega, ki me je poslal.« (Lk 10,13-16)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus očita krajem v Galileji, da so slišali njegovo oznanilo, pa se niso spreobrnili. Zato jim prinaša še eno možnost. Z Jezusom razmišljam o dramah v srcih ljudi, ki so se zaprli pred njegovim darom odrešenja. Trudil se bom, da bo moje srce odprto za nenehno spreobračanje. Gospod, hvala za vse čudeže, s katerimi mi razkrivaš svojo ljubezen in me rešuješ (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    V molitvi rožnega venca prosimo Devico Marijo, naj nam pri Bogu izprosi luč in moč, da se bomo vsak dan trudili za spreobračanje svojega srca! Bog vliva milost v očiščena srca, v srca, izpraznjena sebičnosti, v poslušna srca, ki se odpovedujejo hudemu, v ljubeča srca, ki se odpirajo delovanju Svetega Duha. V močni veri in zaupanju Gospoda ponižno prosimo, naj se žarki Njegovega usmiljenja dotaknejo vseh, ki se priporočajo v molitev, še zlasti na tej spletni strani, v rubriki »Prosim za molitev«. Zgodi se presveta Božja volja na priprošnjo Preblažene Device Marije!

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni
    bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo
    pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi
    prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
    Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno
    nas poslušaj in usliši. Amen.

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  37. Hvala says:

    UMRETI, DA BI ŽIVELI
    —————————–
    KAJ POMENI IZGUBITI ŽIVLJENJE ???
    ————————————————
    IZGUBITI SVOJE ŽIVLJENJE, POMENI TOREJ UMRETI LASTNEMU EGOIZMU IN ZAŽIVETI ZA DRUGE.
    —————————————————————————————————————————-

    KAJ JE TOREJ ŽIVLJENJE IN KAJ JE KRIŽ, KI GA MORAMO VZETI NASE?
    ———————————————————————————————-
    KRIŽ NI : BOLEZEN, DELO, ZAKONSKO ŽIVLJENJE, POSVEČENO ŽIVLJENJE, BITI SAMSKI, BITI KRISTJAN ITD…
    —————————————————————————————————————————————————
    TO SO LE STANJA, KI JIH PRINAŠA ŽIVLJENJE, KI JIH SPREJEMAMO KOT NORMALNA IN SO SEVEDA POVEZANA TUDI Z DOLOČENIMI NAPORI.
    A TI NAPORI NISO KRIŽI O KATERIH GOVORI JEZUS.
    ——————————————————————–
    JEZUS GOVORI O KRIŽU, KI S TEM STANJEM DAJE NOVO ŽIVLJENJE.
    KRIŽ O KATEREM GOVORI JEZUS, JE KRIŽ ODPOVEDOVANJA SVOJI VOLJI, DA BI SPREJEMALI BOŽJO.
    —————————————————————————————————————————————
    —————————————————————————————————————————————
    ŽIVLJENJE, KI SE MU MORAMO ODPOVEDATI, JE ŽIVLJENJE V NAŠI SAMOVOLJI, KRIŽ PA JE SPREJEMANJE BOŽJE VOLJE.
    SPREJETI KRIŽ JE SPREJETI IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE, KAR JE TEMELNJA NALOGA KRISTJANA.
    PO JEZUSOVEN ZGLEDU PELJE POT KRIŽA, POT IZPOLNJEVANJA OČETOVE VOLJE OD JASL DO KRIŽA.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ODPOVEDATI SE PRAZNEMU ŽIVLJENJU JE NUJNO, DA BI MOGLI SPREJETI DRUGAČNO ŽIVLJENJE.

    KRIŽ ZA MLADE, KI HOČEJO HODITI ZA JEZUSOM, JE PLAVANJE PROTI TOKU.
    —————————————————————————————————————————————————–
    KRIŽ, DA SI ČUDEN, KER SI DRUGAČEN.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ZAKONCI RAZUMEJO KRIŽ POGOSTO KOT ZVESTOBA VZTRAJANJA V ZAKONU. TO NI KRIŽ O KATEREM GOVORI JEZUS.
    —————————————————————————————————————————————————–
    TO JE STANDARD, KI GA ZAHTEVA SAMO PRAVO. RESNIČEN KRIŽ JE V VZTRAJANJUN EDINOSTI, V KATERO STA POKLICANA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KAKO LEPO BI BILO, DA BI REKLI ZA KRŠČANSKE ZAKONCE, POGLEJTE TO LEPOTO ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, LEPOTO VESELE IN SVOBODNE LJUBEZNI V DAROVANJU.

    IN STARŠI POGOSTO RAZUMETE VRHUNEC SVOJEGA ŽIVLJENJA V TEM, DA SPRAVITE K SAMOSTOJNOSTI SVOJE OTROKE. TO ZNA TUDI ŽIVAL.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    VZGOJITI OTROKE, KI BODO SLEDILI BOŽJI LOGOKI, KI SE BODO VESELILI POŽJE PODOBE V SEBI, BOŽJEGA OTROŠTVA, PA JE KONKRETEN ZALOGAJ.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    JE KRIŽ VSAKODNEVNEGA NAPORA ZA TISTO VEČ. JE BOJ ZA RESNIČNO DOBRO, LEPO IN ENO, V VSAKEM TRENUTKU.
    ŽIVETI TOREJ TISTO VEČ, JE TOREJ ŽIVETI BOŽJO LOGIKO, LOGIKO ODPOVEDOVANJA SEBIČNOSTI, DA BI POSTALI VEDNO BOLJ LJUDJE, OB KATERIH JE PROSTOR ZA BLIŽNJEGA (Mirenski grad).

    Res lepa obrazložitev, kaj je po naročilu Jezusa _KRIŽ V ŽIVLJENJU.

    Plavati proti toku, ali smo to sposobni?. Brez Božje pomoči ne! Če je človek pristno povezan z Jezusom in sprejema v vsem Njegovo voljo, se ljudje kmalu začnejo čuditi takemu človeku, postane kot nekakšna “črna ovca” med ljudmi, ki imajo posvetnega duha. Ampak razmislimo dobro: Ali bomo zaradi zaničevanja ljudi opustili edinega pravega Gospodarja življenja -JEZUSA, za nekaj let življenja na tem svetu, ali pa se bomo s vso močjo oprijeli JEZUSA IN PRENAŠALI ZANIČEVANJE LJUDI, TAKO KOT GA JE PRENAŠAL ON. Jezusa so imeli za čudnega človeka, rekli so mu, da je obseden, itd…zaničevali so ga z besedami, dejanji, mislimi. Vendar On je ponosno izpolnjeval Očetovo voljo do konca- SMRTI NA KRIŽU.

    http://www.mirenski-grad.si/it/node/5232

  38. Miro says:

    SV. MATI TEREZIJA NAM GOVORI O BISTVU SVETOSTI!

    »Bistvo svetosti je veselo izpolnjevanje Božje volje. Zvestoba ustvarja svetnike. Duhovno življenje je zveza z Jezusom: božja in človeška medsebojna predanost. Jezus nas prosi le, da se mu izročimo v popolnem uboštvu in popolni nesebičnosti. Prvi korak k svetosti je volja, da postanemo sveti. Z odločno in odkrito voljo ljubimo Boga, izvolimo Boga, hitimo k Bogu, ga dohitimo in ga imamo v sebi.« (misel sv. Matere Terezije)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  39. Hvala says:

    KDO JE ZAME JEZUS KRISTUS ?

    DA BI IZKUSILI JEZUSA

    SVETI PAVEL ŽELI POVEDATI , DA JE SPOZNAL JEZUSA KRISTINA PREKO SVOJE IZKUŠNJE , KO JE PADEL S KONJA IN MU JE GOSPOD NAGOVORIL SRCE.

    KRISTUSA NI SPOZNAL PREKO TEOLOŠKEGA ŠTUDIJA, , ČEPRAV JE ZATEM ŠEL POGLEDAT, KAKO SO SPISI OZNANILI JEZUSA.

    PAVEL ŽELI, DA BI TO, KAR JE ČUTIL ON, ČUTILI TUDI MI. NA VPRAŠANJE, KI GA LAHKO ZASTAVIMO PAVLU:” PAVEL, , KDO JE ZATE KRISTUS?”, NAM BO ON ODGOVORIL S SVOJO IZKUŠNJO:” LJUBIL ME JE IN SE JE ZAME IZROČIL. ”

    DA BI PRIŠLI DO IZKUŠNJE Z JEZUSOM, KI JO JE IMEL SVETI PAVEL, POGOSTO IZPOVEDOVANJE VEROIZPOVEDI SICER POMAGA, VENDAR PA JE NAJBOLJŠA POT, DA SE PREPOZNAMO KOT GREŠNIKI- TO JE PRVI KORAK.

    DRUGI KORAK, KI VODI BLIŽJE SPOZNANJU JEZUSA JE KONTEMPLACIJA, MOLITEV V KATERI PROSIMO ZA SPOZNANJE JEZUSA.

    LEPA JE MOLITEV NEKEGA SVETNIKA:”GOSPOD, DA BI TE SPOZNAL IN BI SE SPOZNAL!”
    POZNATI SAMI SEBE IN POZNATI JEZUSA. TUKAJ IMAMO TA ODNOS REŠENJA. NE ZADOVOLJIMO SE SAMO S TREMI, ŠTIRIMI PRAVIMI BESEDAMI O JEZUSU. POZNATI JEZUSA JE PUSTOLOVŠČINA, A JE RESNA PUSTOLOVŠČINA, NI NEKA OTROŠKA PUSTOLOVŠČINA, SAJ JE JEZUSOVA LJUBEZEN BREZMEJNA.

    SAM PAVEL PRAVI :”ON IMA VSO MOČ, NEIZMERNO VEČ KOT VSE , KAR MI PROSIMO ALI MISLIMO. ON IMA MOČ, A MI GA MORAMO PROSITI: “GOSPOD, DA BI TE SPOZNAL!”(papež Frančišek-Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/kdo-je-jezus-kristus-zame

  40. Miro says:

    JEZUS POŠLJE UČENCE, NAJ OZNANJAJO PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA IN VABIJO K SPREOBRNJENJU – PROSIMO: GOSPOD, PODARI NAM PONIŽNOST, DA BI MOGLI OZNANJATI TVOJO BESEDO!

    BOŽJA BESEDA: Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti. Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ V katero koli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na njegove ulice in recite: ›Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam: Sódomi bo na tisti dan laže kakor temu mestu.« (Lk 10,1-12).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus pošlje učence, naj oznanjajo prihod Božjega kraljestva in vabijo k spreobrnjenju. Za to poslanstvo morajo biti povsem svobodni. Tudi če jih zavrnejo, jih to ne sme ustaviti. Zavedal se bom, da mi Gospod zaupa nalogo oznanjevanja, čeprav sem nemočen in me je strah, da bom zavrnjen. Gospod, pomagaj mi razumeti, da morem z uboštvom srca oznaniti tvoje odrešenje (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Prosimo Gospoda Jezusa za ponižnost v srcu, da bi mogli ljudem oznanjati Njegovo besedo o odrešenju! V tem duhu danes Božjemu usmiljenju priporočimo vse, ki se priporočajo v molitev v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih pod: Tanja, Tončka, popotnik, Sija, Vesna, Irena, Hvala, Kristina, Janez, Kras, Sofija, Marjetka, andreja, Zarja, Jasna, Dr, Simon, janez, Helena, Slavica, Katja, Maja, Lea… Zgodi se presveta Božja volja na priprošnjo Preblažene Device Marije in vseh svetnikov!

    V oktobru, mesecu molitve rožnega venca, se še bolj povežimo v molitvi svetega rožnega venca ter Jezusa in Marijo prosimo, naj vsem, ki se z iskrenim srcem zatekajo k Božjemu usmiljenju, podarita poslušnost Božji volji in druge potrebne milosti na poti vere, upanja in ljubezni do Boga in bližnjega. Molimo za uslišanje po namenih prosilcev milosti na tej spletni strani.

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  41. Miro says:

    »MALA CVETKA« JE BILA S SVOJO PREPROSTOSTJO IN OTROŠKO VDANOSTJO MNOGIM OPORA NA POTI K SVETOSTI – NJENE ZADNJE BESEDE SO BILE »MOJ BOG, LJUBIM TE!« – OBLJUBILA JE, DA BO PO SMRTI IZ NEBES TROSILA CVETLICE NA ZEMLJO!

    Danes obhajamo god svete Terezije Deteta Jezusa, imenovane tudi »Mala cvetka«. Bogastvo njenega duhovnega življenja, ki ga je dosegla v Jezusovi in Marijini šoli z zvesto hojo po poti Božjega otroštva, in njena priprošnja pri Jezusu in Mariji, naj čim bolj obogatita tudi naše življenje v časnem in duhovnem pogledu. Zato se ji danes posebej priporočimo. Da pa bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej priznajmo svoje slabosti in napake ter jih obžalujmo (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o njenem življenju na:

    http://svetniki.org/sveta-terezija-deteta-jezusa-iz-lisieuxa-redovnica-in-cerkvena-uciteljica

    Priporočimo se priprošnji »Male cvetke«, saj je obljubila, da bo po smrti iz nebes trosila cvetlice na zemljo. Obenem pa se z njo veselimo v Gospodu.

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Terezija Deteta Jezusa, prosi za nas!

  42. Miro says:

    PRIČEVANJE KATOLIŠKE PSIHOLOGINJE, KI JE V ROŽNEM VENCU NAŠLA NAČIN, KAKO SE SOOČITI S TESNOBO

    https://si.aleteia.org/2020/10/01/kako-je-rozni-venec-pomiril-mojo-tesnobo

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  43. Janez says:

    Nekaj misli o rožnem vencu

    Sporočila Kraljice Miru
    12. junija 1986
    “Dragi otroci! Danes vas kličem, da bi začeli z živo vero moliti rožni venec. Tako vam bom mogla pomagati. Dragi otroci, radi bi prejeli milosti, a ne molite! Ne morem vam pomagati, ker se ne želite premagati. Dragi otroci, kličem vas k molitvi rožnega venca. Naj bo rožni venec obveznost, ki jo boste z veseljem opravljali. Tako boste dojeli, zakaj sem tako dolgo z vami. Rada bi vas naučila moliti. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

    25. januarja 1991
    “Dragi otroci! Danes vas, kot nikoli doslej, kličem k molitvi. Vaša molitev naj bo molitev za mir. Satan je močan in hoče uničiti ne le človeška življenja, ampak tudi naravo in planet, na katerem živite. Zato, dragi otroci, molite, da bi se po molitvi zavarovali z božjim blagoslovom miru. Bog me je poslal k vam, da bi vam pomagala. Če hočete, sprejmite rožni venec! Že sam rožni venec lahko naredi čudeže v svetu in vašem življenju. Blagoslavljam vas in ostajam z vami, dokler bo božja volja. Hvala vam, ker nočete zatajiti moje navzočnosti tu, in hvala, ker vaš odgovor služi dobremu in miru. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

    15 Obljub Device Marije molilcem rožnega venca
    15. obljub Device Marije, posredovane po sv. Dominiku in blaženemu Alanu de Roche , tistim ki bodo molili in širili rožni venec:
    1) Kdor mi bo zvest služil z molitvijo rožnega venca, bo prejel sporočilne milosti.
    2) Obljubim moje posebno varstvo in največje milosti tistim, ki bodo molili rožni venec.
    3) Rožni venec bo močno orožje proti peklu, uničil bo grešna nagnjenja (7 glavnih), zmanjšal greh in premagal herezije.
    4) Povzročil bo širjenje dobrih del; duše bodo po njem prejele obilje Božjega usmiljenja; pri ljudeh bo povzročil, da se bodo v srcih obrnili stran od ljubezni sveta (svetnega) in njegove praznine in jih dvignil, da bodo vzljubili večnost. O, da bi se duše posvečevale na ta način!
    5) Duša, ki se mi priporoča po rožnem vencu, se ne bo pogubila.
    6) Kdor bo pobožno molil rožni venec, in bo sebe priporočal z upoštevanjem njegovih svetih skrivnosti, ga nesreča ne bo premagala. Bog ga ne bo kaznoval v svoji pravičnosti, ne bo se pogubil v nenadni smrti; če bo pravičen bo ostal v božji milosti in postal vreden večnega življenja.
    7) Kdor bo gojil pravo pobožnost do rožnega venca, ne bo umrl brez zakramentov Cerkve.
    8) Tisti, ki zvesto molijo rožni venec, bodo imeli v svojem življenju in ob svoji smrti Božjo Luč in obilje Njegovih milosti; v trenutku smrti bodo pridruženi zaslugam svetnikov v nebesih.
    9) Iz vic bom rešila tiste, ki so bili zvesti molitvi rožnega venca.
    10) Zvesti otroci rožnega venca, bodo zaslužili visoko stopnjo slave v nebesih.
    11) Prejeli boste vse, kar me prosite po molitvi rožnega venca.
    12) Vse tiste, ki bodo širili molitev rožnega venca, bom vodila v njih potrebah.
    13) Od svojega Božjega Sina sem izprosila, da bodo vsi zagovorniki rožnega venca imeli za priprošnjike ves Nebeški zbor v času življenja in ob smrtni uri.
    14) Vsi, ki molijo rožni venec so moji sinovi in bratje mojega edinega Sina Jezusa Kristusa.
    15) Vdanost mojemu rožnemu voncu je veliko znamenje vnaprejšnje določenosti.

    Vsakdanja molitev k Mariji
    Marija, ljubljena hči Boga Očeta, svojo dušo zaupam v tvoje varstvo. Varuj Božje življenje v meni. Ne dovoli, da bi ga izgubil/a zaradi greha. Varuj moj um in mojo voljo, tako da bodo vse moje misli in želje všeč Gospodu.
    Zdrava Marija …
    Marija, ljubljena Mati Božjega Sina, svoje srce zaupam v tvoje varstvo. Naj te ljubim z vsem srcem. Naj si vedno prizadevam ljubiti svoje bližnje. Pomagaj mi, da se bom izognil/a ljudem – tudi »prijateljem« – ki bi me vodili stran od Jezusa in v grešno življenje.
    Zdrava Marija…
    Marija, ljubljena Nevesta Svetega Duha, svoje telo izročam v tvoje varstvo. Naj se vedno spominjam, da je moje telo dom Svetega Duha, ki prebiva v meni. Naj nikdar ne grešim proti Njemu z nečistimi dejanji – sam ali z drugimi – naj ohranim krepost čistosti.
    Zdrava Marija…
    Sveti Jožef, prosi za nas.
    Sveti nadangel Rafael, prosi za nas.
    Sveta Marija Goretti, prosi za nas.
    Amen.

    MOLITVE MATERE TEREZIJE
    SOČUTJE
    Bog še vedno ljubi svet in je poslal vas in mene, da smo Njegova ljubezen in Njegovo sočutje do ubogih. Po nas, Misijonarkah ljubezni, Bog razkazuje Svojo ljubezen, še posebej do najbolj ubogih med ubogimi, in nas pošilja k še posebej ubogim. Kozarec vode, ki ga ponudite ubogemu, bolnemu, način, kako povzdignete umirajočega ali daste zdravilo gobavemu, način, kako nahranite dojenčka ali učite nevednega otroka, vse to je Božja ljubezen v današnjem svetu… Naj se te besede vtisnejo v vaš razum: Bog danes še vedno ljubi preko vas in preko mene. Naj vidim to Božjo ljubezen v vaših očeh, v vaših dejanjih, v načinu, kako se gibljete. Bog danes ljubi preko vas in preko mene. Ali smo tu? Smo me ta ljubezen in to sočutje? Bog dokazuje, da nas Kristus ljubi, da je On prišel, da bi bil Očetovo sočutje. Danes Bog ljubi preko mene in preko vas in preko vseh tistih, ki so Njegova ljubezen in sočutje na svetu.

    IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
    Zelo majhne so stvari, ki jih počno sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost.

    SLUŽITI Z RADOSTJO
    Služite Jezusu z radostjo in veseljem duha, odvrzite in pozabite vse težave in skrbi. Da bi lahko to storili, morate moliti ljubeče kakor otroci, z željnim hrepenenjem, da bi mnogo ljubili in bi Ljubezen, ki ni ljubljena, postala ljubljena.

    RADOST LJUBITI JEZUSA
    Lahko hranite radost ljubezni do Jezusa v svojih srcih in delite to radost z vsemi, s katerimi pridete v stik. To izžarevanje radosti je nekaj resničnega, saj nimate razloga, da ne bi bili veseli, ker imate Kristusa s seboj – Kristusa v vaših srcih. Kristusa v evharistiji, Kristusa v ubogih, ki jih srečate, Kristusa v nasmehu, ki ga podarite in v nasmehu, ki ga prejmete. Da, morate živeti lepo in se ne prepustiti duhu sveta, ki dela bogove iz moči, bogastva in užitkov, zaradi katerih pozabljate, da ste bili ustvarjeni za večje stvari – zato, da ljubite in ste ljubljeni.

    Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.«

    Dragi Jezus, pomagaj razširiti Tvoj prijeten vonj, kamorkoli grem. Poplavi mojo dušo s Svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežari in prevzemi moje celotno bitje, tako da bo moje življenje lahko le odsev Tvojega. Sveti skozi mene in bodi tako navzoč v meni, da bo lahko vsaka duša, ki jo srečam čutila Tvojo navzočnost v moji duši. Ko me pogledajo, naj ne vidijo več mene, ampak samo Jezusa! Ostani z menoj in tedaj bom začela sijati kot Ti siješ, sijati kot svetilnik za druge. Ta luč, o Jezus, bo vsa od Tebe; nič od nje ne bo mojega. Ta luč boš Ti, sijoč na ostale skozi mene. Naj te torej hvalim kot Ti je najljubše, s tem, da sijem na druge. Naj Te oznanjam brez pridiganja, ne z besedami, ampak z zgledom, s to močno silo, s privlačnim vplivom tega kar delam, z očitno polnostjo ljubezni, ki je v mojem srcu Zate.

    Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril – ker me je ljubil.
    Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil.
    Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni – ker me ljubi.
    Amen.

    Sveta Mati Terezija

    Kjer je ljubezen, tam je Bog je čudovita knjiga Matere Terezije prav tako: Pridi, bodi moja luč. Slednja predstavlja življenje matere Terezije z vidika njenega odnosa z Bogom in njene predanosti tistim, za katere jo je Bog poklical, da jim služi – najbolj ubogim od ubogih. Poslani, da olajša trpljenje ubogih, je bilo namenjeno, da se poistoveti z njimi in v globini svoje duše izkusi njihovo bolečino in boj. Vztrajno in intenzivno trpljenje je sprejela z junaškim pogumom in zvestobo, kar priča o njeni nadnaravni veri v Boga in izročitvi Njegovi volji. Za mnoge je bilo opogumljajoče razkritje teh skritih vidikov življenja matere Terezije. To je vodilo do ideje, da bi naredili dostopnejši vpogled v njeno notranjost, ki nas lahko nauči, kako ravnati z našimi boji in trpljenjem. Rad Te Imam Sveta Mati Terezija. Hvala Ti za Vse. Prosi Moli in Prosi Boga za nas! On Ve kaj potrebujemo, še preden ga prosimo! Janez

    • Miro says:

      K temu dodajmo še izjemno bogato duhovno misel, iz katere je lepo razvidno, kaj je sv. Materi Tereziji pomenila sveta Evharistija:

      »SVETA MAŠA JE MOLITEV NAŠEGA DNEVA, KO DARUJEMO SAMI SEBE SKUPAJ S KRISTUSOM, DA BI BILI RAZLOMLJENI IN DANI NAJUBOŽNEJŠIM. EVHARISTIJA JE NAŠA SLAVA IN VESELJE TER SKRIVNOST NAŠE EDINOSTI S KRISTUSOM.«

      Z zaupanjem se priporočimo sv. Materi Tereziji, da bi luč in moč za naše duhovno življenje črpali v sveti Evharistiji!

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
      Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  44. Miro says:

    PREBLAŽENA DEVICA MARIJA NAS V MESECU OKTOBRU ŠE POSEBEJ VABI K MOLITVI SVETEGA ROŽNEGA VENCA – NE PRESLIŠIMO NJENIH MILOSTNIH KLICEV, ZVESTO SE POGLABLJAJMO V SVETE SKRIVNOSTI TE ODLIČNE MOLITVE IN ŽIVIMO V TEM DUHU – MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE, KI NA TEJ SPLETNI STRANI PROSIJO ZA MOLITEV!

    O skrivnostih veselega, svetlega, žalostnega in častitljivega dela rožnega venca več na:

    http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  45. Janez says:

    JEZUS
    Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
    Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
    Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
    ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
    Navkljub vsem našim slabostim in grehu nas Bog ljubi in
    še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
    Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
    « Štiri besede, ki pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
    Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
    Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
    Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
    Nikoli ne ločuj med Jezusom v Evharistiji in Jezusom v ubogih,
    ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj ter jim nesebično služi.
    Moli in prelij iskreno Vero v Boga v dejavno Ljubezen do Ljudi in ubogih. Amen.
    Sveta Mati Terezija

    Iesus te amo? Et ego in te omne opus habeo.

    Ljubite drug drugega
    Nisem prosila drugega kot eno milost za vas – da bi lahko razumeli Jezusove besede: »Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil.« Mi lahko poveste, kako vas je ljubil? Vprašajte se in potem poglejte, če ljubite svoje brate in sestre na Zemlji tako, kot On vas ljubi? Vedno bolj razumem [da], če ni in dokler ni te ljubezni med nami, se lahko ubijemo od dela in dobrih del, pa bo še vedo samo delo, ne ljubezen ubogim. Delo brez ljubezni je suženjstvo. Za toliko stvari se moramo zahvaliti Bogu.
    Sveta Mati Terezija

    IZPRAZNITE SE SEBIČNOSTI IN NEISKRENOSTI
    Nekoč je oče iz Katmanduja, imel govor o Božji ljubezni do sveta in o tem, kakšna je Njegova veličina, da je poslal Svojega sina. Tako sem ga vprašala: »Jezus pravi, ‘Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil,’ in rekel je tudi, ‘kot je Oče ljubil Mene, jaz ljubim vas.’ Torej moramo mi, če želimo vedeti, kako ljubiti drug drugega, vedeti kako je Oče ljubil svojega Sina, zato te sprašujem: ‘Kako je Oče ljubil Sina?’« Pogledal me je in rekel: »Mati, tvoje vprašanje je zelo lepo in logično, vendar ti nanj ne morem odgovoriti.« Nosimo ogromno odgovornost – ljubiti, kot je Oče ljubil sina – in nič manj. Če nimamo te ljubezni, potem je to prevara, zavajanje. Ne moremo zares ljubiti in služiti ubogim, če nimamo te Božje ljubezni v naših srcih. To bomo dosegli le, če se bomo izpraznili sebičnosti in neiskrenosti. Ta ljubezen se mora pričeti doma. Prosite Jezusa, naj vam da Svoje srce, da boste z njim ljubili.
    Sveta Mati Terezija

    Papež Frančišek (Odlomki): Neverni Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi človeške ljubezni do Boga in do bližnjega
    Evangelij o ‘dobrem Samarijanu’ (prim. Lk 10,25-37) kaže na zgled spolnjevanja zapovedi, ko neverni in v Izraelu zaničevani Samarijan pomaga ranjenemu človeku, kjer dva druga, ki sta poznavalca Božje postave nista pomagala. Potem ko je učitelj postave v Evangeliju vprašal Gospoda, kaj je potrebno, da prejme v delež večno življenje, ga je Jezus napotil poiskati odgovor v Svetem pismu, ki pravi: ‘Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, z vso svojo dušo, z vso svojo močjo in z vsem svojim mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe’ (v. 27). Bile pa so različne razlage glede tega, koga je potrebno imeti za ‘bližnjega’. Dejansko je ta človek nadalje vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ (v. 29). Na tej točki mu je Jezus odgovoril s priliko, to lepo priliko. Vse vas vabim, da vzamete današnji evangelij: Luka, Lukov evangelij 10 poglavje, od 25 do 37 vrstice. Je ena najlepših evangeljskih prilik. Ta prilika je postala vzorec za krščansko življenje. Postala je zgled, kako mora kristjan delovati in spolnjevati Božjo Voljo z Usmiljenjem in LJubeznijo. Po zaslugi evangelista Luka imamo ta zaklad.

    Postavljamo človeško pravilo pred Božjo zapoved?
    Po tej isti poti sta pred Samarijanom šla mimo duhovnik in levit, torej osebi posvečeni Božjemu čaščenju. Toda, ko sta videla na tleh pretepenega in ranjenega siromaka, sta šla naprej, ne da bi se ustavila, najverjetneje, da ne bi postala ‘nečista’ zaradi njegove krvi. Človeško pravilo ‘postati nečist zaradi krvi’ povezano s čaščenjem sta postavila nasproti zapovedi Boga, ki hoče predvsem Usmiljenje in Ljubezen.

    ‘Neverni’ Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni do bližnjega
    Jezus torej predlaga za zgled Samarijana, ravno tistega, ki ni imel vere! Tudi mi lahko pomislimo na toliko nam poznanih ljudi, morda agnostikov, ki delajo dobro. Jezus je izbral za zgled nekoga, ki ni bil mož vere. In ta človek, ki s tem, da ljubi brata kot samega sebe, ljubi Boga iz vsega svojega srca in z vso svojo močjo, torej Boga, ki ga ni poznal ter s tem istočasno izrazi pravo religioznost ter resnično človeškost.

    Pa mi imamo do bližnjih Ljubezen, Sočutje in Strpnost, Usmiljenje ali mislimo da je dovolj le legalistično spolnjevanje zapovedi in moliti, ker nas Big nadzira? Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki nas ljubi vedno, tudi ko grešimo in ko se s Poti k Jezusu oddaljujemo od Njega. On nas vedno čaka in nas vabi, da se kot izgubljeni otroci vrnemo nazaj k Njemu v Očetovski Objem. Ne moremo biti dobri kristjani, čle nismo dobri ljudje!

  46. Miro says:

    Ker se danes začenja oktober, ki je mesec molitve rožnega venca, v razmislek priporočam naslednji prispevek.

    ROŽNI VENEC NAM POMAGA, DA NA POTI UPODABLJANJA PO KRISTUSU RASTEMO NAPROTI CILJU, KI JE SVETOST. NAJPOMEMBNEJŠI RAZLOG ZA PONOVNO ODKRITJE IN POŽIVITEV MOLITVE ROŽNEGA VENCA JE POKLICANOST VSEH K SVETOSTI!

    Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju.

    Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu.

    Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca.

    Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori. Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

    Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

    Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce.

    Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. ‘Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti.

    »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju. (Iz Apostolskega pisma: Rožni venec Device Marije, papeža Janeza Pavla II.)

    Povzeto po spletni strani marija.si, Brezje

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  47. Janez says:

    Papež Frančišek: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti
    »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. V odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).

    Naš Bog je Bog sočutja
    Evangelist ne pravi, da je Jezus imel sočutje, ampak da ‘ga je zajelo veliko sočutje’. Kakor da bi rekel, da je bil ‘žrtev sočutja’. Tam je bilo veliko ljudi, ki so spremljali tisto ženo, a Jezus je videl njeno realnost: ostala bo sama, vse do konca svojega življenja, je vdova, ki je izgubila svojega edinega sina. Ravno sočutje je tisto, ki nam daje temeljito razumeti realnost. Sočutje ti pokaže realnosti takšne, kakršne so. Sočutje je kakor leča srca: pomaga nam razumeti resnične dimenzije. Sočutje je tudi jezik Boga. Sveto pismo se ne začne s prikazovanjem Jezusa. Bog je rekel Mojzesu ‘Videl sem stisko svojega ljudstva’ (glej 2 Mz 3,7). To je sočutje Boga, ki Mojzesa pošlje, da reši ljudstvo. Naš Bog je Bog sočutja. In sočutje je – lahko bi rekli – šibkost Boga, a tudi njegova moč. Je tisto najboljše, kar nam daje. Kajti sočutje ga je spodbudilo, da nam je poslal Sina. Sočutje je jezik Boga.

    Ali običajno gledam na drugo stran?
    Sočutje ni čustvo obžalovanja, ki ga doživimo, ko na primer vidimo na cesti poginiti žival. ‘Ubožček’, in nam je nekoliko žal. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. Kot drugi primer je evangeljski dogodek pomnožitve kruha. Jezus pravi učencem, naj nahranijo množico, medtem ko jo oni hočejo odsloviti. Bili so previdni. A če upoštevamo Jezusov odgovor ‘Vi jim dajte jesti’, lahko verjamemo, da se je v srcu razjezil. Njegovo povabilo je, naj poskrbijo za ljudi, ne pa da razmišljajo, kako bi lahko šli v vasi in si kupili kruha. Gospodu so se zasmilili, kajti videl je tiste ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja. Na eni strani imamo torej sočutje, Jezusovo gesto, na drugi pa egoistično držo učencev, ki iščejo rešitev, a brez popuščanja, ne želijo si umazati rok. In če je Božji jezik sočutje, je človeški jezik pogosto brezbrižnost. Poskrbeti samo do tukaj in ne misliti naprej. Brezbrižnost. Eden od našim fotografov z L’Osservatoreja Romana je naredil fotografijo, ki se imenuje Brezbrižnost. O tem sem že govoril. Neke zimske noči pred prestižno restavracijo gospa, ki živi na ulici, steguje roko drugi gospe, ki toplo oblečena pride iz restavracije, in ta gospa gleda na drugo stran. To je brezbrižnost. Pojdite si pogledat to fotografijo: to je brezbrižnost. Naša brezbrižnost. Koliko krat gledamo na drugo stran. In tako zapremo vrata sočutju. Lahko naredimo izpraševanje vesti: Ali jaz običajno gledam na drugo stran? Ali pa pustim Svetemu Duhu, da me povede po poti sočutja? Kar je krepost Boga.

    Sočutje vodi na pot pravičnosti
    Ob koncu bi izpostavil še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase. Nadaljujmo današnjo evharistijo z besedami: ‘Jezusa je zajelo veliko sočutje.’ Da bi imel sočutje tudi do vsakega od nas. To potrebujemo.«

    Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2019.

    MISLI O SOČUTJU (Budist Dalaj Lama)
    Posameznikova sreča lahko temeljito in učinkovito pripomore k izboljšanju celotne človeške družbe.
    Ker vsi delimo isto potrebo po ljubezni, je moč vsakogar, v kakršnihkoli okoliščinah, sprejeti kot brata in sestro. Ne glede na drugačnost obraza, vere, barve kože, oblačil ali obnašanja, ni med nami in drugimi nikakršnih bistvenih razlik, saj smo vsi otroci iz enega Izvira. Nespametno bi bilo poudarjati razlike v zunanjosti, kajti temeljna narava nam je vsem skupna. Človeštvo je eno in ta mali planet je naš edini dom. Če naj ga ohranimo, mora vsak od nas izkusiti občutek splošne odgovornosti in nesebične ljubezni. Edino ta občutek lahko odpravi našo sebično naravnanost, zaradi katere zavajamo in zlorabljamo drug drugega. Kdor ima iskreno in odprto srce, naravno občuti zaupanje vase in se zna ceniti, obenem pa zanj ni razloga, da bi do drugih čutil strah. Verjamem, da je na vseh ravneh družbe, naj bo to družina, pleme, narod ali mednarodna skupnost, več sočutja ključ do lepšega in boljšega sveta. Ni nam treba sprejeti kakršnekoli religije ali slediti kakršnikoli ideologiji. Potrebno je le, da razvijemo svoje dobre človeške lastnosti. Kogarkoli srečam, ga poskušam obravnavati kot starega prijatelja. To me navda z iskrenimi občutki sreče. To je praksa sočutja.
    (Dalaj Lama)

    Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. Mati Tereza
    Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem, ne v naukih o njem. Anthony de Mello
    Kadar se tvoj strah dotakne bolečine drugega, postane pomilovanje. Kadar se tvoja ljubezen dotakne bolečine drugega, postane sočutje. Stephen Levine
    Ne vem, kakšne bodo vaše usode, nekaj pa le vem: zares srečni bodo le tisti med vami, ki bodo hoteli in znali odkriti, kako naj bodo koristni tako, da pomagajo in služijo ter molijo. Misijonar in duhovnik v Afriki Albert Schweitzer.
    Samo ljubezen lahko združi ljudi na tak način, da jih izpolni in naredi popolne, saj jih le ona lahko popelje in združi v tistem, kar je najgloblje v njih. Jezuit in raziskovalec ter naravoslovec Pierre Theilard de Chardin.
    Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega. Georges Bernanos.
    Bodi ti sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Gandhi
    Ko iskreno in goreče moliš k Bogu, odpreš svoje srce k Njemu. Ko pomagaš drugim pomagaš sebi in Bog te ljubeče blagoslovi.

    Lepota je življenje, kadar življenje odstre kopreno s svojega svetega obličja.
    Toda vi ste to življenje in vi ste ta koprena.
    Lepota je večnost, ki sama sebe gleda v ogledalu.
    Toda vi ste ta večnost in vi ste to ogledalo.
    Bodimo na strani rešitev ne problemov in pomagajmo!
    Bodimio dobri, usmiljeni in sočutni do drugih!
    Kahlil Gibran, Prerok

  48. Hvala says:

    KAJ JE BOŽJA VOLJA OZ . IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE

    ČE POVZAMEMO NA KRATKO , BREZ FILOZOFIRANJA, V NEKAJ STAVKIH , DA BO LAHKO RAZUMEL VSAK ČLOVEK , JE NAJPREJ BOŽJA VOLJA, DA ČLOVEK NE DELA GREHA, KAJTI GREH JE NAJVEČJE ZLO NA SVETU, DA ŽIVI TAKO, KOT JE GOSPOD ZAPOVEDAL IN NAROČIL.

    JEZUS JE PRIŠEL NA SVET ZATO, DA JE NAM LJUDEM PRAKTIČNO, PONAVLJAM ŠE ENKRAT PRAKTIČNO POKAZAL, KAKO NAJ ŽIVIMO, DA BOMO IZPOLNILI BOŽJO VOLJO. DRUGEGA VZORA NA SVETU IN V SVETU NI, KOT JE JEZUS. ČE PREMIŠLJUJEMO NJEGOVE BESEDE, SAMO NJEGOVO ŽIVLJENJE, OBNAŠANJE DO LJUDI, TRPLJENJE IN KAKO JE IZPOLNIL DO KONCA OČETOVO VOLJO, IN ČE SE RAVNAMO PO TEM, NIMAMO KAJ ZGREŠITI. NA SVET JE BIL POSLAN ZATO, DA NAM POKAŽE KAKO ŽIVETI. POKAZAL JE NA SEBI , TO JE ZAPISANO IN TO JE VSE IN EDINO, KAR SE MORAMO DRŽATI. SPOŠTOVATI ZAPOVEDI. TO JE “IŽRECNA “VOLJA GOSPODA.

    GOVORILI SMO ŽE O “TIHI ” BOŽJI VOLJI, KO SPREJEMAMO PREIZKUŠNJE, RAZNE DOGODKE, STVARI, KI JIH NISMO PRIČAKOVALI IN SO TEŽKE, RAZNE IZGUBE. IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE JE, ČE TO SPREJMEMO, OBJAMEMO TA KRIŽ IN GA PRENAŠAMO BREZ GODRNJANJA. V MISLI DNEVA SEM ZADNJIČ ZAPISALA, KAJ JE BILO REČENO: GOSPOD LAHKO VZAME VSE NA SVETU, PREMOŽENJE, LJUDI, UGLED, ZDRAVJE, SVOBODNE VOLJE PA NE BO NIKOLI ODVZEL; LAHKO SE ČLOVEK ODLOČI ZA NJEGA ALI PROTI NJEMU. KAKO SE LJUDJE OBNAŠAMO V TEŽKIH SITUACIJAH , JE STVAR OSEBNE VERE.

    JAZ BI PA ŠE DODALA IZPOLNJEVANJE, BOM REKLA -VOLJE GOSPODA, KI SE DOTIKA VSAKEGA POSAMEZNIKA INDIVIDUALNO.

    ČE BEREMO ŽIVLJENJEPIS SVETNIKOV ALI PA DRUGIH LJUDI , BOMO OPAZILI, DA VČASIH GOSPOD IZRAZI ŽELJO, OZ. SVOJO VOLJO, KI PA SE TIČE SAMO POSAMEZNIKA.

    RECIMO : JEZUS JE FAVSTINI DOLOČENE STVARI POJASNIL OZ. JO JE PROSIL, ČE JIH IZPOLNI, POVEDAL JI JE TUDI, DA NE BODO VPLIVALE NA ODREŠENJE, ČE SE BO ODLOČILA PROTI; TO SE PRAVI, ČE NE BO IZPOLNILA TISTE NJEGOVE PROŠNJE.
    KER SMO VSI LJUDJE USTVARJENI UNIKATNO, NE KOPIJE, IMA GOSPOD TUDI ZA VSAKEGA SVOJ NAČRT.

    TO JE NA KRATKO VSE. ČE TESNO SODELUJEMO Z GOSPODOM, IZPOLNJUJEMO ZAPOVEDI, ODEBNO TRPLJENJE PRENAŠAMO, MOLIMO IN SMO MU IZROČILI SVOJE ŽIVLJENJE, SE NI POTREBNO ČLOVEKU BATI NIČESAR, NITI NI POTRREBNO POSEBEJ RAZGLJABLJATI O TEM. ČE GOSPODA PROSIMO , DA NAM POKAŽE SVOJO VOLJO, ŽELJE, BO TO TUDI NAREDIL.

    ZATO VEDNO POUDARJAM KAKO ZELO JE POMEMBEN OSEBNI ODNOS Z JEZUSOM, MOLITVE IN POGOVORI OZ. SODELOVANJE Z NJIM. NEKDO LAHKO CELO ŽIVLJENJE IZPOLNJUJE ZAPOVEDI, PREJEMA ZAKRAMENTE, ŽIVI PO ZAPOVEDIH, ČE NIMA OSEBNEGA ODNOSA Z GOSPODOM, POTEM TO NI ODNOS. GOSPOD JE ŽIV, NI MRTEV.

    GOSPOD SE RAZODEVA, ČE GA PONIŽNO PROSIMO, MOLIMO IN SPOŠTUJEMO NJEGOVO BESEDO.

    • Miro says:

      Kratko, pregledno, bistveno o Božji volji. Molimo za luč in moč, da bomo lahko vsi, od prvega do zadnjega, sprejemali in spolnjevali Božjo voljo! Sv. Angela Merici je bistvo vsega izrazila v izjemno močnih besedah življenja, ki so postale njeno vodilo, pa tudi vodilo mnogih na poti vere, upanja in ljubezni do Boga in človeka:

      O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE!

      Prosimo Devico Marijo in Odrešenika Jezusa za veliko milost, da bomo tudi mi s svojim življenjem potrjevali, da nadvse ljubimo Božjo voljo! Pridi, pridi Sveti Duh!

    • Janez says:

      De gustibus non est disputandum ali o različnih okusih se ne razpravlja kaj ugaja in kaj je za nekoga dobro in prav, ker vsi mislimo po človeško. Prav pa je da kjot verniki poglobimo svoje znanje in vedenje o verskih in bogoslovnih temah. Različni pogledi na tolmačenje Božje Volje obstajajo in kot sem že zapisal, me veselijo različni pogledi tako katoliških kot evangeličanskih bogoslovcev, duhovnikov in vernikov ter teologov. Še enkrat bom poudaril teološko načelo: o Bogu lahko Ve kaj le tisti, ki Mu Bog nakloni Milost in Poduk ali Deus Scire Nemo Potest Nisdi Deo Docente! O Bogu vemo zelo malo! Predlagal pa bi vljuden in strpen diskurz, ker ni namen neko filozofiranje ampak skromen poskus od različnih kvalificiranih teologov in duhovnikov dobiti razlago in mnenje, da se verniki prav podučimo. Če pogledate moje prispevke so kolaž različnih avtorjev, kjer sta dva dr. teoloških ved in nadškofa: pokojni ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar in upokojeni mariborski nadškof dr. Marijan Turnšeka; povzel pa sem tudi druge kvalificirane avtorje in bogoslovce. Ko že govorite o skromnosti in ponižnosti predlagam da ste predvsem sami strpni v razmislekih, saj nihče vsega ne ve, če mu Bog tega ne razodene! In v fiziki vemo, da svet v resniuciu ni tak, kot ga človeško vidimo, ker je naravoslovno drugačen.

      Predvsem pa živimo tako kot nas uči Jezus in bodimo bolj skromni in ponižni ter sočutni, usmiljeni, dobri in strpni do različnosti in drugačnosti drugih ljudi. Kdo pa sem jaz, ki da vem več od drugega brata brez Božje Milosti!? Trditev jaz vem bolje kot ti, kjer vsi izhajamo iz Enega Vira Božjega Usmiljenja in Ljubezni, pa je nesmiselna in nedopustna, saj vsi premalo vemo o Bogu!

      • Miro says:

        Spoštovani g. Janez,

        Namesto, da razpravljamo, kaj je in kaj ni Božja volja, se danes, ko se začenja 1. oktober – mesec molitve rožnega venca, vsi molivci na tej spletni strani še bolj povežimo v tej odlični molitvi, ki nam jo podarjata Jezus Kristus in Preblažena Devica Marija. Bolj zvesto bomo bomo hodili po poti molitve, pokore in del usmiljenja do bližnjega, bolj nam bo Sveti Duh razodeval, kaj Gospod Jezus pričakuje od nas. Sami se do tega spoznanja ne moremo dokopati, zato bodimo kar se da ponižni pred Gospodom in Devico Marijo.

        Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

        • Janez says:

          Se strinjam in nisem želel takega odziva od vas g. Miro in od gospe Hvala, saj prispevke berejo tudi drugi, upam, da bi se kaj novega o verskih zadevah podučili eden od drugega. Res je da premalo molimo in premalo pravično živimo vsi skupaj, kajti dobili smo Božji poduk in Božjo vzgojo s koronavirusom in drugimi preizkušnjami. Prosil sem vas pa pred časom, da pustite in ne komentirajte mojih prispevkov, ker se preveč razlikujemo in v odgovorih ne zaznam vaše dobronamernosti in strpnosti na drugačnost mojih mnenj v vaših odgovorih. Prispevki so namenjeni tistim, ki so razumevajoči in strpni in niso le odklonilno kritični do vsake drugačnosti! Učili naj bi se eden od drugega ne!

          Segui il tuo corso e lascia dir gli genti je dejal italijanski pesnik pred 500 leti! In zato tudi jaz molim in prosim Boga za več razumevanja in strpnosti med čjudmi, da bo več Božjega Miru na svetu.

          • Miro says:

            Kot že rečeno, ljubimo, molimo in delajmo v duhu zanesljivega duhovnega vodila:

            O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE! (sv. Angela Merici)

            Da bi lahko zvesto hodili po poti vere, upanja in ljubezni, se oklenimo molitve svetega rožnega venca. Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  49. Janez says:

    Idejno izhodišče teme: Dr. Alojzij Šuštar nadškof: Dei voluntatem facere (Božjo voljo spolnjevati – dopolnjeno)

    “KRISTJANI, ČE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI”
    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 15 »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. 18 Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. 19 Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. 20 Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21 Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

    Kdor sledi Jezusu, se uči ljubiti Očeta nad vse, celo nad svoje življenje. Jezus se skrajno resno izrazi, da je svoje življenje na tem svetu (npr. uspeh, slavo, moč, privilegije) treba celo ’sovražiti’, kar pomeni v danem kontekstu ’manj ljubiti kot’, oz. zaničevati v primerjavi z večnim življenjem. Saj, kdor hoče svoje življenje na tem svetu rešiti, ga bo izgubil. Tako ali drugače, prej ali slej, bomo življenje na tem svetu enkrat s smrtjo na zemlji izgubili. Ali ni veliko bolje za nas, iz vidika večnosti, če ga častno izgubimo, ko ga zavestno darujemo iz ljubezni do nekoga, kakor, če se ga v strahu zase do zadnjega obupno oklepamo in ostanemo pri tem sami kot neko zrno, ki noče umreti? V ljubezni do Očeta naj verujemo Njegovemu dobremu načrtu za dober izid naše življenjske poti, ki pa se ne konča s smrtjo, ampak pri Njem v večnosti, ker smo vendar ustvarjeni Zanj. Povabljeni smo, da trdno zaupamo Očetovemu načrtu, saj je v tem ravno naša ljubezen do Njega, da neomajno verujemo, da je njegov načrt v vsem dober, da celo najhujše stvari v našem življenju obrača na dobro vsem. In da se naučimo spolnjevati Božjo Voljo oziroma vse Božje zakone in pravila ter da ne mislimo na človeški način, ampak na Božji način.

    Vprašajmo se:”Ali je za zveličanje zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ne da bi krščansko vero tudi živeli in iz vere proizvajali dobra dela?” Odgovor se glasi: “Za zveličanje ni zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ampak smo dolžni tudi spolnjevati vse, kar nam Bog zapoveduje.” Isto nam govori Jezus v gornjem evangeljskem odlomku, ki je del njegovega poslovilnega govora apostolom pri zadnji večerji, torej njegova oporoka. Morda smo bili pozorni, da kar dvakrat poudarja: “Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi” in “Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi”. Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s tem, da jim otroci z besedami ponavljajo: “Rad te imam!” Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi. V njej je povzet dekalog ali deset Božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta “največja zapoved” enako težo. Pobožen ljudomrznež, ki grdo ravna z ljudmi je tako od Boga bolj oddaljen, čeprav prakticira vero in moli, kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava; vendar vsebinsko živi po Božjih postavah, ker ljubi bližnjega. Pomembno se je odpreti delovanju Svetega Duha in pustiti Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas ter nas navdihuje, uči in vodi. Jezus obljublja apostolom in vsem svojim učencem Duha resnice. To je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po Božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene “sadove Svetega Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje”. Roditi te sadove pomeni “imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati” ali z drugimi besedami – ljubiti Boga. Naše krščanstvo se mora “učlovečiti”. To zahtevo je po pozornem branju evangelija spoznala in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora izrazila Cerkev na pragu tretjega krščanskega tisočletja. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja z razglasom: “Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.” Za sprejem odrešenja je potrebna aktivna in dejavna vera v Boga. Vsaka vera v Jezusa ni odrešenjska (vera, ki temelji le na Jezusovih naukih in čudežnih dejanjih, vera zaradi koristi vernikov (6,14-15)). Odrešenjska vera je žrtvovanjska, razumska in bivanjsko sprejetje sporočila in osebe Jezusa do stopnje, ki spremeni človekove misli in dela v skladu z evangeljskim sporočilom, ter vodi v življenje in delovanje Božjih otrok. Pomembno je, da premislimo dejstvo, da samo vera še ni garant za naše odrešenje. Ta človeka šele odpira Jezusu, ki je izvor odrešenja in večnega življenja. In vera ki proizvaja dobra dela in zagotavlja, ljubezen, odpuščanje, dobroto, strpnost, usmiljenje, pomoč brezdomcem in ubogim, približa človeka jetusu, saj je tudi naš Odrešenik tako delal in učil druge, ko je bil na zemlji. In najvišja od vseh pa je zapoved ljubezni, je učil Jezus. Ta, ki spolnjuje Božje zapovedi, prejme resnico in luč, dokler ni v resnici poveličan in ve vse. Spoznanje resnice in odgovore na svoja največja vprašanja pa kristjani od Boga prejmemo, če smo poslušni Božjim zapovedim. Poslušnosti Bogu in ponižnosti pa se učimo vse življenje. Ni večjega zgleda poslušnosti, kot je Odrešenikov. O njem je Pavel dejal: »Čeprav je bil Božji Sin in pravi Človek, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni učenci, izvir večnega odrešenja.« Odrešenik je s popolnim življenjem, s spoštovanjem svojega svetega poslanstva nazorno udejanil in ponazoril pristno Božjo ljubezen in nam dal zgled. Nikoli ni bil ošaben, žaljiv, materialističen. Nikoli ni bil nadut zaradi ponosa. Nikoli ni bil nezvest. Vselej je bil ponižen. Vselej je pomagal in bil dober do ubogih, ponižanih in bolnih, saj je zaradi njih prišel na svet. »Zdravnika potrebujejo bolni«, je rekel Jezus. Naj bo naše prvo spreobrnjenje kot dobrih ljudi in dobrih kristjanov v tem, da si prizadevamo za vedno globljo ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga nas vodi k temu, da bolj poslušamo njegovo besedo in živimo tako, kot nas On uči, da je prav glede na Božje zapovedi in postave. Tudi Jezus je moral spolnjevati Božjo Voljo na križu. Postavimo na temelj ljubezni naš odnos do bližnjih in dajajmo naprej drugim vse zastonj, saj smo tudi mi vse zastonj od Boga prejeli. Kolikokrat vidimo predvsem napake pri drugih, ki so jih drugi naredili, svojih napak pa ne vidimo. Zaradi teh napak druge ljudi kritiziramo, preziramo, jim obračamo hrbet, jim damo vedeti, da nimajo kaj iskati v naši bližini, v naši skupnosti, celo v cerkvi. S takim odnosom ne bomo nikomur pomagali, da se poboljša oziroma pride k Jezusu. In to tudi ni odnos, v katerem bi posnemali Jezusovo ravnanje. Zato se spreobrnimo v tem, da ne bomo ošabni, da nikogar ne bomo prezirali in poniževali, ampak bomo imeli do vsakega, spoštljiv odnos in bili dobri in usmiljeni. Marsikdo se ob krivici, ki jo je doživel, zakrkne in človeku, ki ga je prizadel, težko odpusti. V nebesih pa ne bo prostora za zamero. Dokler ne bomo zmogli odpustiti, bomo čakali pred nebeškimi vrati. Tudi Jezus nam naroča: »Odpustite in vam bo odpuščeno; s kakršno mero merite s tako se vam bo odmerilo; ves tisti dolg sem ti odpustil ali nisi tudi ti dolžan usmiliti se svojega brata; odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom…« Naj bo naše spreobrnjenje nadalje tudi v tem, da se učimo odpuščati in biti usmiljeni. Naj bo naše spreobrnjenje v tem, da nehamo skrbeti samo zase in postanemo živi udje oziroma mladike na trti Kristusovega telesa. Če bomo vsi delali tako, kot je ravnal Jezus, bomo zlahka postali živo občestvo in dajali boljši zgled in prispevali k boljšemu svetu. Biti kristjan ni samo hoditi k maši in moliti, ampak v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, v življenju kraja in župnije, dati sebe v službo Bogu in bližnjemu in vedno ravnati tako, kot bi na našem mestu ravnal Jezus. Vero preliti v konkretna dobra dejanja in Ljubiti, kar je Božja Volja. Zato moramo poznati Kristusov Evangelij in ga vedno znova prebirati in premišljevati ob njem. Zato naj bo naše spreobrnjenje tudi v tem, da pogosto prebiramo Jezusov Evangelij in svoja ravnanja usklajujemo z Jezusovim ravnanjem in živimo tako kot je živel Odrešenik na zemlji. In začnimo takoj zdaj pri sebi, ne pri drugih. Veliko dela nas čaka za lastno preobrazbo in to, da bomo uresničevali našo Hojo za Kristusom.

    Vir: Razni izvlečki za premislek iz religioznih knjig in gradiv ter tjudi prispevkov raznih avtorjev na medmrežju. Že objavljeno 6. marec, 2020 at 18:47 na Prosim za Molitev.

    Npr. avtorji Thomas S. Monson, dr. Alojzij Šuštar, Thomas Merton, Tomaž Kempčan, sveti Frančišek, papež Frančišek et altri.

    Molimo. O Bog, razsvetljuj mi srce, razum in duha, da bom znal prepoznavati Tvojo Božjo voljo in jo prav izpoljevati, da bom znal prepoznavati znamenja časov in da bom v svojih dejanjih doma in v svetu ravnal razumno in odgovorno. Pomagaj mi prosim, da bom vedno v Življenju Tvoj misijonar Ljubezni in Miru ter apostol Usmiljenja, ki se trudi pomagati, živeti in moliti kot Ti Jezus moj Gospod. Amen. Janez

    • Miro says:

      MOLITEV K SVETEMU DUHU

      O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
      obišči nas, ki tvoji smo,
      napolni z rajsko milostjo
      srce, po tebi ustvarjeno!
      Ime je tvoje Tolažnik
      in Dar Boga Najvišjega
      Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
      Duhovno pomaziljenje.
      Sedmero ti darov deliš,
      Desnice Prst Očetove,
      obljubil tebe Oče je,
      zgovorna Moč apostolov.
      Čutilom našim luč prižgi,
      ljubezen v naša srca vlij;
      v telesni bedi nas krepčaj,
      v slabosti vsaki moč nam daj.
      Odženi proč sovražnika
      in daj nam stanoviten mir,
      pred nami hodi, vodi nas
      in zla nas varuj vsakega.
      Po tebi naj spoznavamo
      Očeta in Sina Božjega
      in v tebe iz obeh Duha
      naj vedno trdno verujemo.
      Amen.

  50. Miro says:

    NAJ ZGLED SV. HIERONIMA V NAŠIH SRCIH POŽIVI LJUBEZEN DO SVETEGA PISMA, KI JE KNJIGA VSEH KNJIG!

    Sveta Cerkev danes obhaja god svetega Hieronima, duhovnika, slavnega cerkvenega učitelja in proučevalca ter prevajalca Svetega pisma. Tudi naša duhovnost je odvisna predvsem od ljubezni do Svetega pisma. Priznajmo pa, da naša duhovnost in naša ljubezen še nista na tisti stopnji, kot bi morali biti, in to obenem obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju in delu sv. Hieronima na:
    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/o-zivljenju-sv-hieronima?Open

    Priporočimo se sv. Hieronimu, da bi bili Bogu iz srca hvaležni za Sveto pismo; naj nam izprosi milost, da bomo Knjigo vseh knjig radi brali in premišljevali, ter živeli v moči žive Božje besede!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Hieronim, prosi za nas!

  51. Miro says:

    FRANČIŠKAN BRAT MIRAN ŠPELIČ BI SE VPISAL V TEČAJ ANGELŠČINE, ČE BO KDAJ MOGOČE!

    Iz pogovora s frančiškanom bratom Miranom Špeličem o tem, kakšni so angeli in kaj počnejo:

    »Angelske jezike omenja tudi apostol Pavel, ko pravi, da je ljubezen večja in pomembnejša od njih, lahko pa nam ravno ta njegova navedba pomaga razumeti, da bi bili ti jeziki nekaj najbolj dovršenega za vzpostavitev komunikacije, takoj za ljubeznijo. Naši jeziki imajo to slabost, da omogočajo kar nekaj dvoumnosti in posledično napačnega razumevanja. Rečem eno, razumejo me drugače. V zadnjem času temu pogosto rečemo komunikacijski šum. Angelski jezik bi potemtakem omogočal nekakšno brezšumno, točno in natančno komunikacijo. Ali se bomo lahko tudi mi naučili česa podobnega? Ne vem. Bi me pa zanimalo in bi se vpisal v tečaj angelščine, če bo kdaj mogoče.«

    Več o tem, kakšni so angeli in kaj počnejo, na:

    https://si.aleteia.org/2020/09/29/ce-bo-mogoce-bi-se-vpisal-v-tecaj-angelscine/

  52. Hvala says:

    POSLUŠNOST BOŽJI VOLJI

    NEIZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE SO TUDI GREHI- SO DEJANJA NEPOSLUŠNOSTI.
    ————————————————————————————————————-
    POSLUŠNOST BOŽJI VOLJI JE ENA IZMED JEDER VERE. ZA KRISTJANA POMENI POT SVETOSTI. PREKO TEGA SE URESNIČUJE BOŽJI NAČRT, BOŽJE ZVELIČANJE.
    ——————————————————————————————————————————————————
    NI LAHKO IZPOLNJEVATI BOŽJE VOLJE. NI BILO LAHKO ZA JEZUSA, KI JE BIL SKUŠAN V PUŠČAVI IN TUDI NA VRTU GETSEMANI, KJER JE Z MUKAMI V SRCU SPREJEL TRPLJENJE, KI GA JE ČAKALO (papež Frančišek- priloga)
    —————————————————————————————————————————————————

    http://www.archivioradiovaticana.va/storico/2015/01/27/pape%C5%BE_z_izpolnjevanjem_bo%C5%BEje_volje_smo_%C4%8Dlani_jezusove_dru%C5%BEine/sl-1120205

    Izpolnjevanje Božje volje je res težko. Svetopisemnski Job je vse izgubil v življenju: otroke, hlapce, premoženje, ugled, zdravje…Celo njegova žena mu je rekla, naj Boga prekolne in umre. On pa ji je rekel: “GOVORIŠ, KAKOR GOVORI BREZBOŽNA ŽENSKA! TUDI DOBRO SMO PREJEMALI OD BOGA, ZAKAJ BI HUDEGA NE SPREJELI? PRI VSEM TEM JOB NI GREŠIL Z SVOJIMI USTNICAMI. (Job 2, 10).

    Ja, dokler je človeku lepo in je v ” coni svojega udobja” , se pokaže ena stran -eno jedro njegove vere, dejansko stanje trenutnega stanja življenja , ki poteka na mirnem morju bi rekli; ko pa pride naliv, huda preizkušnja itd.. se pa pokaže človekova vere še v drugi polovici življenja- ko pade teža bremena na glavo.

  53. Miro says:

    KADAR IŠČEMO BOŽJO VOLJO, JE NAŠA MOLITEV VEDNO USLIŠANA!

    Da bi se bolj približali evangeljskemu pojmovanju Božje volje, v branje in razmislek ponovno priporočam odličen intervju, v katerem je jezuit pater Damjan Ristić podal tehtne misli glede Božje volje, človekove svobode, Božje previdnosti, preizkušenj, trpljenja, prosilne molitve, sprejemanja in spolnjevanja Božje volje, itn.

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/0/9FC846485FD32CB8C125824A00285F27/$FILE/bozje.pdf

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  54. Hvala says:

    MISLI DNEVA:

    Edino volja je popolnoma naša. Vse drugo nam Bog lahko vzame: bogastvo, zdravje, ugled, volja pa ostane večno svobodna.

    Ljubezen in žrtev sta tesno povezani, kakor sonce in svetloba. Ne moremo ljubiti brez trpljenja in ne moremo trpeti brez ljubezni.

    Marsikdo sreča človeka, ki je dober, kdo pa najde človeka, ki je zvest?

  55. Miro says:

    GOSPOD, POMAGAJ MI ODVREČI IZGOVORE, POGOJE IN KOMPROMISE, DA BOM TVOJ RESNIČNI UČENEC!

    BOŽJA BESEDA: Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.« (Lk 9,57-62)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C57-62&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Trem ljudem razlaga Jezus, da hoja za njim ne pomeni le, da poslušajo njegovo oznanilo in modrost, ampak da so pri njem in z njim živijo. Če je on prva svetinja, mu ne smejo postavljati pogojev. V molitvi bom odkrival vse, kar me ovira pri svobodni hoji za Jezusom. Gospod, pomagaj mi odvreči izgovore, pogoje in kompromise, da bom tvoj resnični učenec (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Obudimo vero in zaupanje v Božjo besedo, ki nam prinaša odrešenje! Božjemu usmiljenju z ljubeznijo priporočimo vse trpeče sestre in brate, še zlasti osebe, ki se v molitev priporočajo v rubriki »Prosim za molitev«, in sicer v sporočilih: Tončka, popotnik, Sija, Vesna, Irena, Hvala, Kristina, Janez, Kras, Sofija, Marjetka, andreja, Zarja, Jasna, Dr, Simon, janez, Helena, Tanja, Slavica, Katja, Maja, Lea… Zgodi se presveta Božja volja na priprošnjo Preblažene Device Marije in vseh svetnikov!

    Molimo po namenih posameznih prosilcev milosti (sveti rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja …). Pri tem se poslužujmo še drugih močnih duhovnih zdravil oz. sredstev, kot so premišljevanje božje besede, pokora, post, sv. spoved, sv. evharistija, duhovna in telesna dela usmiljenja!

    Molimo z besedami psalmista:

    Nagni, GOSPOD, svoje uho, usliši me,
    ker sem nesrečen in reven.
    Varuj mojo dušo, zakaj veren sem,
    reši svojega služabnika, ti, moj Bog,
    ki zaupa vate.
    Izkaži mi milost, o Gospod,
    saj ves dan kličem k tebi.
    Razveseli dušo svojega služabnika,
    saj k tebi, Gospod, vzdigujem svojo dušo.
    Zakaj ti, Gospod, si dober in odpuščaš,
    ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo.
    Poslušaj, GOSPOD, mojo molitev,
    prisluhni glasu moje prošnje.
    Na dan svoje stiske te kličem,
    kajti ti me uslišiš.
    (iz psalma 86)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  56. Miro says:

    SV. MARIAM BAOUARDY GREH NAPUHA IN KREPOST PONIŽNOSTI OPISUJE ZELO SLIKOVITO, IN SICER V PRISPODOBI PŠENIČNEGA ZRNA, KI GA VRŽEMO V VODO, OGENJ, ZEMLJO!

    Mistikinja, stigmatikinja, mučenka in karmeličanka, sveta Mariam Baouardy (sestra Marija Križanega Jezusa), napuh takole opisuje: “Oseba, ki je napuhnjena, je kot pšenično zrno, ki ga vržete v vodo: napne se in postane veliko. To zrno vrzite v ogenj: posuši se in zgori. Ponižna duša pa je kot pšenično zrno, ki ga vržete v zemljo: ponikne in se skrije, izgine, umre, a spet oživi v nebesih.”

    Več o napuhu in ponižnosti na:
    https://si.aleteia.org/2019/10/01/zakaj-je-napuh-greh-vseh-grehov

    Z zaupanjem prosimo Gospoda Jezusa, naj nas obvaruje pred domišljavostjo in napuhom ter nam podari pravega duha ponižnosti, iskrenosti in preprostosti. Pridi, pridi Sveti Duh …

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca!

  57. Miro says:

    GOSPODOVO MISIJONSKO NAROČILO »POJDITE TOREJ IN NAREDITE VSE NARODE ZA MOJE UČENCE …« (Mt 28,19) IMA SVOJ IZVIR V VEČNI LJUBEZNI BOGA, KI JE POSLAL SVOJEGA SINA IN SVOJEGA DUHA, KER »HOČE DA BI SE VSI LJUDJE ZVELIČALI IN PRIŠLI DO SPOZNANJA RESNICE« (1 Tim 2,4).

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    V kakšnem razmerju je katoliška Cerkev do judovskega ljudstva?

    Katoliška Cerkev priznava svoje razmerje do judovskega ljudstva zaradi dejstva, da mu je Gospod, naš Bog najprej govoril. Judovskemu ljudstvu namreč “pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih izhaja po telesu Kristus” (Rim 9,5). V nasprotju z drugimi nekrščanskimi verstvi je judovska vera že odgovor na razodetje Boga v stari zavezi.

    Kakšna je povezava med katoliško Cerkvijo in nekrščanskimi verstvi?

    Obstaja povezava skupnega izvora in končnega cilja vsega človeškega rodu. Katoliška Cerkev priznava, da vse, kar je v drugih verstvih dobrega in resničnega, prihaja od Boga, je odsev njegove resnice, more pripravljati na sprejem evangelija in voditi k edinosti človeštva v Kristusovi Cerkvi.

    Kaj pomeni trditev: “Zunaj Cerkve ni zveličanja”?

    Ta trditev pomeni, da celotno odrešenje in zveličanje prihaja od Kristusa-glave po Cerkvi, ki je njegovo telo. Zato se ne morejo zveličati tisti, ki vedo, da je Kristus ustanovil Cerkev kot potrebno za zveličanje, pa bi vendarle ne hoteli vstopiti vanjo ali v njej vztrajati. Hkrati pa morejo po zaslugi Kristusa in njegove Cerkve doseči večno zveličanje tisti, ki brez lastne krivde ne poznajo Kristusovega evangelija in njegove Cerkve, a iščejo Boga z iskrenim srcem in skušajo pod vplivom milosti spolnjevati njegovo voljo, kakor jo spoznavajo po glasu vesti.

    Zakaj mora Cerkev oznanjati evangelij vsemu svetu?

    Zato, ker je Kristus naročil: “Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” (Mt 28,19). To Gospodovo misijonsko naročilo ima svoj izvir v večni ljubezni Boga, ki je poslal svojega Sina in svojega Duha, ker “hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice” (1 Tim 2,4).

    Na kakšen način je Cerkev misijonarska?

    Cerkev, ki jo vodi Sveti Duh, nadaljuje v zgodovini poslanstvo Kristusa samega. Kristjani morajo zato vsem oznanjati veselo novico, ki jo je prinesel Kristus, ko hodijo po njegovi poti, pripravljeni žrtvovati tudi same sebe do mučeništva.

    Zakaj je Cerkev apostolska?

    Cerkev je apostolska po svojem izvoru, ker je sezidana na “temelju apostolov” (Ef 2,20); po svojem nauku, ki je apostolski; po svoji zgradbi, ker jo učijo, posvečujejo in vodijo do Kristusove vrnitve apostoli po škofih, ki so njihovi nasledniki, v občestvu s Petrovim naslednikom.

    V čem obstaja poslanstvo apostolov?

    Beseda apostol pomeni odposlanec. Jezus, Očetov Odposlanec, je poklical k sebi dvanajstere izmed svojih učencev in jih postavil za svoje apostole, ko je iz njih napravil izbrane priče svojega vstajenja in temelje svoje Cerkve. Dal jim je nalogo, da nadaljujejo njegovo poslanstvo, rekoč: “Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas” (Jn 20,21), ter obljubil, da bo z njimi do konca sveta.

    Kaj je apostolsko nasledstvo?

    Apostolsko nasledstvo je predajanje poslanstva in oblasti apostolov in njihovih naslednikov, škofov, z zakramentom svetega reda. Po tem predajanju naprej Cerkev ostaja v občestvu vere in življenja s svojim začetkom, medtem ko prek stoletij z razširjanjem Kristusovega kraljestva na zemlji ureja ves svoj apostolat.

    (vir: Kompendij KKC, 169-176)

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  58. Miro says:

    BOG JE LJUBEZEN, IN USMILJENJE JE NJEGOVO DELO; ZAČENJA SE V LJUBEZNI IN V USMILJENJU SE RAZKRIVA!

    Sveta Favstina Kowalska o Božji ljubezni in usmiljenju: »O nepojmljivi Bog, veličina tvojega usmiljenja presega vsakršno pojmovanje ljudi in angelov skupaj. Vsi angeli in ljudje so izšli iz notranjosti tvojega usmiljenja. Usmiljenje je cvet ljubezni; Bog je ljubezen, in usmiljenje je njegovo delo; začenja se v ljubezni in v usmiljenju se razkriva. Kar koli pogledam, vse mi govori o njegovem usmiljenju, tudi sama Božja pravičnost mi govori o njegovem brezmejnem usmiljenju, ker pravičnost izvira iz ljubezni. (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 651).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Kot je Jezus razodel sv. Favstini, »je Božja ljubezen cvet, usmiljenje pa sad tega cveta«. Vsak dan se Gospodu zahvaljujmo za njegovo brezmejno ljubezen in usmiljenje do nas grešnikov, to hvaležnost pa mu izkazujmo še zlasti z deli usmiljenja do bližnjih v stiski!

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  59. Janez says:

    ČLOVEŠKA PRAVIČNOST NI TUDI BOŽJA PRAVIČNOST

    Brez Tebe ne morem živeti in pošteno delati Bog moje pravičnosti in dobrote!
    Ti me ljubiš in me vodiš po svoji poti Odrešenja,
    da ne zaidem na stranpoti neresnice, nepoštenosti in greha.
    Bog, vnaprej si mi dal in povedal vse Božje zakone, postave in Evangelij,
    da dobro vem, kaj smem in česa ne smem storiti, reči ali misliti,
    da bom pravično ter pošteno živel in delal vse, kar je v veselje v Tvojih Očeh.
    Ko ljudje mislimo, sodimo, živimo in ravnamo po Božjih postavah v nas,
    tedaj zajemamo sad pravičnosti iz Tvoje Narave v nas in iz Tvojega Življenja, ki je popolno.
    Vsa presoja pravičnosti, ki izhaja iz človeških pravil in postav ni popolna,
    ker smo mi ljudje grešni in nepopolni in ne zasledujemo vedno resnice.
    Zato se moramo ljudje naučiti živeti in delati po Božjem Duhu
    in tudi biti vodeni po Božjem Duhu tako,
    da bomo pravični in delali tisto, kar je resnično in prav v Božjih Očeh.
    Tedaj ne bo krivic, neresnic, nepoštenih presoj in sodb ljudi
    na sodiščih, v službah, v podjetjih, v raznih ustanovah in drugod,
    tedaj bo med nami Resnica in Pravica,
    ki je Jezus naš Gospod.
    Zato človek potrebuje Boga, njegov blagoslov in vodstvo, sam ne zmore storiti nič.
    Kajti kar je prav v človeških očeh ni prav tudi v Božjih Očeh.
    Preveč je tistih opeharjenih in razočaranih, ki iščejo zaman pravico pri ljudeh,
    ki je ne zmorejo dati, saj smo vsi preveč kratkovidni, grešni in nepopolni ter
    zaradi lastnih koristi dostikrat tudi neresnicoljubni in nepošteni farizeji.
    Bog v njihovih srcih ni videl dobrote in pravičnosti,
    čeprav so farizeji dobro poznali vse preroke in postave.
    Vendar niso vsi taki licemerci: so tudi dobri, pošteni in pravični verni ljudje,
    ki so vodeni po Duhu in živijo po Duhu
    in delajo v strahu Božjem tisto, kar je prav v Božjih Očeh.
    To so vsebinsko v življenju in v srcu verni, dobri ljudje,
    pošteni in pravični in delajo vse v večjo Božjo Čast in Slavo ter so dobri in usmiljeni do ljudi.
    To so oni, ki resnično spolnjujejo Božjo Voljo in ki vedo, kaj je Ljubezen, Božji Mir in Pravičnost,
    ker vse to izpričujejo z Vero, molitvijo, pokoro, delom, služenjem ubogim in svojim življenjem.
    Zato bom ponižen in skromen, molil bom in delal, ne bom sodil in pametoval,
    ker vse kar se zgodi je Božja Volja.

    Janez AKA Dichter Hansi

  60. Janez says:

    Jezus Živi v meni ali Iesus habitat in me
    Jezus prosim pridi, vstopi in živi v meni!
    Kakor si živel v Svoji Materi Devici Mariji,
    ko si si vzel za Življenje kot Novorojeni Bog in Človek
    Njeno Materinsko Telo in Njeno Kri, v Njej rastel in se Rodil na Svet
    v Naše Veselje Odrešenja Vseh Ljudi za Odpuščanje Vseh Naših grehov.
    Tako prosim Jezus Odrešenik živi, bivaj in ostani v meni
    ter postani v meni Tvoje Božje Telo in Kri in napolni me z Svetim Duhom:
    +Jezus prosim Misli in Odločaj se v Meni z Menoj;
    +Jezus prosim Moli in Ljubi ter Odpuščaj v Meni z Menoj;
    +Jezus prosim trpi in prenašaj vse krivice Sveta in Bolečine ter Bolezni v meni in z Menoj;
    +Jezus prosim glej in spregovori iz Mene v tišini, da Te bom slišal in razumel, kaj hočeš od Mene;
    +Jezus prosim deluj in izžarevaj Luč ter Sveti iz Mene, da bom prinašal Ljudem Svetlobo In Upanje;
    +Jezus prosim vlivaj mi Pogum in Vztrajnost skozi mene zame in za druge in napolni nas z Vero;
    +Jezus prosim Pomagaj bolehnim, revnim in ubogim skozi mene, da bom dober Samaritan kot Mati Terezija;
    +Jezus prosim vlivaj mi moči in vodi me po Poti k Tebi, da bom živel, daroval, služil drugim in izgoreval za Svet tako kot Ti, ki si Moj Ljubljeni Brat, Odrešenik, Gospod in Moj Bog.
    +Jezus prosim naj bom vedno na strani Rešitev in ne Problemov zase in za Ljudi, da jim bom pomagal in jih spodbujal, da bodo vedno izpolnjevali Božjo Voljo.
    +Jezus prosim naj bom orodje Tvojega Miru, Dobrote in Ljubezni, prosim pomagaj mi, da bom Svojo Vero v Boga in v Božje Postave ter v Sveti Jezusov Evangelij veselega Oznanila vedno udejanjal in izvrševal tudi v praksi Življenja in tako pokazal, da Verujem, Molim, Delam in Izvršujem vse, kar Bog hoče in zahteva od mene.
    +Prosim Jezus uporabljaj moje roke, noge, glavo, pamet, mene vsega, da bom služil drugim vedno in z veseljem.
    +Prosim Jezus blagoslovi naša pota, da bomo hodili in stopali po Zemlji z našimi Nogami po pravi Poti, da nas vse v Jezusa Verujoče Ljudi v Svetemu Duhu pripelješ k Bogu Očetu in da bo Naš Bog vedno Ves v Vsem.
    +Prosim Te Gospod Jezus tudi za neverujoče, ki pošteno ter pravično živijo in Te iščejo na svoj način,
    da bodo po Tvoji Milosti Videli in Spoznali Boga preko Tvoje Milosti,
    ter spregledali in začeli hoditi kot Dobri Ljudje in Dobri Kristjani
    po Poti k Jezusu Našemu Odrešeniku Sveta.
    Daj Gospod, da bom vedno Blizu tebe in zmeraj Bliže Tebi!
    Vsak dan nanovo me vzemi ter naredi iz mene nov prispevek za Ljudi.
    V Vsakem Trenutku me vzemi, ker bi se rad popolnoma Odprl Tvoji Ljubezni
    in Božjemu Duhu, da bi deloval v meni in izpolnjeval Božjo Voljo.
    V vsak dogodek prihajajočih dnevov me vzemi prosim in daj da bom odkrival Tvoja Sporočila.
    Bodi moj Brat in Odrešenik ter moj Gospod, ki mi nikdar ne dovoli pomisliti,
    da si daleč od mene; daj mi Milost in deluj in izžarevaj preko mene v Svet svojo Dobroto in Ljubezen.

    Dopolnjena in razširjena Molitev Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

    “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno” (Jn 15,10-11). Kjer je ljubezen, tam je Bog ( Mati Terezija).

    Ljubezen ni sebična. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10.

    • Janez says:

      »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti. Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je Bog uresničil s tem, da je poslal svojega sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu. Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu.« (Rimljanom 8,1–4). »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1 Peter 5,5–7). »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse … Kdo bo obsojal? Jezus Kristus, ki posreduje za nas in je naš Odrešenik. Kdo nas bo ločil od Kristusove Ljubezni in Usmiljenja? Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje in niti angeli, poglavarstva, sedanjost, prihodnost, moči, visokost, globokost niti kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.« (Rimljanom 8,31–39).

      Kratek izvleček iz Knjige Ney Bailey: Vera ni občutek.

  61. Janez says:

    Louis M. Baudin: Jezusovo Srce – vir tolažbe
    Prava skesanost se poraja iz ljubezni. To je srce otroka ali prijatelja, zlomljeno od bolečine ob misli na trpljenje, ki ga je njegova napaka povzročila očetu ali prijatelju. Tudi pri nepopolnem kesanju je nujna neka mera tega obžalovanja, da bi se duše zbližale z Bogom. Toda kdo je bolj vesel te sprave ko tisti, ki je bolj prisrčno ljubil? Naše spreobrnitve so torej za Jezusa vedno prazniki. […] Vsa njegova duša prihaja na dan v prilikah, ki jih prebiramo na najbolj ganljivih straneh njegovega Evangelija. To je pastir, ki zmagoslavno prinaša na ramenih izgubljeno in najdeno ovco ter hoče deliti svojo srečo s prijatelji. To je oče zapravljivca, ki ukaže zaklati pitano tele, tako da postane vrnitev njegovega sina praznik. Vrne mu svojo ljubezen in vse njegove privilegije, tako da s tem zbudi ljubosumnost starejšega, zvestega sina. – Da, za take skesane izgubljence se Jezusovo Srce ne more zakleniti. Sveto besedilo poroča, da je grešnica kot prva doživela veselje ob pogledu na vstalega Odrešenika. Pa tudi Peter, nezvesti apostol, prejme obisk svojega poveličanega Učenika, ki ga blagoslovi ter mu zagotovi, da je vse pozabljeno. – Ali se potem smemo pritoževati nad Božjimi odredbami, ki dovoljujejo naše padce, ko pa imamo takega Odrešenika? So mar brazgotine, ki jih puščajo v nas – tudi po zdravilnih posegih milosti – in nam ostajajo kot podlaga za ponižnost in poravnavo, potemtakem neozdravljive?

    Numquid resina non est in Galaad, aut medicus non est ibi? – Ali ni balzama v Galaadu? Ali ni nobenega zdravnika tam? (Jer 8, 22ab). Jezusovo Srce dan za dnem dela za to ozdravitev; in na dan, ki ga bo On določil, se bo rana docela pozdravila: Quare igitur non est obducta cicatrix filiae populi mei – Zakaj se ne zaraste brazgotina hčere mojega ljudstva? (8, 22c – vg). Čakajmo, čakajmo. Bodimo predani temu božanskemu Srcu. Ta predanost je vrhunsko mazilo, ki odmika grešnike od brezen smrti: mlačnim daje bolj goreče življenje in goreče duše vodi k vrhovom popolnosti.

    Meditations cartusiennes, Loius M. Baudin.

    Himna Jezusu Odrešeniku
    […] »Moj Jezus, ti si videl mojo slabost, mojo počasnost v razumevanju, mojo šibkost v dejanju, mojo obotavljivost pred najmanjšim naporom, moje pomanjkanje velikodušnosti, ki mu ni konca ne kraja. A četudi si vse to vedel in vse to videl, si prišel, govoril, deloval, trpel, umiral na križu – in si ostal ter ostajaš brez konca. Ostajaš v tabernaklju, ostajaš v revni, majavi hiši mojega srca, kjer so vrata odprta za vsakega prišleka; kjer so okna, ki skoznja nenehno opazujem, namesto da bi bil zagledan vate, samo vate; kjer so zidovi, ki jih ti popravljaš, pa se spet sesedejo; kjer so stanovanja, nesnažna in tako prazna; kjer bi morale zasijati tvoje po teze, pa se vsak hip znova pojavijo sovražnikove; kjer me nagovarjaš od jutra do večera, jaz pa te ne znam slišati in ti odgovoriti; kjer te gneča praznih misli, malih zanimanj, umazanih želja pa vseh vzgibov strasti odbija ali zakriva in ti pušča tako majhen, tako omejen prostor … Kako moreš zdržati v takih razmerah? Jaz bi se že zdavnaj pobral in zaloputnil vrata za seboj; ne bi se hotel vrniti, če bi me kdo še tako rotil. Jaz bi se maščeval, jaz bi zasovražil, jaz bi slabo govoril o tistem, ki bi se mi tako zameril. Jaz bi gojil v srcu in izpričeval na vse načine svoje nezadovoljstvo, svojo zamero. Kako daleč sva si vsaksebi! In kako neuresničljive bi bile vse moje sanje o zedinjenju s teboj, če bi bil ti tak, kot sem jaz. Pa vendarle upam, ohranjam zaupanje. Bolj ko sem oddaljen, bolj naj zažari tvoja ljubezen in me približa tebi
    ter približa tebe meni.« Tole je himna mojega zaupanja v Boga Odrešenika.

    Ecrits spirituels cartusiennes

    Pavel v Pismu Filipljanom 4, 19: »Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu.«

    : »Hvaležen bom! Še naprej bom v Svetem pismu in molitvah ter v dogodkih mojega življenja iskal vzroke in razloge za prošnje, molitve, za zahvaljevanje in jih premišljeval. Vedno se bom najpreje zahvaljeval Bogu, šele nato bom Boga prosil in molil.

    Derek Prince: Zahvaljevanje, slavljenje, čaščenje (končni povzetek)

    Kjerkoli smo mi vsi, na vsakem kraju, ob vsaki uri in ob vsakem času, vsak dan in nenehno verujmo, ljubimo, častimo, molimo, služimo poveličujmo in se ZAHVALJUJMO Večnemu Bogu. (Sv. Frančišek) Jezus in Frančišek nista nikoli bežala pred Bogom. Pustila sta, da je Bog svojo ljubezen delil z njima. In ob obema, čeprav ju ne dosegamo (še), nam je dobro. Zbujata nam upanje in radostno veselje zaradi Odrešitve in Odpuščanja Grehov, da Bog nikakor ne misli nehati hoditi za človekom, ki beži pred njim ali se odmika od Boga. Bog se v tem ni in se ne bo spremenil. Nikoli. Vedno bo iskal Človeka, ker nas vse ljudi Ljubi! (Frančiškani).

  62. Janez says:

    KAJ JE BOŽJA VOLJA GLEDE MOJEGA ŽIVLJENJA V SVETEM PISMU, KJER MI GOVORI BOG?

    V Svetem pismu nam Bog odgovarja takole:
    Bog hoče, da spoznamo Njega, se z njim zbližamo, nato pa ga ljubimo in mu služimo z vso dušo in z vsem svojim srcem. (Matej 22:37, 38; Jakob 4:8) Kaj pomeni izpolnjevati Božjo voljo? To se lahko naučimo iz Jezusovega življenja in njegovih naukov. (Janez 7:16, 17) Jezus ni samo govoril o Božji volji – po njej je tudi živel. Gospod Tvoja in ne moja Volja naj se spolni, je rekel Očetu. Pravzaprav je rekel, da njegov cilj v življenju ni, »da bi delal svojo voljo, temveč voljo« tistega, ki ga je poslal. (Janez 6:38)

    Ali potrebujemo posebno znamenje, videnje ali klic, da bi vedeli, kaj je Božja volja glede mene?
    Ne, saj Božje sporočilo za človeštvo najdemo v Svetem pismu. V njem je zapisano vse, kar vsakdo od nas potrebuje, da bi bil »popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17) Bog hoče, da med drugim uporabljamo Sveto pismo in svoj »razum«, da bi izvedeli, kakšna je Božja volja glede nas. (Rimljanom 12:1, 2; Efežanom 5:17)

    Kako vemo ali res lahko izpolnjujem Božjo voljo?
    Seveda, saj v Svetem pismu piše: »Božje zapovedi pa niso pretežke za nas.« (1. Janezovo 5:3, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) To ne pomeni, da je Božje zapovedi vedno lahko izpolnjevati. Toda koristi, ki jih boste imeli od tega, bodo odtehtale vloženi trud. Jezus je celo rekel: »Srečni tisti, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo!« (Luka 11:28) »Brez Vere je nemogoče biti Bogu po volji,« piše v Svetem pismu. (Hebrejcem 11:6) Vredno je omeniti, da je bil Abraham po tem, ko »je veroval v Boga«, imenovan »Božji prijatelj«. (Jakob 2:23) Tudi Jezus Kristus je poudaril, kako pomembno je verovati v Boga, če želimo biti deležni Božjega blagoslova. (Janez 14:1) Kako si torej lahko pridobimo vero, ki jo Bog išče v ljudeh, s katerimi želimo biti prijatelj? Začnemo lahko tako, da redno molimo k Bogu za navdih in podučitev Svetega Duha in preučujemo Božjo Besedo, Sveto pismo, kjer nam govori Bog, da se spovemo in očistimo svojo dušo, se udeležimo svete maše, ljubimo in odpuščamo, izkazujemo usmiljenje kot Samaritani in delamo dobra dela in služimio bližnjim. S preučevanjem si bomo pridobili »točnejše spoznanje njegove volje« in tako ugotovili, kako bi mu lahko »v vsem ugajali in spolnjevali Božjo Voljo, ki ni v nasprotju z Božjimi Nauki in Svetim pismom«. Bolj ko bomo molili k Bogu, Boga in ljudi ljubili in bolj ko bomo spoznavali Boga in v življenju udejanjali to, kar se bomo naučili o Božjih naukih in pravičnih Božjih zahtevah, močnejša bo naša vera vanj in vedno bolj nam bo blizu, če bomo sponjevali Božjo Voljo in živeli kot je živel Kristus. (Kološanom 1:9, 10)

    Addendum k razmišljanju, kaj je spolnjevanje Božje Volje

    1) Pater Primož pri odgovarjanju na gornje vprašanje pravi npr. takole: Pomagal si bom s spoznanji sv. Ignacija Lojolskega, ki je na osnovi svoje duhovne izkušnje povzel učenje duhovnih ljudi skozi stoletja in sestavil Duhovne vaje. Vsekakor velja, da je iskanje božje volje proces, pri katerem je dobro, da nas spremlja kak izkušen duhovni sprem¬ljevalec, ki je že tudi sam prehodil to pot. Kljub temu lahko iz bogastva Ignacijevih spoznanj izluščiva kaj uporabnega za vsakdanjik. Ignacij ugotavlja, da Božja volja ni nekaj tujega, kar bi vame prišlo nekje od zunaj, temveč da je božja volja vsakemu človeku že položena v dno duše. Izkušnja kaže, da je pri vsem skupaj največji izziv to, da med vsemi glasovi v svoji notranjosti, ki mi pravijo, naj storim to ali ono, izločim tiste, ki niso moji (recimo, glas reklame od včeraj, da moram uporabiti prav to zobno kremo, če želim biti res srečen, ali morda glas prijatelja, ki mi je nakazal, da bom »kul« le, če bom nosil šport¬ne copate določene znamke Nike), in se dokopljem do svojega, ki je bil vame položen ob stvarjenju. Kaj je tisto, kar si v resnici želim? Kje in kdaj sem v polnosti živ? To je namreč zame božja volja.

    Še bolj zgovoren je pogled na to enačbo z druge strani: če si prizadevam najprej iskati Boga in njegovo voljo ter to voljo izpolnjevati, lahko računam, da bom živel za to, za kar sem ustvarjen in kar me bo v največji meri izpolnilo. To seveda od mene zahteva določeno mero nenavezanosti na ljudi in stvari ter osredotočenost na Boga. V luči svetopisemskega razodetja lahko rečeva, da ima vse, kar je ustvarjeno, svoj namen v božjem načrtu. Človek je ustvarjen za to, da Boga časti in slavi, mu služi ter tako »reši svojo dušo«, pravi Ignacij, »drugo na zemlji pa je ustvarjeno za človeka, da mu pomaga doseči cilj, za katerega je ustvarjen. Iz tega sledi, naj človek stvari uporablja toliko, kolikor mu pomagajo k njegovemu cilju, in jih opušča toliko, kolikor ga pri tem ovirajo.«

    Ne da bi se torej spuščali v tehnične podrobnosti procesa izbire pri Ignaciju, lahko rečeva, da sta za iskanje božje volje bistvena osredotočanje na Boga ter ločevanje med sredstvi in ciljem. Cilj naj bi bil vedno služenje Bogu, sredstva pa so stvar izbire – to se sicer zdi samoumevno, in vendar se pogosto zgodi, da imamo sredstvo že v mislih (šel bom na pot okrog sveta, kupil si bom motor, ali poročil se bom, naredil bom faks, zaposlil se bom idr.), kako pa bom dosegel cilj (služenje Bogu), pa se bom vprašal kasneje.

    Naj za konec dodam, da je najbolj jasno znamenje, ki potrjuje pravilno odločitev, mir, ki se naseli v človekovi duši in ga vanjo lahko položi le Bog. Bodi pozoren na trenutke, ko si iskreno in z mirno vestjo zadovoljen s seboj, s svojim delom in z ljubeznijo, ki si jo izkazal bližnjemu. Takrat si na pravi poti, pravi pater Primož!

    2) Odgovor dr. Marijana Turnška, upokojenega mariborskega škofa
    Ko govorimo o Bogu, vedno uporabljamo analogno govorico, s katero, ko izrazimo podobnost, hkrati izrazimo še večjo nepodobnost z Bogom. Kajti o Bogu ne moremo enoznačno govoriti z našim človeškim jezikom, niti ga dokončno domisliti s svojim razumom. Lahko pa ga dovolj spoznamo, ker se nam sam razodeva kot Oseba osebi, da se lahko odločimo zanj in mu sledimo. Kaj to pomeni glede razumevanja človeške in Božje volje? Poudarimo najprej, da Bog seveda nima takšne ‘volje’, kot jo ima človek. Če je človeška volja nekaj, kar se dogaja na ravni duše v telesu, potem seveda česa takšnega ni v Bogu, ki duše in telesa nima. Zato si ne moremo dobesedno predstavljati, da moramo najprej odkriti vzorec ‘volje’ v Bogu in ga nato primerjati z našo trenutno voljo, ter jo začeti usklajevati in ‘obdelovati’, dokler ne postane kopija Božje. Bog kratko malo nima česa takšnega, kot je omejena, ustvarjena človekova volja. Zato je Cerkev stoletja modro učila, da je odgovor na katekizemsko vprašanje, “kaj je Božja volja”: “da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice”. Konkretno to pomeni, da ne iščemo Božje volje tako, da se ob konkretni stvari sprašujemo, kaj hoče Bog: npr. ali naj grem na križišču levo ali desno, naj izberem ta ali oni poklic … To bi namreč pomenilo lahko tudi zanikanje svobode, ki nam jo je Bog dal, saj bi pričakovali, da se bo Bog odločil namesto nas. Še posebej ob odločitvah, ki predpostavljajo svobodo in ljubezen, bi na tak način težko prišli do svobodne odločitve. Učenje Cerkve o Božji volji je mnogo širše in vključuje tudi človekovo svobodo in ljubezen. Vabi nas, da z voljo in z ljubeznijo usmerimo naše delovanje v tisto smer, ki vodi v ‘zveličanje’ po poti razodete ‘resnice’ o človeku. In to nas same in vse druge. Božja volja je torej, da izberemo v konkretnem primeru tisto ‘varianto’, ki bo omogočala prav to odrešenjsko dogajanje. Povejmo to s primero hoje na vrh gore. Če je ‘vrh gore’ zveličanje, je Božja volja, da se povzpnemo na ta vrh; ker pa na ta vrh vodi več poti, nekatere pa na vrh sploh ne vodijo, izpolnimo Božjo voljo takrat, ko izberemo eno izmed tistih, ki vodijo na vrh; katero pa bomo izbrali, pa nam Bog prepušča in je ne izbere namesto nas. Torej ni Božja volja, da izberemo točno določeno pot, ampak da pridemo na vrh. Seveda nam Bog lahko sugerira kakšno izmed poti, ki bi bila najprimernejša za nas, kot lahko pot svetujemo tudi ljudje drug drugemu; a izpolnimo Božjo voljo tudi, če pridemo na vrh po kateri drugi.

    Še en vidik iskanja Božje volje je pomemben. Najdemo jo lahko vedno le v občestvu in samo občestvo Cerkve nam jo lahko potrdi. Posameznik se lahko tudi zmoti pri presoji, kaj je zanj Božja volja. Nevarno je reči: “Spoznal sem, da je to Božja volja zame.” In potem za vsako ceno, brez preverjanja v skupnosti Cerkve, trmasto pri tem vztrajati. Ob tem lahko hitro svojo samovoljo utemeljujemo v Bogu in jo predstavljamo kot ‘Božjo voljo’. Način, kako prihajamo do čim večje jasnosti glede Božje volje je razločevanje duhov. K tej veščini, ki se je v verski vzgoji in samovzgoji moramo naučiti, pogosto spodbuja papež Frančišek v svojem učenju. Dobro se je te veščine kar najbolje naučiti, zaključije v odgovoru upokojeni maribiorski škof dr. Turnšek.

    3) Sv. Alfonz Liguori je verjel, da je uspešno duhovno življenje odvisno od ene same stvari. V današnjem svetu mnogi ljudje iščejo nekakšno “skrivno formulo”, s pomočjo katere bi našli duševni mir. Obstajajo številne teorije ali duhovnosti, ki trdijo, da poznajo rešitev, toda sv. Alfonz Liguori je odkril nekaj, kar nas lahko privede do trajnega miru, pa mnogi med nami na to pozabljamo. Nekoč je zapisal: “Bolj ko svojo voljo združujemo z Božjo, bolj bomo ljubili Boga.” Pojasnilo za boljše razumevanje: Neki Gospodar ima dva služabnika. Eden izmed njiju ves dan trdo dela – ampak na lastno pest; drugi pa dela manj, vendar počne to, kar mu je s strani Gospodarja naročeno. Drugi bo seveda v gospodarjevih očeh bolj poslušen, prvi pa ne, ker ga ne posluša. Če to upoštevamo, se vprašajmo: zakaj bi počeli stvari Bogu v slavo, če to zanj ne bo sprejemljivo? Bog si ne želi naših žrtev, je prerok Samuel povedal kralju Savlu, želi pa si, da spoštujemo njegovo voljo. Človek, ki izpolnjuje svojo voljo, neodvisno od Boga, je na nek način malikovalec, saj Boga ne potrebuje in misli, da lahko vse stori z lastnimi močmi. Namesto da bi častil Božjo voljo, se Bogu zahvaljeval in izpolnjeval Gospodovo Voljo, v določenem smislu časti svojo človeško Voljo. Boga pa najbolje častimo, če v vsem izpolnjujemo Božjo voljo tako, kot nam to naroča Jezus, naš Odrešenik.

    Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji
    Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. To od nas zahteva trdno zaupanje v Boga, prepričanje, da nam Bog želi le dobro, želi si, da bi bili srečni. Pogosto je težko zaupati, da Bog vse najbolje ve, toda resnica je, da izpolnjevanje Božje volje vedno spremlja Božji Mir in spokojnost Božje Dobrote in Modrosti v naši duši. Po tem zaman hrepenimo, ko izvajamo svojo voljo, in ko v iskanju materialnih dobrin in zemeljskih radosti zaman iščemo svoj mir.

    Sv. Liguori je poznal zgodbo o menihu, ki ga je opat spraševal, ali so mu številne tragedije, kot je bil nedavni rop samostana, odvzele pogum. “Nasprotno, za vrnitev se lahko zahvalim Bogu, kot je moja navada v takšnih primerih, v celoti prepričan, da Bog vse stvari počne ali pa dopušča, da se zgodijo, v svojo slavo in v naš večji blagor; zahvaljujem se mu, da sem vedno miren, ne glede na to, kaj se zgodi.” Ob takšni usklajenosti z Božjo voljo se opat ni več čudil, zakaj je prav prek meniha Bog storil toliko čudežev.
    Če si z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.

    4) Mati Angelica pa pravi takole: »Ljudje me pogosto vprašajo: Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.” Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, dragi človek, želim, da zame narediš tole majhno stvarco. Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.« Imamo pa tudi Biblijo in Božje zapovedi, kjer nam Bog gavori, kaj je prav in kaj ni prav, ko se odločamo. Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente, svojo pamet in sposobnosti, ki ti jih je Bog daroval, da boš delal v večjo Božjo Slavo in pomagal sebi in drugim ljudem, ko si molil in prosil Božjega blagoslova.

    Bog tudi iz napačnih odločitev naredi nekaj dobrega
    Poleg te modrosti pa mati Angelica navede še nekaj dodatnih meril za razločevanje Božje volje.

    Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija?
    Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve?
    Ali sem molil in prosil Boga za blagoslov, Vodstvo in Poduk, da vem kaj je prav?
    Ali bo to Bogu v slavo in čast?
    Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju?
    Ali bom res kaj dobrega s tem naredil in pomagal drugim in sebi, saj imam od Boga pamet in talente, da kaj naredim?
    Ali me notranji glas nagovori in mi pove, da delam prav in da sta mirna moje srce in duša, ker delam dobro in hodim po pravi Poti k Jezusu?

    Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji, potem je v skladu z Božjimi načrti.

    Sklep:
    Spolnjevanje Božje Volje pomeni Molitev, Vero v Boga, spolnjevanje Evangelija, Ljubezen, Dobrota, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v molitvah in dobrih delih ter v služenju za uboge in druge Ljudi. Predvsem pa pomeni to, da vedno sledimo Jezusu, spolnjujemo Nauke Evangelija in smo podobni Jezusu!

    Že objavljeno na tem medmrežju. Ponavljanje je mati učenja. Repetitio est mater studiorum.

    Želim po svojih močeh prinesti nekaj svetlobe, upanja, Božje Ljubezni in Miru, da se vse naše Molitve, Naše prošnje, Naše Trpljenje, Naše Bolezni in Naša Vera prelijejo v naše Pravično Življenje Bogu v Čast in Veselje. Zakaj smo malodušni in oklevamo, če Verujemo v Boga Odrešenika, ki nam Daje Vse Kar Rabimo? Bog nas Ljubi in je vedno pri nas in v nas. Amen.

    KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?

    • Hvala says:

      Božja volje je tudi tisto, kar nas bremeni, to se pravi” breme” , ki bi ga radi čimprej odvrgli, oz., bi radi videli, da ga sploh ne bi bilo. To je tisto, kar nam ni prijetno, da moramo sprejeti in živeti s tem, oz. to ni po naši volji.

      • Miro says:

        Drži, na kar je opozorila ga. Hvala. V zvezi s tem bi ponovno opozoril na že objavljeni prispevek; koristno bo, da si ponovno preberemo nekatere pomembnejše poudarke!

        POTREBNO JE RAZLIKOVANJE MED »IZREČNO« IN »TIHO« BOŽJO VOLJO!

        Kot že zapisano, je razlikovanje med »izrečno« in »tiho« božjo voljo dobro prestavljeno v knjigi z naslovom Človekov »da« Bogu (Chiara Lubich). Prva je tista, ki jo poznamo in jo izražajo Jezusove besede, zapovedi, dolžnosti stanu itd., druga pa tista, ki se razodeva po okoliščinah in pride torej nepričakovano (razni neprijetni dogodki, težave, preizkušnje, itd.) …

        Veliki svetnik in cerkveni učitelj Frančišek Saleški razlikuje v osmi knjigi svojega dela Teotim med izrečno in tiho božjo voljo. Prvo razlaga takole: da se res oklepamo izrečne božje volje, kažemo s tem, da smo zvesti zapovedim, da radi spolnjujemo evangeljske svete in božje navdihe, da smo pokorni Cerkvi in predstojnikom. V deveti knjigi pa svetnik piše o drugi, tihi božji volji. Pri tem takole razlaga: Da hočemo biti zedinjeni s to voljo, kažemo tako, da sprejemamo preizkušnje, ki jih dovoljuje Bog, še bolj pa tako, da smo »sveto ravnodušni«, to je, da smo popolnoma pripravljeni sprejeti katero koli božjo voljo.

        Sveta Terezija Avilska je napisala pesem, v kateri se ponavlja odpev: »Povej mi, kaj hočeš od mene, povej mi Gospod!« To je izraz te »ravnodušnosti«, ali bolje, popolne prepuščenosti božji volji.

        Priporočimo se sv. Tereziji Avilski in sv. Frančišku Saleškemu, da nam pri Bogu izprosita potrebno luč in moč za sprejemanje in spolnjevanje božje volje. Sami nič ne zmoremo, potrebno je namreč sodelovanje z božjo milostjo.

        Sv. Terezija Avilska, prosi za nas!
        Sv. Frančišek Saleški, prosi za nas!

        • Miro says:

          V razmislek še naslednje Gospodove besede!

          BOŽJA BESEDA: »KDOR NAMREČ URESNIČUJE BOŽJO VOLJO, TA JE MOJ BRAT, SESTRA IN MATI« (Mr 3,35).

          Božje usmiljenje, neskočno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

      • Janez says:

        KAJ JE BOŽJA VOLJA?
        Teologi vidijo tri različne vidike Božje volje v Svetem pismu: njegova suverena (dokončna) volja, njegova razodeta (objavljena) volja in njegova dispozicijska volja.

        Božja suverena ali dokončna volja se imenuje tudi njegova »skrita« volja. Je »suverena« v tem, da kaže, da je Bog absolutni vladar vesolja, ki predpisuje vse, kar se zgodi. Je »dokončna odločilna«, ker vključuje Božje odloke. Je »skrita«, ker se ne zavedamo tega vidika Božje volje, dokler se to, kar je odločil, ne zgodi. Ničesar ni, kar bi se zgodilo izven Božje suverene volje. Na primer, bila je Božja suverena volja, da so Jožefa odpeljali v Egipt, da je ostal v faraonovem zaporu, razložil kraljeve sanje in sčasoma rešil svoje ljudstvo pred lakoto ter so ga vsi spoštovali (Prva Mojzesova knjiga 37–50). Najprej se Jožef in njegovi bratje nikakor niso zavedali Božje volje v teh stvareh, ampak ob vsakem koraku na poti je bil Božji načrt jasnejši. Ko Pismo Efežanom 1,11 opiše Boga kot tistega, »ki vse uresničuje po sklepu svoje volje,« govori o Božji suvereni ali dokončni odločilni volji. O vsem, kar se zgodi, odloča Bog. Bog sam izrazi dejstvo svoje suverene volje v vrstici Izaija 46,10: »Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.« Ker je Bog suveren, ne more biti njegova odločilna, vnaprej določena volja nikoli neizpolnjena.

        Suverena ali odločilna Božja volja se deli na njegovo neposredno, učinkovalno voljo in njegovo posredno, dopustno voljo. To je potrebno, ker Bog ne »povzroči« neposredno vsega, da se zgodi. Nekateri njegovi odloki so učinkovalni kar pomeni, da neposredno prispevajo k izpolnitvi Božje volje. Drugi njegovi odloki so dopustni, kar pomeni, da dovoljujejo posredno izpolnitev Božje volje. Ker je Bog suveren, najmanj vsaj »dopusti« vse dogodke, ki se zgodijo. Da Bog »dovoli« ali »dopusti« zlo, ne pomeni, da mu pritrdi v smislu, da ga odobrava. V okviru Božje suverene volje se odloči, da bo dopustil, da se zgodijo mnoge stvari, v katerih ne uživa. Na primer, Bog se je svobodno odločil, z dejanjem dokončne volje, da dovoli ugrabitev in zasužnjenost Jožefa. Čeprav ni povzročil, da so grešili, je Božja dopustna volja dovolila grehe Jožefovih bratov, da bi iz tega nastalo večje dobro (gl. Prva Mojzesova knjiga 50,20). Ob vsaki krivici, ki se je zgodila Jožefu, je imel Bog moč, da posreduje, vendar je »dopustil« zlo in v tem omejenem smislu suvereno dopustno »privolil«, da se to zgodi, da bi izpolnil svojo skrito, dokončno voljo.

        Božja razodeta ali objavljena volja ni skrita pred nami. Ta del Božje volje vključuje to, kar se je Bog odločil, da nam bo razodel v Svetem pismu – njegovi predpisi so jasno navedeni. »Oznanil ti je, o človek, kaj je dobro, kaj GOSPOD hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš dobrohotnost in ponižno hodiš s svojim Bogom« (Mihej 6,8). Predpisana Božja volja je, kar Bog zahteva od nas, da storimo (ali ne storimo). Na primer, vemo, da je Božja volja, da govorimo resnico v ljubezni (Pismo Efežanom 4,15), se pokesamo grehov in se obrnemo k Bogu (Apostolska dela 3,19). Božja razodeta volja je, naj ne prešuštvujemo (Prvo pismo Korinčanom 6,18) in naj ne pijančujemo (Pismo Efežanom 5,18). Božja razodeta volja nenehno »nevednega dela modrega« (Psalm 19,8).

        Dolžni smo izpolnjevati Božjo razodeto ali objavljeno voljo; vendar smo zmožni, da je ne izpolnjujemo. Božja razodeta volja za Adama in Evo je bila, naj bosta rodovitna in se množita, skrbita za vrt, si podredita zemljo in ne jesta z določenega drevesa (Prva Mojzesova knjiga 1–2). Žal sta se uprla Božji razodeti volji (Prva Mojzesova knjiga 3). Posledice, ki sta jih trpela, kažejo, da nista mogla opravičiti svojega greha. Prav tako mi ne moremo trditi, da naš greh preprosto izpolnjuje Božjo suvereno voljo, kot da bi nas to rešilo krivde. Božja volja je bila, da Jezus trpi in umre, ampak tisti, ki so bili odgovorni za njegovo smrt, so še vedno nosili odgovornost (Evangelij po Marku 14,21).

        Božja dispozicijska volja se ukvarja z njegovo »držo«. Njegova dispozicijska volja je, kar mu je všeč ali kar mu ni. Na primer, Bog »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (Prvo pismo Timoteju 2,4) in »noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje« (Drugo Petrovo pismo 3,9). To je izraz Božje drže do izgubljenih. Želi, da bi bili rešeni samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa. Čeprav si Bog želi, da bi bili vsi odrešeni, niso vsi odrešeni. Zato je razlika med Božjo dispozicijsko voljo in njegovo suvereno voljo. Božja volja ni, da bi bil v notranjosti naklonjen temu ali da bi se veselil, če bi bili ljudje za vedno pogubljeni v peklu. Bog ne uživa v smrti hudobnih (Ezekiel 18,23; 33,11). Vendar odloči nekaj, v čemer ne uživa. Namreč Bog bo odločno in za vedno uveljavil pravico nad zlobnimi kršitelji, ki bodo pogubljeni v svojih grehih. Zadovoljen je, ko se ohranja pravica in se spoštuje pravičnost, vendar osebno ne uživa v kaznovanju.

        Če povzamemo, Božja volja vključuje tri vidike: 1) Božja suverena volja je razodeta v njegovih nespremenljivih, vnaprej dokončnih, določenih odlokih. Rekel je, naj bo luč, in bila je luč (Prva Mojzesova knjiga 1,3) – primer njegovega učinkovalnega odloka. Dopustil je hudiču, da muči Joba (Job 1,12) – primer njegovega dopustnega odloka. 2) Božja razodeta (objavljena) volja se nahaja v njegovih predpisih. Dolžni smo jih ubogati v osebni svetosti. Imamo zmožnost (a ne pravico), da kršimo te zapovedi v svojo škodo. 3) Božja dispozicijska volja je njegova drža. Včasih Bog odloči nekaj, kar mu ne prinaša užitka, na primer smrt hudobnih (gl. Ezekiel 33,11).

        Povzetki Gotqueationa et altro.

        Moram povedati, da sem se iskreno za lastno razumevanje in vedenje trudil pridobiti odgovor na vprašanje, kaj je spolnjevanje Božje volje, pri čemer sem na moja vprašanja od vprašanih duhovnikov in teologov dobil le od nekaterih delne in nepopolne odgovore. Tako sta mi odgovorila profesor evangeličanske teologije in salezijanec per takoj, drugi pa ne. Iskal sem in študiral naprej ter prosil Njega za pomoč, da bi kot laični vernik verske stvari bolje poznal, saj nisem teolog temveč ekonomist in matematik, ki ga te zadeve resnično zanimajo. Razumel sem, da je včasih tudi molk vprašanih odgovor. Kot vernik pa hočem vedeti. To je moja dolžnost in pravica. Posredujem zainteresiranim vernikom in drugim odgovor, ki je teološko zelo zahteven in je zgoraj podan zelo strokovno. Dodal sem zgoraj še nekaj povzetkov od nekaterih avtporjev, ki so zelo zanimivi. Poudarjam, vsake pči imajo svojega malarja!b Zato prosimo Boga, da nas razsvetli in nas poduči! Nekaj pa bomo vsi skupaj vseeno odnesli in nekaj razumeli kaj je Božja Volja. Upam, da si bo zainteresiran lahko razširil versko obzorje in kaj več zvedel, za kar ima kot kristjan absolutno pravico. Slišim, da so naši duhovniki pri nas preobremenjeni, da bi nam podali v pridigah, v pastoralnem delu ali drugače več obrazložitev o Bogu in krščanski veri. Število študentov bogoslovja in posvečenih duhovnikov pri nas namreč upada in duhovnikov manjka. Ne glede na vse, pa moramo poznati kristjani Evangelij, Božje zapovedi in zahteve, da bomo pravilno spolnjevali Božjo Voljo in živeli kot nam zapoveduje Kristus tako, da bomo hodili po Poti Odrešenja za Jezusom. Bog nam je podal pravila in Božje zahteve, da jih poznamo in spolnjujemo. Žal sam nimam dovolj teološke izobrazbe, za gornje teološko zelo zahtevno vprašanje, zato sem posredoval najden odgovor na medmrežju. Vendar delam in ičem še naprej, da bom bolje poznal krščanstvo in našo vero v Boga. Vsak dan se po Njegovi Milosti nekaj novega naučim in vztrajam. Od Nemcev sem se naučil misel:: Kjer je Volja je tudi Pot ali Wo ist die Wille, es gibt auch den Weg. In če je Bog z nami, kdo je proti Nam. V Njemu premorem vse, ki Mi daje MOČ. BVB. Janez

        • Hvala says:

          Prosite Svetega Duha, kličite Ga, On je pravi diagnostik, On je Advokat, On je naš Tolažnik, ki nas uči in razsvetljuje!. Razkrije vam lahko stvari, ki jih ne boste nikjer na svetu našli zapisane, tisto, kar je pomembno za vsakega posameznika posebej.

          • Miro says:

            MOLITEV K SVETEMU DUHU

            Pridi v mene, Sveti Duh,
            Duh modrosti:
            podari mi notranje oči in ušesa,
            da me ne bodo vezala
            na materialne stvari,
            ampak vedno iskala duhovno realnost.
            Pridi v mene, Sveti Duh,
            Duh ljubezni: dolivaj vedno več
            prave ljubezni v moje srce.
            Pridi v mene, Sveti Duh,
            Duh resnice: dovoli mi,
            da dosežem spoznanje resnice
            v vsej njeni polnosti.
            Pridi v mene, Sveti Duh,
            živa voda, ki priteka iz gore
            za večno življenje:
            daj mi milost, da pridem k tebi
            občudovat obraz Očeta
            v življenje in radost brez konca.
            Amen.

            (sv. Avguštin)

  63. Janez says:

    ČUDEŽI DANES? Vir: duhovno.rkc.si, avgust 2006

    Mnogo ljudi v sodobni družbi ne verjame v čudeže, ker ne verjamejo več v Boga in v duhovno stvarnost. Celo med kristjani so ljudje, ki zanikajo, da bi bila današnji Cerkvi dana moč delati čudeže. Verujejo, da je bil dar ozdravljanja, ki so ga dobili apostoli, namenjen samo za čas, ko so živeli. Ali se torej danes še dogajajo čudeži?

    Ali se čudeži danes še godijo?
    Mnogo ljudi v Cerkvi danes veruje, da Bog svoji Cerkvi še daje moč, da dela čudeže in posebno sposobnost, da ozdravlja bolne. Dokaz za to so ozdravljenja v Lurdu, Fatimi in drugod. Tisti, ki so v stiku z ozdravljenji, vedo, da Božje kraljestvo tudi danes deluje v Cerkvi in svetu, kot je delovalo v času Jezusa in apostolov. Še vedno smo lahko priče dejavnosti Božjega kraljestva tudi v oznanjevanju, ko ljudje spoznavajo Božje odpuščanje, se kesajo svojih grehov in vidijo, kako se razdrti odnosi celijo. Nova zaveza nič ne govori o tem, da bi se vse to delovanje Božjega kraljestva ne nadaljevalo in ozdravljenje prenehalo.

    Zakaj so ozdravljeni le nekateri?
    Težje je vprašanje, zakaj so nekateri ljudje ozdravljeni, drugi pa ne. Mnogi imajo težave z vero, da je Jezus dejansko delal čudeže, še dosti več pa jih pride v krizo, ko Bog zanje ne stori čudeža. Pogosto se zgodi, da dobri in dragoceni člani skupnosti umrejo, medtem ko drugi, ki se morda ne zdijo tako zaslužni, živijo dalje. Krivičnost takega trpljenja je izredno težko razložiti. Kot pri vseh vprašanjih v zvezi s človeškim trpljenjem, je lažje pokazati na problem, kot poiskati rešitev. Vendar nam Nova zaveza le daje nekaj smernic za premišljanje o razlogih, zakaj vsi ljudje niso ozdravljeni.

    Sedanjost in prihodnost
    Teolog Hans Kung je lepo povzel Božje delo v svetu, ko je zapisal: Božje kraljestvo je ozdravljeno stvarstvo. Jezus je učil, da je Božje kraljestvo že prišlo, in res vidimo že sedaj nekaj njegove ozdravljajoče moči (prim. Mt 12,28; Lk 17,21). Ljudje, spravljeni drug z drugim, začnemo okušati novo Božje življenje, bolni ozdravijo. Toda Jezus je govoril tudi o kraljestvu, ki še ni prišlo v polnosti (prim. Mt 13,31; 26,29). Še vedno obstajajo nesporazumi in sumničenja. Ljudje ostajajo neozdravljeni. Ker živimo v času, ko je Božje kraljestvo že prišlo, a še ne v polnosti, bomo še naprej priče le delnemu delovanju kraljestva. Krščansko upanje je v Bogu, ki je trdno obljubil, da bo nekega dne stvarstvo popolnoma ozdravljene.

    Bog ostaja gospodar
    Nova zaveza nam govori o Bogu kot o gospodarju vesolja. To je posebno očitno v knjigi Razodetje. Presenetljivo je, da s to podobo Razodetje ne nagovarja kristjanov, ki nimajo nobenih problemov in z lahkoto prepoznavajo, da je Bog na delu. Knjiga je bila namenjena kristjanom, ki jih je rimska država že dolgo silovito preganjala. Nova zaveza vidi, da je Bog še vedno gospodar nad vsem, čeprav se zdi, da mnogi dogodki govorijo proti temu. Jezus je pogosto govoril o Bogu kot Očetu, ki skrbi za nas (prim. Mt 6,26; 7,11). Ko smo bili še otroci, nismo mogli vselej razumeti, zakaj so naši starši vztrajali pri nekaterih stvareh. Učili so nas, naj se ne dotikamo vroče posode, še preden smo si opekli prste. Podobno se nam lahko Božje ravnanje z našega stališča večkrat zdi nerazumljivo ali celo napačno. Ne vemo, zakaj nekateri ljudje, ki zanje molimo, ozdravijo, drugi pa ne. Ne vemo, zakaj Bog dopušča, da se dogajajo nasilja in zločini, ali prihaja do naravnih nesreč. Toda vemo, da v primeru, ko bi mogli razumeti vse, kar Bog stori, le-ta ne bi bil nič večji od našega razuma in ne bi bil vreden, da vanj verujemo.

    Jezusovo trpljenje
    Ko pridemo v položaj, v katerem se sprašujemo, zakaj Bog dopušča, da trpimo, bi se najbrž morali vprašati globlje. Zakaj je Bog dopustil, da je sam trpel v Jezusovi osebi? Bogu naše bolečine in težave niso tuje. To nam dokazuje Jezus. Vse svoje življenje se je odzival na najrazličnejše človeško trpljenje ter posvečal svoj čas in svojo ljubezen tistim, ki so ga potrebovali.
    Toda dokončen in največji Božji odziv na trpljenje našega sveta se nam razodeva v Jezusovi smrti na križu. Bog je natančno vedel, kaj pomeni, če te ne sprejmejo, če trpiš in umreš In bil je pripravljen vse to sprejeti nase, da bi nam priboril ozdravljenje in celostnost; ki ju je za nas od nekdaj načrtoval.

    Ozdravljenje danes
    Reg East je član skupine kristjanov, ki je leta 1971 ustanovila Barnabovo bratovščino. Reg se ukvarja s tistimi, ki so potrebni ozdravljenja, ne samo telesno, temveč tudi v svojih odnosih, spominih in drugih čustvenih problemih. Postavili smo mu nekaj vprašanj o ozdravljanju.

    Na katerih področjih življenja ljudje danes najbolj potrebujejo ozdravljenje?
    Ljudje potrebujejo ozdravljenje v svojem čustvenem in duhovnem življenju. Živimo v času, ko je vse naše družbeno življenje doživelo revolucijo in to je ljudi globoko prizadelo. Imeli smo dve svetovni vojni, ki sta zelo razrahljali družinsko življenje. In mnogo ljudi je izgubilo vero kot oživljajoč in odrešujoč delež svojega življenja. Ugotavljamo, da so ljudje izgubili zaupanje vase in imajo dejansko občutek, da niso primerni za življenje. Niso prenapolnjene samo naše bolnišnice za bolnike s telesnimi boleznimi, tudi psihiatrične bolnišnice so prenapolnjene. Rekel bi, da je danes največja potreba po ozdravljenju na čustvenem in duhovnem področju.

    Ali mislite, da ima Cerkev na razpolago dar nadnaravnega ozdravljanja?
    Da, prepričan sem. Seveda, če v cerkveni službi omogočamo Kristusu, da nadaljuje svoje ozdravljanje. Ko je bil na svetu, je sam prinašal Božje kraljestvo s svojim oznanjevanjem in poučevanjem, in ozdravljanje je bilo sestavni del njegovega delovanja. Tako kot Božje kraljestvo je bilo tudi ozdravljanje namenjeno duhu, duši in telesu. Kot kristjani verujemo, da je Kristus vstal, da živi v nebeški slavi in nadaljuje svoje delo po nas, ki smo njegovo telo. Verujemo vanj, ga ljubimo in mu omogočamo, da deluje po nas.

    Ali lahko Cerkev in zdravniki sodelujejo?
    Mislim, da tega ne delamo vedno, toda zdi se mi, da bi bilo to idealno.Če se urežem v prst, se bo sčasoma pozdravil, če skrbim za čistočo, saj ima telo lastno sposobnost ozdravljanja, ki mu jo je dal Bog. To sposobnost je Bog dal stvarem. Zdravniki ne ozdravljajo, pomagajo pri zdravljenju, ki je lastno telesu samemu. V Cerkvi ne ozdravljamo mi duhovniki, ozdravlja Bog.

    Ko Bog ne ozdravi
    Godlrey Williams je predaval sociologijo na univerzi Aston v Bigminghamu. Zbolel je za Hodgkinovo boleznijo in povedali so mu da bo morda živel samo še nekaj mesecev. Čeprav so mnogi molili zanj, ni ozdravel. Medtem je umrl. Pred tem so ga vprašati, ali misli, da je neuslišana molitev in posledično smrt bolnika posledica pomanjkanja vere: Vera ni samo opora in prava vrsta psihološke drže. Je mirno zaupanje v Boga; zaupamo, da nas Bog ljubi in da se bo njegova ljubezen izrazila v vsem, kar se bo zgodilo. Vera ni avtomat z gumbi, kjer bi s pravim pritiskom dobili pravi odgovor. Vsaka molitev je prošnja suverenemu Bogu, ki ima vso pravico, da na prošnjo ne odgovori tako, kot bi mi hoteli. Ponižno prosiš Boga, naj spremeni tvoje stanje, in upaš, da se bo zgodilo, toda on lahko reče ne. To je odgovor, ki sem ga po njegovi milosti zelo mirno sprejel. In pripravljen sem tudi sprejeti, da ima lahko moja smrt kak poseben namen, ki ga še ne morem razumeti. Vera gore premika. Verujmo in prosimo Boga, da nas sliši in usliši! Karkoli se zgodi je to Božja in ne človeška Volja!

    http://duhovno2.rkc.si/index.php/content/display/143

    Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo. Mr 11,24

    2) IZPIT IZ PASTORALNE TEOLOGIJE prof. dr. Danijel Brkič
    Študent teologije se je ves teden učil za svoj zadnji izpit iz pastoralne, praktične teologije.
    Ta ocena je bila zanj odločilna.
    Na dan izpita je tekel proti teološki fakulteti, a je na zunanjih stopnicah fakultete videl invalidnega berača.
    Ker je bil pozen, je hitro stekel mimo njega, a se je na vrhu stopnišča zaustavil in pomislil:
    »Ali naj se vrnem k beraču in mu pomagam ali naj grem raje na izpit?«
    Odločil se je, da bo človeku v stiski pomagal.
    Vrnil se je, ga dvignil in mu kupil hrano in nekaj pijače, zaradi česar je na izpit zamudil.
    Ko je vstopal v razred, je profesor pripravljal objavo izpitnih ocen.
    Rekel je: »Izpit je naredil samo en študent.«
    Nato je propfesor z roko pokazal na vstopajočega študenta, le-ta pa mu je odgovoril:
    »Gospod profesor, nemogoče, saj jaz sploh nisem izpita pisal.«
    Profesor mu je odvrnil: »Berača sem postavil na stopnišče zato, da vidim, ali ste se zares naučili učno snov o služenju. Berač je bil vaš izpit.«
    Študent teologije je bil tisti Dobri in Usmiljeni Samaritan, ki je edini izmed študentov pomagal invalidnemu beraču,
    zamudil izpit in vseeno v življenjski praksi položil zaključni izpit, ker je služil ubogemu in sledil Jezusu!

    Pa mi ali bi tudi tako ravnali in sledili Jezusovim Naukom v Evangeliju v Življenjski praksi? Jezus je namreč rekel: “Karkoli boste storili kateremukoli izmed mojih najmanjših boste storili Meni”! Mt 25,40.

    Ali bi bili kot Dobri in Usmiljeni Samaritan ali bi bili kot drugi pravičniki, ki so šli naprej in pustili ubogega ranjenca neoskrbljenega in brez pomoči!? Ni dovolj le govoriti o Bogu in moliti treba je tudi z Močjo Vere Božjo Dobroto in Ljubezen preliti v služenje drugim in dobra dela Bogu v Čast in Slavo. Vera brez dobrih del je mrtva.

  64. Janez says:

    MOLIVA IN ŽIVIVA SKUPAJ, LJUBI JEZUS
    Živiva skupno, ljubi Jezus, brez Tebe manjka mi moči. S Teboj se ne bojim viharjev, če moj čolniček življenja vodiš Ti.
    Deliva delo, ljubi Jezus, vsa pota, misli in skrbi. Obilen blagoslov bo želo, če z mano delaš, Jezus Ti.
    Trpiva skupno, ljubi Jezus, naj zbada trnje, rani križ. Izpijva grenki, bridki kelih, sladak bo, če z menoj trpiš.
    Ljubiva skupno, ljubi Jezus, srce je Tvoje sreče vir. O, daj nebeške mi ljubezni, daj moji duši Božji mir.
    Moliva skupno, ljubi Jezus, in najin klic prodre v nebo. Če moliš z mano, nebeški Oče gotovo me uslišal bo.
    S Teboj se ne bojim umreti, s Teboj se smrti ne bojim,
    ob Tvoji roki, trikrat sveti, naj še v nebesa pohitim.
    In ko omahnem v težkem boju, bo Tvoj še zadnji moj smehljaj.
    Takrat, usmiljeni moj Jezus, dobrotno mi odkleni raj.
    Živa Molitev Skupnosti Krščanskega Življenja

    ČUJ, MARIJA, KLIC SRCA
    Čuj, Marija, klic srca, bodi nam usmiljena! Ti mogočna, sveta Mati, moreš vedno pomagati. Ko nikjer ni več pomôči, si nam zvezda v temni noči. Ne presliši naše prošnje glas, ljuba Mati, reši nas! Glej, otroci Tvoji smo, Tebi vse zaupamo. Ti nam moreš pomagati, o, pokaži, da si naša ljuba, dobra Mati!
    Živa Molitev Skupnosti Krščanskega Življenja

    GOSPOD ODPRI PROSIM MI OČI
    Odpri oči, Gospod, mi že sedaj, in upanje Odrešitve mi v srce daj,
    ki lajšalo bo moj korak in dalo mi pogum,
    ko me ovije temna skrb ali žalost plane mi v srce.
    Takrat v soncu bom gledal v svetlobi odrešitve Jezus Tvoj ljubljeni Obraz
    in končno videl bom, kako sem ljubljen v odsevu Tvojih oči,
    ki so brez izjem Tvoje Ljubezni odraz, do vseh Nas.

    Amen. Janez

  65. Janez says:

    ZAHVALI SE BOGU ZA VSE KAR SI IN KAR IMAŠ
    Zahvali se Njemu, ker je hotel, da prideŠ na svet in da živiŠ v Njegovo Veselje na Zemlji;
    in da po Njegovi Milosti živiš in obstajaš,
    ker Te ima Bog v Očetovski Dobroti neskončno rad, saj si Njegov Ljubljeni Otrok.

    Zahvali se Gospodu za vse, kar je privedlo do tega trenutka Tvojega Življenja,
    za starše, prijatelje, sorodnike, znance, sosede, učitelje, zdravnike, sodelavce in druge ljudi, ki jih srečuješ in/ali živiš z njimi.

    Zahvali se Njemu za vse, kar je lepega in dobrega ustvaril na Svetu zate in za nas vse ljudi na Zemlji.
    Zahvali se mu za vse, kar si lepega in dobrega po Njegovi Milosti doživel, srečal, videl in prejel.
    Zahvali se mu za vse, kar zdaj vidiš okrog sebe:
    stene hiše, mizo, posteljo, slike, zrak, svetlobo, sonce, oblake, luno in večerne zvezde ponoči, visoke planine, hribe in gozdove, travnike, ljudi v mestnem vrvežu, kmete na polju, otroke, ki se igrajo v parku in starejše, ki gredo na jutranji sprehod, živali v gozdu in ptice na nebu.

    Zahvali se Gospodu, za vse kar zdaj občutiš, vidiš in slišiš ter vse drugo, kar te veseli.
    Zdaj pa se mu zahvali tudi za slaba in trpka doživetja in trpljenje, za slabe življenjske izkušnje, ki nam pomagajo da se kaj nivega naučimo in da osebnostno in duhovno rastemo v trpežnejše in dobre ljudi.
    Zahvali se Njemu za vse življenjske izgube, polomije, za bolezni, za smrt bližnjih ter za razne probleme in težave, ki nas pestijo v življenju.

    Zahvali se Bogu za vse grehe, v katere si zabredel hote ali nevede, saj so tudi ti del Božjega Načrta zate in Te učijo in Ti dopovedujejo, kako velika je Njegova Ljubezen in Usmiljenje Našega Očeta do svojih Otrok.

    Zahvali se mu tudi za vse ljudi, ki jih srečuješ, medtem, ko pridno delaš v službi zase in za svojo družino in skrbiš za otroke in pomagaš bližnjim od jutra do večera kot dober in usmiljen Samarijan.

    Zahvali se Mu iz globine srca, dokler ne začutiš, kako Te prevevajo mir, čudežna svoboda in globoka radost, ki jo prinaša Tvoja Dobrota in pomoč drugim, saj vsako dobro delo se povrne nazaj.
    Zahvali se staršem in vsem Ljudem Dobre Volje, ki so Ti izkazali dobroto, Te učili, vzgajali in Ti kakorkoli pomagali v življenju. Nikoli nismo staršem povrnili vsega kar so nam dali.

    Obenem oprosti in pozabi na krivice in hudobijo vsem tistim ljudem, ki so Te kakorkoli prizadeli.
    Bogu se zanje zahvali, saj so Te marsikaj naučili; vedi da hudobija pride in gre ter da nekoč vse trpljenje in hudo enkrat mine. V vsaki taki stvari je kaj dobrega za to, da se iz tega kaj zase naučimo za življenje. Preizkušnje nas utrjujejo in krepijo, da smo bolj močni in odporni. Tudi Jezus je trpel za nas na križu, umrl in vstal za naše Odrešenje, tako nas Ljubi.

    Zahvali se v globini svojega bitja in žitja za vsak trenutek življenja tako, da bo Zahvala Njemu in drugim Ljudem postala stalnica v vsem Tvojem Življenju. Amen.

    Prirejeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, Kapucini 1995.

    Bodi hvaležen Bogu za vse in bodi Dober človek in kristjan, ki ljudem izžareva Božjo Ljubezen in Usmiljenje kamor gre in kamor pride. Amen. Janez

  66. Janez says:

    HVALA TI GOSPOD ZA USLIŠANO PROŠNJO IN OZDRAVITEV
    Gospod, hvala TI za uslišano prošnjo in ozdravitev.
    Verujem, da Ti hočeš, da živimo naprej po Tvoji veliki Milosti.
    To je bila Tvoja Volja, ki si naš dragi Ljubljeni Oče,
    saj si iz Ljubezni do vseh Ljudi na Zemlji obudil Sina po Smrti na križu,
    da bi živel in z Vstajenjem odrešil trpeče ljudi na Svetu in tudi vse nas.
    Tvoja je tudi Volja, da bi živeli naprej in Te Slavili Oče.
    Gospod prosim Te poživi našo vero,
    osvobodi nas strahu, nezaupanja, tesnobe pred tem kaj bo z nami,
    če zbolimo ali zademo v težave.
    Daj nam prosim spoznati in vzljubiti Tvojo Voljo,
    Daj nam prosim navdih in moč, da bomo verjeli ob težavah v čudež ozdravitve tako,
    da Te bomo molili in Te goreče prosili iz vsega srca:
    »Gospod ne moja, ampak Tvoja Volja naj se zgodi.
    Usmili se nas in nas ozdravi na duši in na telesu«.
    Amen.

    GOSPOD PROSIMO NAJ BO NAŠE ŽIVLJENJE NEKAJ VEČ
    Gospod prosimo Te, naj bo naše življenje nekaj več,
    kot le mrzlično zaporedje rutinskih življenjskih dogodkov,
    saj v sebi globoko hrepenimo po urejenosti, smotrnosti, smislu in polnosti ter dobroti v življenju,
    kar si nam kot razne talente daroval ob rojstvu Oče za to,
    da bi predvsem služili drugim in ne skrbeli le zase
    in da bi izkoristili talente tako, da jih bomo pomnožili z dobroto za druge;
    po tem hrepenimo po smislu, polnosti in cilju življenja, da gremo po Poti k Tebi,
    saj v sebi hočemo, da bi s Tvojo pomočjo naredili iz našega življenja nekaj več.
    Gospod prosimo Te,
    naj bo naše življenje več kot neurejen kup nekih naših misli, želja, strasti in nekih pričakovanj,
    saj v sebi hrepenimo po izvršenih dobrih delih, ustvarjalnosti, strpnosti, dobroti, ljubezni in odrešenju za druge in ne le zase,
    ki nam jih kot talente ob rojstvu milostno daruješ Ti Oče,
    da bi bili v življenju dobri ljudje in dobri kristjani v Svetu,
    saj v sebi hočemo, da bi s Tvojo pomočjo naredili iz našega življenja nekaj več.
    Gospod prosimo Te,
    naj bo naše življenje nekaj več,
    predvsem naj bo odkrivanje smisla življenja, ki je v dobroti, odpuščanju, ljubezni in strpnosti,
    ko Te iščemo in hrepenimo po Tebi ter Te prosimo za vodstvo Svetega Duha zato,
    da bi prišli vsi skupaj k Tebi, ki nam daješ vse, kar smo in kar imamo,
    saj v sebi hočemo, da bi s Tvojo pomočjo naredili iz našega življenja nekaj več.

    Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

  67. Miro says:

    O IZGUBLJENEM DEKLETU, KI JO JE ZADELA ISKRA BOŽJE LJUBEZNI: KO JO ZAPEČE V DNO DUŠE …

    Bilo je na Dunaju, o božiču, leta 1906. Dekle je nedaleč od cerkve sv. Štefana prodajalo svoje telo za denar. Na sveti večer ji je poštar prinesel paket od doma. V njem je bila tudi Marijina slika in pismo:

    »Draga hči, tvoja bolna mati, ki jo boš spravila v grob, in jaz, tvoj nesrečni oče, prosiva vsak dan zate Devico Marijo, naj ti izprosi spreobrnjenje. Če bo Bog terjal od naju dušo izgubljenega otroka, boš ti sama pričala pred Bogom, da midva nisva kriva…«

    Dekle se zlobno zakrohoče in vrže pismo v ogenj, prav tako Marijino podobo. Že liže plamen sveto podobo. Tedaj nesrečno grešnico zadene iskra božje milosti. Zapeče jo v dno duše. V hipu se razgrne pred njo vsa izprijenost njenega zgrešenega življenja. Nič več ne more ostati v tej nesrečni hiši. Iz ognja potegne gorečo Marijino podobo, ogenj pogasi in s podobo odhiti v cerkev sv. Štefana. Tam opravi sveto spoved in začne novo življenje. Kakor so angeli oznanjali mir ljudem na zemlji, je tudi v njeni duši zavladal božji mir.

    V operi Richarda (Riharda) Wagnerja Tannhäuser (Tanhojzer) glavni junak zaide v grešno življenje in je ves nesrečen zaradi ujetosti v strasti, ki se jih ne more rešiti. Spomni se na Marijo in vzklikne: »Moja rešitev je samo v Mariji!«

    Dober kristjan večkrat na dan moli: »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.«

    Povzeto po: Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  68. Hvala says:

    VSI SVETI! NOČ ČAROVNIC? DAN MRTVIH ?

    KAKO SE ZA NEDOLŽNIM PRAZNIKOM ZA OTROKE SKRIVA PREKANJENO ZLO.

    POGANSKE KORENINE HALLOWEENA

    HALLOWEEN JE, GLEDANO S STALIŠČA ZGODOVINE, KELTSKI PRAZNIK. IZVIRA S PODROČJA DANAŠNJE IRSKE IN VELIKE BRITANIJE , KO SO KELTI PRAZNOVALI ZAČETEK NAJTEMNEJŠEGA DELA LETA, KI SPOMINJA NA SMRT. VERJELI SO, DA SE NA NOČ 31. OKTOBRA NA 1. NOVEMBER ZBUDIJO DUHOVI VSEH UMRLIH TER SE VRNEJO NA ZEMLJO.

    S ŠIRJENJEM SATANSKEGA KULTA IN KULTA TEME, JE HALLOWEN PRVA PRILOŽNOST ZA DAROVANJE TEMAČNIH OBREDOV, OD MAGIJE DO ČRNIH MAŠ IN UMOROV.

    NA ŽALOST SE MARSIKATERI KRISTJAN Z IZGOVOROM, DA GRE ZA RADOVEDNOST ALI LE ZA KRATEK ČAS, IGRA S SILAMI HUDOBNEGA DUHA (Priloga ).

    JEZUS KRISTUS JE PREMAGAL ZLO (priloga).

    https://drive.google.com/file/d/0B68zhGpsWbAwYXlwWG55SjlFTGs/view

  69. Hvala says:

    VSI SVETI! NOČ ČAROVNIC? DAN MRTVIH?

    POGANSKE KORENINE HALLOWEENA

    HALLOWEEN JE, GLEDANO S STALIŠČA ZGODOVINE, KELTSKI PRAZNIK. IZVIRA S PODROČJA DANAŠNJE IRSKE IN VELIKE BRITANIJE, KO SO KELTI PRAZNOVALI ZAČETEK NEJTEMNEJŠEGA DELA LETA, KI SPOMINJA NA SMRT. VERJELI SO, DA SE NA NOČ 31. OKTOBRA NA 1. NOVEMBER ZBUDIJO DUHOVI VSEH UMRLIH TER SE VRNEJO NA ZEMLJO.

    S ŠIRJENJEM SATANSKEGA KULTA IN KULTA TEME, JE HALLOWEEN POSTAL PRVA PRILOŽNOST ZA DAROVANJE TEMAČNIH OBREDOV, OD MAGIJE DO ČRNIH MAŠ IN UMOROV.

    NA ŽALOST SE MARSIKATERI KRISTJAN Z IZGOVOROM , DA GRE ZA RADOVEDNOST ALI LE ZA KRATEK ČAS, IGRA S SILAMI HUDOBNEGA DUHA.

    JEZUS KRISTUS JE PREMAGAL ZLO (prilogi).

    https://sevnica.donbosko.si/ali-naj-kristjan-praznuje-halloween/

    https://drive.google.com/file/d/0B68zhGpsWbAwYXlwWG55SjlFTGs/view

  70. Miro says:

    KAJ STORITI V PRIMERU NAŠIH SLABOSTI, GREHOV, DA BOMO PRI GOSPODU DOSEGLI ODPUŠČANJE? VSEKAKOR JE NA PRVEM MESTU GLOBOKO IN ISKRENO OBŽALOVANJE V SRCU TER TRDEN SKLEP O POBOLJŠANJU! VENDAR SE JE TREBA RESNO VPRAŠATI: JE RES DOVOLJ, ČE GOSPODA PROSIM ZA ODPUŠČANJE SAMO V LASTNIH MISLIH IN SRCU?

    Zaradi nekaterih preveč lahkotnih pogledov na greh, odpuščanje, odvezo od greha …, v katerih bolj prevladuje tisto, kar meni »paše«, ustreza, odgovarja, ne pa tisto, kar od mene pričakuje Gospod Jezus, da bom pri Njem dosegel popolno odpuščanje, bi ponovno spomnil na zelo tehtne besede papeža Frančiška, ki so v bistvu prave besede življenja!

    Sveti oče zelo jasno opozarja, da sami sebi ne moremo odpuščati grehov, za to moramo prositi pri sveti spovedi. Če to dopustimo, pri tem začutimo mir, ki nam ga lahko podeli samo Jezus. »Odpuščanje ni sad naših prizadevanj, ampak je poklon, dar Svetega Duha.«

    Več o tem na:
    http://www.obcestvo.si/duhovno/244-verniki-ne-bojte-se-spovedi-papez-francisek

    Božje usmiljenje, v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!

  71. Miro says:

    DANES OBHAJAMO SKUPNI PRAZNIK SVETIH NADANGELOV MIHAELA, GABRIJELA IN RAFAELA!

    V Svetem pismu so po imenu predstavljeni trije božji poslanci s posebnimi nalogami, zato jim pravimo nadangeli. To so: Mihael, Gabriel in Rafael. Po prenovljenem bogoslužnem koledarju obhajamo njihov praznik skupaj 29. septembra, ko je bil poprej praznik nadangela Mihaela; praznik nadangela Gabriela je bil 24. marca, nadangela Rafaela pa 24. oktobra.

    Več o tem na:
    http://svetniki.org/sveti-mihael-gabrijel-rafael-nadangeli

    Prosimo svete nadangele Mihaela, Gabrijela in Rafaela, naj nam s svojo mogočno priprošnjo posredujejo od troedinega Boga njegovo stalno naklonjenost in obilje milosti, ki jih potrebujemo za dušo in telo.

    Sveti nadangeli Mihael, Gabrijel in Rafael, prosite za nas!

  72. Miro says:

    »VIDELI BOSTE NEBESA ODPRTA IN BOŽJE ANGELE HODITI GOR IN DOL NAD SINOM ČLOVEKOVIM« (Jn 1,51)

    BOŽJA BESEDA: Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« In Jezus je odgovoril in mu rekel: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« In rekel mu je: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim.« (Jn 1, 47-51)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C47-51&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Besede: »Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim«, spominjajo na Jakobovo lestev (1 Mz 28, 10-17). Jezus z njimi zagotavlja, da bodo apostoli priče njegove tesne povezanosti z Očetom. Zaradi njegovega bivanja na zemlji bodo tudi ljudem odprta nebesa, ker je prišel, »da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 10,10).
    (iz knjige Razloženi evangeliji, France Rozman)

    Po Preblaženi Devici Mariji tudi tokrat Božjemu usmiljenju priporočimo vse osebe in prošnje v rubriki »Prosim za molitev«, po namenih v zapisih pod: Tončka, popotnik, Sija, Vesna, Irena, Hvala, Kristina, Janez, Kras, Sofija, Marjetka, andreja, Zarja, Jasna, Dr, Simon, janez, Helena, Tanja, Slavica, Katja, Maja, Lea… Pri obhajanju svete maše pa Gospodu Jezusu poleg naših osebnih in skupnih molitev darujmo tudi vsa naša dela, preizkušnje, stiske in trpljenje, da bo Jezus vse daroval našemu nebeškemu Očetu!

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni
    bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo
    pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi
    prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
    Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno
    nas poslušaj in usliši. Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  73. Miro says:

    CERKEV JE SVETA, KER JE NAJSVETEJŠI BOG NJEN PRAZAČETNIK. KRISTUS JE ZANJO DAL SAMEGA SEBE, DA BI JO POSVETIL TER JO NAPRAVIL POSVEČUJOČO. SVETI DUH JO OŽIVLJA Z LJUBEZNIJO!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Cerkev je ena, sveta, katoliška in apostolska

    Zakaj je Cerkev ena?

    Cerkev je ena, ker ima za izvor in vzor edinost enega samega Boga v Trojici oseb; za ustanovitelja in vladarja ima Jezusa Kristusa, ki vse zedinja v eno ljudstvo in eno telo; za dušo ima Svetega Duha, ki zedinja vse vernike v občestvu v Kristusu. Cerkev ima eno samo vero, eno samo zakramentalno življenje, eno samo apostolsko nasledstvo, eno samo upanje in isto ljubezen.

    Kje obstaja edina Kristusova Cerkev?

    Edina Kristusova Cerkev kot ustanovljena in urejena družba na svetu obstaja v (subsistit in) katoliški Cerkvi, katero vodijo Petrov naslednik in škofje, ki so v občestvu z njim. Samo po njej je mogoče doseči vso polnost zveličavnih sredstev, ker je Gospod zaupal vse dobrine nove zaveze samo zboru apostolov s Petrom na čelu.

    Kako naj gledamo na nekatoliške kristjane?

    V Cerkvah in cerkvenih skupnostih, ki so se ločile od polnega občestva s katoliško Cerkvijo, je mogoče najti veliko prvin posvečenja in resnice. Vsi ti darovi prihajajo od Kristusa in sami po sebi kličejo h katoliški edinosti. Udje teh Cerkva in skupnosti so utelešeni v Kristusa po krstu: zato jih priznavamo kot brate.

    Kako naj si prizadevamo za edinost kristjanov?

    Hrepenenje po obnovljeni edinosti med vsemi kristjani je Kristusov dar in klic Svetega Duha. Tiče se vse Cerkve in se udejanja s spreobrnjenjem srca, z molitvijo, medsebojnim bratskim poznanjem, s teološkim dialogom.

    V kakšnem smislu je Cerkev sveta?

    Cerkev je sveta, ker je najsvetejši Bog njen prazačetnik. Kristus je zanjo dal samega sebe, da bi jo posvetil ter jo napravil posvečujočo. Sveti Duh jo oživlja z ljubeznijo. V njej je polnost zveličavnih sredstev. Svetost je poklicanost vsakega njenega uda in je cilj vse njene dejavnosti. Cerkev ima v svoji notranjosti Devico Marijo in neštete svetnike kot vzornike in priprošnjike. Svetost Cerkve je izvir posvečenja njenih otrok, ki se tu na zemlji vsi priznavajo za grešnike in vedno potrebujejo spreobrnjenja in očiščevanja.

    Zakaj pravimo, da je Cerkev katoliška?

    Cerkev je katoliška, to je vesoljna, kolikor je v njej navzoč Kristus: “Kjer je Kristus Jezus, tam je katoliška Cerkev” (sveti Ignacij Antiohijski). Oznanja celoto in celovitost vere; nosi in oskrbuje polnost zveličavnih sredstev; poslana je v misijon vsem narodom vseh časov, kateri koli kulturi pripadajo.

    Ali je delna Cerkev katoliška?

    Katoliška je vsaka delna Cerkev (to je škofija ali eparhija), sestavljena iz skupnosti kristjanov, ki so povezani v občestvu vere in zakramentov s svojim škofom, posvečenim v apostolskem nasledstvu z rimskim škofom, ki “predseduje v ljubezni” (sveti Ignacij Antiohijski).

    Kdo pripada katoliški Cerkvi?

    Vsi ljudje na različne načine pripadajo ali so naravnani h katoliški edinosti božjega ljudstva. V katoliško Cerkev je popolnoma včlenjen tisti, ki je, obdarjen s Svetim Duhom, povezan z njo z vezmi veroizpovedi, zakramentov in cerkvenega vodstva ter občestva. Krščeni, ki ne uresničujejo v polnosti te katoliške edinosti, so v nekem, čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo.

    (vir: Kompendij KKC, 161-168)

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  74. Janez says:

    Prošnja Boga za mojo ozdravitev
    Prosim Boga Očeta, da se izboljša moje zdravstveno in duhovno stanje, prosim za ravnovesje mojega fizičnega telesa in duha. Prosim Očeta, da bi s pomočjo Tvoje Milosti in pravilnega zdravljenja zdravnikov ozdravel in da bi mi dal moč in mir v moje nemirno srce. Prosim Gospod varuj me in vodi me, kakor tudi mojo družino in moje prijatelje in znance, da bomo hodili po Poti k Jezusu. Gospod Jezus Kristus verujem, da si naš Odrešenik in da resnično bivaš med Nami, da si nas s smrtjo na križu odrešil in nam prinesel Božji Mir in Ljubezen. Ti si Vstajenje in Življenje ter vsa Ljubezen Boga Očeta. Prišel si, da oznaniš blagovest ubogim, da jetnikom prineseš prostost in slepim vid, da zatirane pustiš na svobodo in da pomagaš bolnim in revnim z svojim velikim čudežnim Usmiljenjem, ki ga ne dojema človeška pamet. Jezus ti si naše upanje in zdravje bolnikov Ti si naše Vse kar imamo in premoremo. Ti nas dobro poznaš in veš kaj potrebujemo, še šreden Te prosimo in molimo. Jezus ti si Naš Brat in dobri pastir, naše Upanje in Rešitev. Ti si usmiljeni Samaritan, ki rešuje in pomaga, ko trpimo in smo bolni ter obnemogli. Vem, da me ljubiš in me želiš ozdraviti, ker je v tebi, moj Jezus, še vedno tisto usmiljenje, ki si ga imel do bolnikov, ko si bival na zemlji. Spomnimo se na tvoje besede v Evangeliju: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni« (Lk 5,31b). Prosim ozdravi me na duši in na telesu ter Vodi me in Uči me, da ne zaidem s Poti k Tebi. K tebi prihajam žalosten, nemiren, bolan, obnemogel, osamljen in vpijem kakor slepi Bartimej: »Sin Davidov, usmili se me«. Prosim pomagaj mi. Verujem, da si ti Bog, ki zdravi in pomaga ubogim in bolnim, ki Vate Verjejo. Hvala, da me boš uslišal in me pozdravil na duši in na telesu. Hvala Ti Gospod Bog, da boš uslišal vse moje prošnje in prosim obenem blagoslovi mene in vse Ljudi dobre volje, da bomo hodili po Poti Odrešenja in se Zveličali. Prosim Pomagaj nam, ki trpimo v boleznih in raznih preizkušnjah, da bomo vzdržali in se prekalili v Veri in Ljubezni do Boga in Ljudi ter z osebnim zgledom prinašali na svet Ljubezen, Usmiljenje ter z osebnim zgledom Luč Odrešenja našega Gospoda Jezusa Keristusa, ki živi in kraljuje Vekomaj! Amen.

    Dopolnjena in razširjena molitev iz Molitvenik življenje v Bogu; že objavljeno.

    Boga prosim za mojo ozdravitev ter da bom odslej zdrav na duši in na telesu, po Kristusu Našem Gospodu. Gospod usliši me in vodi me prosim. Hvala. Amen. Janez

    VEDI, DA SI SAMEGA SEBE PREJEL OD BOGA, KI TE VEDNO LJUDI
    Vedi, da si prejel samega Sebe od Boga, ki Te vedno ljubi
    Sedaj je trenutek, da sprejmeš Sebe od Boga, ki Te vedno ljubi.
    Sprijazni se sam s Seboj, saj Ti je On vse podaril, ko Te je Ustvaril.
    On Ti zaupa prav takšnega, kakršen si in ne dela v Očetovski skrbi nobenih krivičnih razlik.
    Vse je premišljeno; ustvaril Te je enkratnega in drugačnega od drugih zato,
    da z Ljubeznijo in z Dobroto izpolniš svoje Življenje na Svetu
    in narediš za druge in zase vse tisto, kar Ti je milostno namenil kot svojemu Otroku.
    Imaš svobodno Voljo, da sprejmeš, kar Ti je Bog namenil ali da greš svojo Pot in da lahko zaideš.
    Kljub temu, Te kot Oče vedno vabi k Sebi in čaka, da si mu v Veselje ali da se vrneš nazaj k Njemu.
    Sedaj je končno nastopil trenutek, da končno sprejmeš in vzljubiš samega sebe
    in da dosežeš svojo osebno zrelostno identiteto tako,
    da živiš po Evangeliju zase in za druge kot dober človek in dober kristjan.
    Vedi, da si v Njegovih Očeh vedno enkraten, dragocen in neponovljiv ljubljeni Božji Otrok.
    Nikoli ni Nihče bil Ti in nikoli ne bo nihče to, kar si Ti.
    Ti si posebna radost za Očeta, Si dopolnilno bogastvo sveta,
    kjer so poleg Tebe tudi druge Njegove različne stvaritve, ki nas obkrožajo.
    Brez Tebe bi bil Svet revnejši in drugačen, manj topel in ljubezniv;
    s Teboj pa je lahko boljši, če boš strpen, ljubezniv in dober do sebe in drugih.
    Bodi to kar si in ne beži pred seboj tako, da bi bil drugačen kot Si bil ustvarjen;
    če bežiš pred samim Seboj boš namreč osiromašil Sebe in Svet,
    ker to nisi Ti, ki ga je namenoma v svoji Milosti daroval Bog Stvarstvu.
    Zdaj je trenutek za srečanje samega Sebe s Seboj tako,
    da si, živiš in delaš ter občutiš Sebe in Druge Ljudi
    ter da doživiš osebno preobrazbo svoje Osebnosti.
    In to tako, da boš delal dobro in izpolnjeval Njegovo Voljo
    ter slovesno obljubil in uresničeval svojo Dobroto in Ljubezen vsem,
    saj si vse zastonj prejel od Njega.
    Če Ti ne bo uspelo z lastnimi močmi, kliči in prosi z molitvijo Očeta,
    da ti pomaga in Blagoslovi vse Tvoje napore in delo v skrbi za druge,
    da utrne znoj iz Tvojega delovnega čela in Te spodbudi, da nadaljuješ Njegov Načrt.
    Kadar se Ljudje Ljubijo se vzajemno osrečujejo,
    prihajajo eden k drugemu in si pomagajo ter so srečni.
    Veliko se pogovarjajo in se veselijo novega dne ter se med seboj razumejo.
    Dovolj je že prijazen nasmeh, mir, ubranost, dobra volja, človečnost, skrb za druge in radost.
    Ko je tako, je vedno Božje kraljestvo med Nami vsemi in Njegov Blagoslov.
    In kjer sta zbrana dva ali trije v Njegovem Imenu, je On sredi med Nami.
    On je naše Vse, naša radost, upanje in sreča, ki se sveti v Njegovi Očetovski Ljubezni.

    Prirejeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

  75. Janez says:

    Molitev za vero v Boga Odrešenika in Stvarnika
    Gospod, verujem, resnično želim in hočem verovati vate,
    Gospod, daj, da bo po Tvoji Milosti moja vera popolna in iskrena,
    brez pomislekov in pridržkov;
    prosim daj, da bo prešinjala vse moje mišljenje in čustvovanje,
    moj način presojanja Božjih in človeških stvari.
    Gospod, daj, da bo moja vera svobodna, da bo imela moj osebni pristanek
    in bo sprejemala odpovedi in dolžnosti, ki jih prinaša s seboj,
    ter bo izražala mojo celotno osebno odločitev Zate Gospod.
    Gospod, daj, da bo moja vera zanesljiva, zanesljiva po skladnosti zunanjih dokazov
    in po notranjem pričevanju Svetega Duha; zanesljiva po svoji pomirjevalni luči,
    po svojih umirjenih sklepih, po svoji spokojni prilagoditvi, po upanju in Odrešitvi.
    Gospod, daj, da bo moja vera trdna,
    da se ne bo ustrašila kritiziranja neverujočih ateistov, nasprotujočih si vprašanj raznih ljudi,
    katerih je polno, ki iščejo v Življenju Tvojega Smisla in odrešujoče Luči željno življenje;
    daj, da se ne bo vera v Jezusa ustrašila kritičnih in neverujočih ljudi,
    ki o njej razpravljajo, jo napadajo, zametujejo, zanikajo, obtožujejo,
    temveč da se bo utrdila po notranji moči Tvoje Resnice
    in Ljubezni preko nas Ljudi, ki smo Tvoji Otroci. Amen.

    Molitve na medmrežju: Prirejeno po Molitvenik življenje v Bogu.

    Če si v krščanstvu na kaj vezan, si vezan na zapoved ljubezni! V krščanstvu lahko imaš napake in slabosti. Poklican si, da si dober človek – lahko pa padeš … padeš sedemdesetkrat sedemkrat in vsakokrat ti Jezus odpusti, če se spokoriš in prosiš za odpuščanje ter odvezo od greha. Pri krščanskem Bogu je tudi grešnik dobrodošel, saj Jezus pravi da je prišel zaradi bolnih in grešnikov. Le kdor nima dobre volje in se čisto zavestno odloči za drugačno pot ali celo za hudobijo, se sam izključi iz Božje Ljubezni! Vendar izgubljenega sina Oče čaka na Obali Večnosti in se razveseli vsakega, ki pride k Njemu nazaj v Objem in ga prosi odpuščanja. Sem že pozabil in odpustil moj Otrok, kar pridi. In Jaz Vem kaj potrebuješ, še preden me karkoli prosiš in ko prideš k meni nazaj, si moj Ljubljeni Otrok. Karkoli ste storili mojim najmanjšim ste storili meni pravi Jezus. Vse je še pred Teboj moj Otrok, pojdi in živi odslej po Božjih postavah in Ljubi druge ljudi. In zadnji ki so vstopili bodo prvi in prvi bodo zadnji je rekel Jezus. Pri Bogu je vse mogoče. Kdor verje in Zaupa v Jezusa se mu vse kar prosi in moli ter upa čudežno zgodi. Amen. Janez

    O Bog, nauči nas moliti.
    To danes pomeni: Gospod, vrni nas v življenje.
    Iztrgaj nas iz materije.
    Osvobodi nam srce in duha.
    Nauči nas zopet ljubiti.
    In gospod bo odgovoril: Ko moliš, reci: Oče naš …«
    Kdor reče »Oče naš«, naveže ljubezenski odnos s sočlovekom in višjim bitjem.
    Kdor reče »Pridi tvoje kraljestvo«, hrepeni po miru,
    po mirnem svetu, da bi čutil Božjo ljubezen na Zemlji.
    Kdor reče »Zgodi se tvoja volja«,
    navezuje svoje notranje bogastvo na višji,
    mogočni tok Božje ljubezni – kajti Božja volja je ljubezen.
    Ljubezen je čista, najmočnejša oblika molitve!
    Če »očenaš« moliš in ga živiš, lahko spreminjaš sebe in svet!

    Bog – moja oaza,
    Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

  76. Janez says:

    Človek, vse izroči v Božje roke in Mu zaupaj
    Včasih moramo prositi Boga, da odstrani naše probleme in strahove, da nam pomaga živeti mir, po katerem tako zelo hrepenimo. Da zaživimo brez pritiska tolikih stisk in težav, ki jih prinaša življenje. Vse okoli nas se odvija prehitro, življenja ne obvladujemo in to nas navdaja s strahom in bolečino. Strah nas je, da bi izgubili to, kar trenutno imamo. Strah nas je, da bi se nam življenje kakorkoli zapletlo in da bi zboleli. In ravno to je težava našega bivanja: neprestano omahovanje, razni strahovi, bivanjski dvomi ali strah pred življenjem, čeprav imamo Njega, ki nas daje Odrešenje, Moč in Upanje. Zato se zdi bolj pametno podati k Njemu in poiskati Njegovo pomoč, saj sam ne moreš vsega narediti. Z Njim pa lahko. Kakšno bi bilo naše življenje, če bi se pogumno postavili nasproti dvomom in stvari ne opuščali zaradi strahu?
    Gospod BOG, moj dragi Odrešenik,
    želim živeti brez strahov.
    S tisto sveto nenavezanostjo,
    ki je danes še ne premorem.
    Želim rasti in biti vedno bolj Tvoj,
    a res ne vem, kako naj se odtrgam od svojih strahov.
    Zato ti danes izročam prav vsakega posebej od Ljudi,
    S katerimi živim, delam ali se dnevno srečujem na Poti Življenja.
    Jezus, močno me objemi, da bodo moji strahovi izginili.
    In me spremljaj, Gospod, da bom znal biti pogumen.
    Tako mi pomagaj utrditi pogum, da bom lahko Dober Človek in Kristijan,
    ki z ljubeznijo objame vsakdanji križ problemov in težav, ki nas pestijo.
    Jezus, prosim te, reši me vseh mojih težav in spon, naj bom vse bolj Tvoj.
    In nauči me Ljubiti in Odpuščati tako, kot Ljubiš in Odpuščaš Ti.
    Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie.
    Vse okrog nas se dogajajo Čudeži, če le imamo oči, da jih vidimo in Verujemo
    Naj vas s pomočjo te molitve v prihodnjih dneh razsvetli Sveti Duh
    Če bi imeli močno vero, živo vero, če bi bili drzni v oznanjevanju Kristusa drugim ljudem, bi z lastnimi očmi videli čudeže, kakršni so se dogajali v času Apostolov. Tudi danes slepi, ki so izgubili sposobnost, da bi se ozrli proti nebu in premišljevali o čudovitih Božjih delih, znova spregledajo, hromi in pohabljeni, ki so bili zvezani zaradi svojih poželenj in katerih srca so pozabila, kako ljubiti, so znova svobodni. Gluhim, ki niso želeli poznati Boga, se povrne sluh. Nemi, katerih jeziki so bili zvezani, ker niso želeli priznati svojega uničenega življenja, znova spregovorijo.

    Ne pozabimo, da je Sveti Duh še vedno z nami in lahko močno vpliva na naše življenje ter življenja ljudi, ki jih poznamo in jih imamo radi. Duhovna spreobrnjenja in ozdravljenja nam razkrivajo Božjo moč in ljubezen in nam zagotavljajo, da je tu, pripravljen vstopiti v naše srce in nas preoblikovati, če bi mu le to dopustili in verovali. Zato moramo stopiti v osebni stik z Bogom in Moliti k Njemu ter vztrajati v Prošnji. In nikoli obupati ter Verjeti v Boga in Njegovo Ljub ezen in Usmiljenje do vseh njegovih otrok.

    Aleteia medmrežje et altro

    • Janez says:

      Opravičujem se za razne težave pri poslanih besedilih v prispevkih, ker pošiljam prispevke iz tujine in imam težave z internetom. Vse dobro vam želim v molitvah in prošnjah, da se bo po Njegovi Milosti vse uredilo! BVB. Janez

  77. Miro says:

    GOSPOD JEZUS, HVALA, KER NE PRIHAJAŠ Z MOČJO IN OBLASTJO, AMPAK Z LJUBEZNIJO, KI JE V SLUŽBI VSAKEMU ČLOVEKU!

    BOŽJA BESEDA: Vanje je prišla misel, kateri izmed njih je največji. Jezus pa je poznal misli njihovih src. Vzel je otroka, ga postavil poleg sebe in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je velik.«

    Kdor ni proti vam, je za vas

    Janez je odgovoril: »Učenik, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.« Jezus pa mu je rekel: »Ne branite! Kdor namreč ni proti vam, je za vas.« (Lk 9, 46-50)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C46-50&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Učenci gledajo na prihodnje poslanstvo z očmi sveta, razmišljajo o tem, kdo bo več pomenil. Jezus jim odgovori s podobo nemočnega in nepomembnega otroka. Poživil bom služenje v skupnosti in se boril proti vsaki obliki gospodovanja. Gospod, hvala, ker ne prihajaš z močjo in oblastjo, ampak z ljubeznijo, ki je v službi vsakemu človeku (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Vse prošnje v rubriki »Prosim za molitev« z vero in zaupanjem izročimo Preblaženi Devici Mariji in sv. Favstini. Vztrajno molimo po namenih prosilcev milosti v zapisih pod: Vesna, Irena, Kristina, Dr, Kras, Sofija, Marjetka, andreja, Zarja, Jasna, Simon, janez, Helena, Hvala, Sija, Janez, Tanja, Slavica, Katja, Maja, Lea, Alenka, MamiM, Jana, Sasa … Naše molitve, dela, preizkušnje, stiske, trpljenje darujmo Gospodu Jezusu pri sveti maši; zgodi se presveta Božja volja!

    MOLITEV ZA PODELITEV MILOSTI NA PRIPROŠNJO SVETE FAVSTINE KOWALSKE

    Jezus, ti si sveto Favstino naredil za veliko častilko tvojega brezmejnega usmiljenja.

    Blagovoli mi po njeni priprošnji podeliti milost (poveš za kaj prosiš), za katero te prosim, če je to skladno s tvojo sveto voljo.

    Jaz, grešnik, nisem vreden tvojega usmiljenja, vendar poglej na duha daritve in posvetitve sestre Favstine in poplačaj njene kreposti tako, da uslišiš prošnje, ki jih po njej z zaupanjem tebi izročam.

    Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.

    Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

    Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.

    Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

    Slava Očetu in Sinu in Svetemu duhu,
    kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Sveta Favstina, prosi za nas!

  78. Janez says:

    MOLITEV K USMILJENEMU BOGU
    Oče, kralj nebes in zemlje, častimo te v Kristusu, tvojem velikem razodetju
    in prvem pričevalcu tvojega usmiljenja do ljudi in sočutja z njimi.
    Če bi bilo naše življenje nenehna hvala tvojega usmiljenja in tvoje ljubezni,
    bi se bistveno spremenilo.
    Tedaj bi bili zares tvoja resnična podoba, s Kristusom in v Kristusu.
    Če se bomo približali tvojemu Sinu Jezusu Kristusu
    in če bomo ostali ob njem, bomo videli njegove oči, polne usmiljenja do človeške bede.
    Usmiljenje, s kakršnim te je razodel tvoj Sin, ni bilo prazno čustvo, ampak resnično dejanje.
    V Jezusovem imenu te prosimo, o Oče,
    naj bomo usmiljeni kakor ti in zedinjeni s teboj v ljubezni.
    Osvobodi nas težnje po obsojanju in zaničevanju drugih.
    Svojega Sina nisi poslal zato, da bi nas sodil, ampak da bi nas zveličal.
    Če verujemo in molimo v njegovem imenu,
    se ne bomo izogibali nadležnežev, ne bomo se imeli za vzvišene nad drugimi.
    Vsakomur se bomo približali z razumevajočo ljubeznijo,
    kakor je to delal Jezus Kristus, božji zdravnik, dobri Pastir.
    Daj, da ne bomo zvesti samo abstraktnim, včasih nejasnim načelom,
    ampak tvojemu Imenu, kakor nas je učil tvoj Sin:
    Bodite torej usmiljeni, kakor je usmiljen vaš Oče v nebesih. Amen.

    Bernhard Häring

    HVALEŽNOST
    Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Hvcaležnost izrazimo Bogu za vse kar nam je dal. Bodimo hvaležni pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine ali ker želimo tudi drugim vse dobro in lepo. Zapustiko cono udobja in ponesimo LUČ Svetlobe in Ljubezni med ljudi, da se ogrejejo njihova srca in se umirijo njohove duše, ker je prišla Božja Milost in Ljubezen med njih. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna in lebdi v zraku; zorel bo čas, ko bo hvaležnost v naših srcih in naših besedah in dejanjih naš vsakdanjik, ker bo Bog zaradi svoje Ljubezni in Milosti blagoslovil vse kar molimo in delamo. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša je torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Sicer bi bili obsojeni na smrt.Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se Mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti., saj smo Božji Otroci.

  79. Janez says:

    PROSIL SEM BOGA ZA MARSIKAJ IN DOBIL, KAR RES POTREBUJEM!
    Prosil sem za moč…–In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.
    Prosil sem za modrost …–In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.
    Prosil sem zapogum …–In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.
    Prosil sem za ljubezen …–In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.
    Prosil sem za usluge …–In Bog mi je dal priložnosti.
    Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel. – Dobil pa sem vse, kar sem res potreboval.
    Moja molitev je bila uslišana.
    Bog mi je podaril v življenju iz Ljubezni in Usmiljenja namreč vse, kar res potrebujem!
    Ko dobro premislim, marsikaj kar si želim, v življenju res ne potrebujem,
    saj je marsikaj le trenutna želja in ne prava potreba oziroma je le nepotrebni materialni balast!
    Potrebujem namreč Vero v Boga, Božjo Ljubezen in Usmiljenje in vse drugo mi bo Bog navrgel ob času!
    Moli in delaj ter pomagaj in služi drugim brez besed, pravijo modri kristjani!
    Veliko smo od Boga prejeli in sicer talente, pamet, moči, spretnosti, vero, Odrešenje,
    da v molitvi z Božjo Pomočjo in Blagoslovom tudi sami kaj dobrega naredimo in ne le čakamo!
    Prosimo Boga v molitvi, da bo vodil naša pota in nam pomagal ter nas Vodil in Učil.
    Pridi Jezus in Vodi me in poduči me v molitvi, da bom delal vse kar je prav!
    Ko bom pomagal drugim bom pomagal sebi ter živel in delal Bogu v Slavo in v Veselje!
    Hvala, Bog. Amen.

    Janez Dichter Hansi. (dopolnjeno, razširjeno, že objavljeno!)

  80. Janez says:

    Derek Prince britanski misijonar: Vera in dela (spodaj je link do celotrnega prispevka!)

    Tu je le del zelo zanimivega in aktualnega prispevka Dereka Princa; preberite v linku spodaj cel prispevek.

    Ko bi prenehali motivirati ljudi s pravili in jih začeli motivirati z ljubeznijo, bi bili presenečeninad rezultati. 1 Janez 4,18: “Strahu ni v ljubezni, temveč popolna ljubezen strah prežene; kajti strahje združen s trpljenjem, a kdor se boji, ni popoln v ljubezni.” Ko smo popolni v ljubezni, nismomotivirani s strahom. Iskrena poslušnost se razvija. Ko pridete k Bogu, ne veste veliko o Božji volji,ne poznate mnogo Biblije, ne veste nekaterih stvari, za katere je Bog želel, da jih delate, in zanekatere, ki jih Bog ne želi. Tako ste delali nekatere stvari, ki jih Bog ni želel, vendar ste, če ste biliiskreni, ko ste nadaljevali življenje z Bogom, postali Njegovi prijatelji in brali Njegovo besedo,postajali vse bolj poslušni. Koliko vas je doseglo popolno poslušnost? Tako je, tudi jaz je nisem.Filipljanom 1,9-11 pravi: “In to prosim, da bi vaša ljubezen rasla v spoznanju in vsaki razumnosti …”Razumete, eno je imeti ljubezen, drugo pa razumeti Božjo voljo. Tudi jaz rastem v tem, ni vsepopolno od začetka. “… da boste preskušali, kaj je boljše, da bi tako bili za dan Kristusov čisti in brezspotike, napolnjeni po Jezusu Kristusu s sadom pravičnostiv slavo in hvalo Božjo.” O Božjih stvarehse moramo učiti. Ko sem se spreobrnil, sem veliko preklinjal, žal mi je to priznati. A v trenutku sem bil osvobojenod tega in mislil sem, kako je to čudovito. Kasneje pa mi je Bogpokazal druge probleme z mojimjezikom. Včasih sem pretiraval, kritiziral, pogosto sem dajal negativne izjave in izjave nevere. Bogme je moral osvoboditi vsega tega. Razumete, to je proces. Koliko vas je doseglo popolno kontrolojezika? Biblija pravi, da če lahko nadzoruješ svoj jezik, lahko nadzoruješ karkoli in si popoln. Važnovprašanje pa je, koliko nas napreduje v tem procesu. Zelo pomembno je vedeti, da bomo še padali, včasih bomo zgrešili Božjo voljo, ne bomo doseglipopolne poslušnosti, vendar naj nas ne skrbi zaradi tega. Veste, zakaj? Zato, ker se nam veravračunava v pravičnost ves čas. Ali ni to dobra in radostna novica? Ni se nam treba mučiti z vsemimogočimi naprezanji, da ne naredimo napake, ker je verjetnost padca tem večja, čim bolj se borimo.Prideš v prodajalno, povsod sami napisi “Ne dotikaj se!”, a vseeno z roko zadeneš ob nekaj in vse sezruši. Bil si tako napet, da si naredil napako. Verjetnost, da bomo dobri, bo večja, če se sprostimo.Ves čas pa je vse pokrito z Jezusovo pravičnostjo in to nam daje prave motive. Naj poudarim: Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, rekel Petru, da ga bo trikrat zatajil. Potem pa je povedal Petru, da je prosil zanj, a ne zato, da se ga ne odreče,ampak da mu vera ne opeša (Luka22,32). Peter je izdal Jezusa in to je bilo strašno, a vere ni izgubil in to mu je bilo všteto v pravičnost.Bodimo iskreni: koliko se nas ni spotaknilo v krščanskem življenju, koliko nas ni naredilo tisto, za karsmo vedeli, da ne bi smeli? Veste, radostna novica pa je, da nam je bila naša vera ves čas vračunana vpravičnost. Aleluja!

    https://derekprince.ekaris.net/datoteke/Vera_in_dela.pdf

  81. Miro says:

    KAKO JE V LJUBEZNI RAZOČARANO DEKLE, KI JE ZAŠLA V HUDO DUŠEVNO STISKO, SPET NAŠLO IZGUBLJENO VERO – MATI MARIJA JE V SVOJEM ZEMELJSKEM ŽIVLJENJU TOLIKO PRETRPELA, DA JO KLIČEMO ZA KRALJICO MUČENCEV; RAZUME VSE NAŠE BOLEČINE IN NJENA TOLAŽBA NISO PRAZNE BESEDE!

    »Sem triindvajsetletno dekle. Bila sem vzgojena krščansko, vendar sem kasneje vero zanemarila. Od časa do časa sem sicer še šla k maši, a bolj iz navade kot iz prepričanja. Pred kratkim sem se razšla s čudovitim fantom, bil je veren, razumevajoč, zelo dober, nesebičen do vsakega, skratka idealen. Po njegovem odhodu je v meni nastal grozen občutek praznine, vse se mi je zdelo brez pomena, sploh ker sem se zavedala, da sem sama kriva. Kako je to hudo, ve le tisti, ki je kaj takega doživel. Bila sem zelo potrta, v hudi depresiji, da sem morala iskati zdravniško pomoč. V tej hudi duševni stiski sem začela spet redno zahajati v cerkev. Spet sem našla izgubljeno vero. Najprej sem šla na Brezje. V začetku nisem mogla moliti, samo jokala sem, ter se pogovarjala z Marijo, a vendar sem čutila neko srečo, razumevanje. Ne da se popisati občutkov, ki so me prevzemali, ko sem klečala pred Marijinim oltarjem ter zrla v njen obraz. Toliko zaupanja sem dobila vanjo. Domov sem šla potolažena, z novo voljo ter močjo do življenja. Po sedmih letih sem z velikim strahom spet stopila v spovednico. Ne veste, kako srečna sem bila, ko me spovednik ni obsojal, ampak me je razumel…«

    V bolnici je umrl mlad fant. Mati je prišla na obisk, a prepozno. Vrgla se je na mrtvega sina in na glas jokala. Niso je mogli potolažiti in ločiti od mrtvega sina. Vedno znova je odgovarjala: »Bil je edini sin.« Tedaj stopi k jokajoči ženi sestra bolničarka in ji pokaže sliko trinajste postaje križevega pota z napisom: »Jezusa polože Mariji v naročje.« Sestra ji tiho reče: »To je bil njen edini sin.« Žena je umolknila.

    Mati Marija je v svojem zemeljskem življenju toliko pretrpela, da jo kličemo za Kraljico mučencev. Zato razume vse naše bolečine. Zato njena tolažba niso prazne besede. Zato je ob njej toliko obupanih duš zopet odkrilo krščansko upanje in se utrdilo v veri in potrpežljivosti. Zato z velikim zaupanjem pojemo: »Marija, k tebi uboge reve, mi zapuščeni, vpijemo, objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo.«

    (povzeto po knjižici: Nauči nas moliti, p. Anton Nadrah)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  82. Miro says:

    CERKEV IMENUJEMO KRISTUSOVO NEVESTO ZATO, KER JE GOSPOD SAM SEBE OZNAČIL KOT »ŽENINA« (Mr 2,19), KI JE LJUBIL CERKEV IN SI JO JE PRIDRUŽIL Z VEČNO ZAVEZO!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Zakaj je Cerkev božje ljudstvo?

    Cerkev je božje ljudstvo, ker je Bog hotel ljudi posvečevati in zveličati ne ločeno, temveč jih je združil v eno samo ljudstvo, zbrano v edinosti Očeta in Sina in Svetega Duha.

    Katere so značilnosti božjega ljudstva?

    To ljudstvo, katerega član človek postane po veri v Kristusa in po krstu, ima za izvor Boga Očeta, za vladarja Jezusa Kristusa, odlikovano je z dostojanstvom in svobodo božjih otrok, za postavo ima novo zapoved ljubezni, njegovo poslanstvo je biti sol zemlje in luč sveta, za cilj ima božje kraljestvo, ki se je že začelo na zemlji.

    V kakšnem smislu je božje ljudstvo deležno trojne Kristusove službe, duhovnika, preroka in kralja?

    Božje ljudstvo je deležno Kristusove duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve; deležno je njegove preroške službe, kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje; deležno je njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim.

    V kakšnem smislu je Cerkev Kristusovo telo?

    Po Duhu umrli in vstali Kristus globoko zedinja se seboj svoje verne. Tako so verujoči v Kristusa, kolikor so z njim tesno povezani zlasti v evharistiji, združeni med seboj v ljubezni, ko sestavljajo eno samo telo, Cerkev, katere edinost se uresničuje v različnosti udov in nalog.

    Kdo je glava tega telesa?

    Kristus “je glava telesa, to je Cerkve” (Kol 1,18). Cerkev živi iz njega, po njem in zanj. Kristus in Cerkev sta torej “celotni Kristus” (sveti Avguštin); “Glava in udje so kakor ena sama skrivnostna (mistična) oseba” (sveti Tomaž Akvinski).

    Zakaj Cerkev imenujemo Kristusovo nevesto?

    Zato, ker je Gospod sam sebe označil kot “ženina” (Mr 2,19), ki je ljubil Cerkev in si jo je pridružil z večno zavezo. Kristus je dal zanjo sam sebe, da bi jo očistil s svojo krvjo in “jo posvetil” (Ef 5,26) ter naredil za rodovitno mater vseh božjih otrok. Medtem ko izraz “telo” opozarja na enoto “telesa” z udi, izraz “nevesta” poudarja razlikovanje obeh v osebnostnem odnosu.

    Zakaj pravimo, da je Cerkev tempelj Svetega Duha?

    Zato, ker je Sveti Duh ves v telesu, ki je Cerkev: v njegovi glavi in v njegovih udih; Sveti Duh gradi Cerkev v ljubezni z božjo besedo, zakramenti, krepostmi in karizmami.

    Kaj so karizme?

    Karizme so posebni darovi Svetega Duha, podeljeni posameznikom za blagor ljdi, za potrebe sveta in zlasti za graditev Cerkve. Samo cerkvenemu učiteljstvu pripada razločevanje karizem.

    (vir: Kompendij KKC, 153-160)

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  83. Hvala says:

    KAKO PREJETI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO? (Dražen Bušić)

    DANAŠNJI PSIHIATRI GOVORIJO TO, KAR JE ZAPISANO V SVETEM PISMU ŽE VEČ KOT TRI TISOČ LET: “VSE, KAR SE NE REŠI V ENI GENERACIJI, SE PRENAŠA NA SLEDEČO. “V SVETEM PISMU PIŠE: “OČETJE JEDO KISLO GROZDJE, ZOBJE SINOV PA SO SKOMINASTI (Jer 31,29) . TO POMENI, DA JE NA VSEH NAS, KI IMAMO OTROKE, VELIKA ODGOVORNOST. STARŠI SE TRUDIJO NAREDITI VSE, DA BI NJIHOVI OTROCI IMELI ČIMBOLJŠO “ODSKOČNO DESKO” ZA ŽIVLJENJE. VPISUJEJO JIH V NAJBOLJŠE ŠOLE, NAJBOLJŠE TEČAJE IN PODOBNO. TO JE VSEKAKOR PRAV. AMPAK POMEMBNA “ODSKOČNA DESKA”JE TUDI DUHOVNA DEDIŠČINA, KI MORE BISTVENO DOLOČITI BODOČNOST NEKOGA, A TUDI VEČNOST.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZATO NAJ SE VSAKDO VPRAŠA: ALI OBSTAJA V MOJEM ŽIVLJENJU KAKA SLABOST, STRAST ALI ODVISNOST, KI SE LAHKO PRENESE NA MOJE POTOMSTVO?
    ——————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————
    NA KRATKO, KAJ NAM SVETO PISMO ODKRIVA O VPLIVU DEDIŠČINE:

    – RESNIČNOST DUHOVNEGA BLAGOSLOVA IN PREKLETSTVA SKOZI GENERACIJE,
    – KAKO SE PREKINEJO PREKLETSTVA IN SPREMENIJO V BLAGOSLOVE,
    – EDINSTVENO VESELO NOVICO O TEM, DA NITI ENA OSEBA NITI ENA DRUŽINA NITI EN NAROD NE MOREJO BITI
    PORAŽENI IN BREZ NAPREDOVANJA V IZGNANSTVU ZARADI GREHA, ZARADI KATEREGA NE NOSIJO KRIVDE: DA NI
    TREBA, DA SO SINOVOM ZOBJE SKOMINASTI, ČE OČETJE JEDO KISLO GROZDJE (prim, Ezk 18,2).

    Bušić pravi: VPRAŠUJEM SE , KOLIKO USOD POSAMEZNIKOV IN DRUŽIN BI BILO DRUGAČNIH, ČE BI POZNALI DUHOVNE ZAKONE PRENOSA BLAGOSLOVA IN PREKLETSTVA SKOZI GENERACIJE. ?

    LAHKO SE ZGODI, DA OSEBA V POVPREČJU ŽIVI ČISTO NORMALNO, IMA PA KAK RESEN PROBLEM. TISTI, KI SLUŽIJO NA PODROČJU NOTRANJEGA OZDRAVLJANJA IN OSVOBAJANJA, PRAVIJO, DA SE LAHKO ZGODI NPR:

    – NEZMOŽNOST DOKONČATI ZAČETNO ŠOLANJE,
    – PROBLEMI NA POSLOVNEM PODRČJU,
    – PROBLEMI NA PODROČJU SPOLNOSTI (oblika suženjstva razvratnosti),
    – NE MOREJO NAJTI ZAKONSKEGA PARTNERJA,
    – ODVISNOSTI IN BOLEZNI,
    – PRISILNE MISLI IN DEJANJA.

    SPOZNAL SEM VEČ OSEB Z NEKATERIMI OD TEH PROBLEMOV, KI SO PRAKTIČNI VERNIKI IN IZ TRADICIONALNE VERNE DRUŽINE. NEKATERI SO TAKO PONOSNI NA SVOJE VERSKO IZKUSTVO, DA SE RAZJEZIJO, ČE SE JIM OMENI MOŽNOST, DA SO MORDA POD KAKO OBLIKO PREKLETSTVA.
    IN TAKO TI PROBLEMI OSTANEJO.
    ———————————————————————————————————————————————————
    NIKOLI PA SE NE REŠIJO SAMI OD SEBE. PONOVIL BOM: NIKOLI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ———————————————————————————————————————————————————
    MORDA TE OSEBE SČASOMA SPOZNAJO, DA NEKAJ NI V REDU, IN POSKUŠAJO STORITI KAJ, DA BI SE TO SPREMENILO. PRIZADEVAJO SI BITI BOLJŠI LJUDJE, ZAČNEJO MOLITI ITD……TO VERJETNO NE BO DOVOLJ. KAJ JE POTREBNO NAREDITI?

    RESNO JE TREBA VZETI DEJSTVO, DA IMA VSAK IZMED NAS ZEMELJSKE KORENINE V PREDNIKIH IN DA IMAMO ZARADI TEGA LAHKO DOLOČENE PROBLEME.

    ZNANSTVENO JE DOKAZANO, DA SO MNOGE PSIHIČNE IN FIZIČNE BOLEZNI PODEDOVANE, KOT NPR.:
    SHIZOFRENIJA , DEPRESIJA, KARDIOVASKULARNE BOLEZNI, VISOK TLAK, ALKOHOLIZEM ITD,..

    OČITNO JE, DA SILE ZLA, KI DELUJEJO SKOZI PREKLETSTVO, IZVAJAJO SVOJ VPLIV NA DEDNOST. !TA RESNICA JE OBJAVLJENA V SVETEM PISMU PRED VEČ KOT TISOČ LETI IN JE NE SMEMO IGNORIRATI.

    HVALA BOGU, DA IMAMO PO JEZUSOVI ŽRTVI ODPRTO POT DO VSEH BLAGOSLOVOV , KI JIH JE NEBEŠKI OČE PRIPRAVIL ZA SVOJE OTROKE. KADAR PO KRSTU IN OSEBNI IZROČITVI POSTAVIMO JEZUSA KOT TEMELJ ŽIVLJENJA, BLAGOSLOVI ZAĆNEJO PRITEKATI! TISTI, KI SO OKUSILI BOŽJO DOBROTO IN MOČ. DANES PRIČUJEJO O MOGOČNIH BOŽJIH DELIH, – O OZDRAVLJENJIH IN OSVOBODITVI V PRIMERIH, OD KATERIH JE MEDICINA ŽE DAVNAJ DVIGNILA ROKE.

    JEZUS JE ZATO TUDI PRIŠEL- DA UNIČI HUDIČEVA DELA.

    KAJ MORAMO NAREDITI ZA POPOLNO OSVOBODITEV OD VSAKE NEGATIVNE DEDIŠČINE? ZA SVOJE PREDNIKE MORAMO MOLITI IN DAROVATI SVETE MAŠE, MOLITEV ZA PREDNIKE TEMELJI NA KATOLIŠKEM UČENJU O DUŠAH V VICAH. POLEG MOLITEV ZA NJIHOVE DUŠE JE TREBA MOLITI TUDI ZA ODKUPITEV IN OSVOBODITEV OD ZLIH SIL, KI SE PRENAŠAJO PO DRUŽINSKEM DEBLU.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    SVETO PISMO NAS UČI, DA TA ZAKON OBSEGA TRI DO ŠTIRI GENERACIJE. TO POMENI, DA JE DOBRO MOLITI ZA VSEGA SKUPAJ OKOLI TRIDESET NAŠIH PREDNIKOV.

    ČE STE POROČENI, VAM PREDLAGAM, DA MOLITE TUDI ZA PREDNIKE SVOJEGA ŽIVLJENJSKEGA SOPOTNIKA, KER STA PO ZAKRAMENTU SVETEGA ZAKONA ENO TELO. V TEM PRIMERU BOSTE MOLILI ZA ŠESTDESET OSEB, KI SO ŽIVELE V PRETEKLIH STOTIH LETIH. POUDARITI JE TREBA, DA S TEMI MOLITVAMI POMAGAMO NJIM IN SEBI.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    JE TREBA MOLITI ŠE ZA VEČ GENERACIJ NAZAJ? NEKATERI TEOLOGI VIDIJO MOŽNOST, DA SE DOLOČENA BREMENA LAHKO PODEDUJEJO TUDI ŠE OD BOLJ ODDALJENIH GENERACIJ, NPR. IZ DEVETEGA RODU.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ČE IMATE JASNO SPOZNANJE IN VODSTVO SVETEGA DUHA O TEM, DA JE TREBA MOLITI ŠE ZA BOLJ ODDALJENE GENERACIJE, MOLITE ZA TO IN NE BOSTE ZGREŠILI.

    NEKATERE SKUPNOSTI V CERKVI DAJEJO POSEBEN POUDAREK OZDRAVLJANJU DRUŽINSKEGA DEBLA (Dražen Bušić).

    • Miro says:

      Odličen prispevek! Vse premalo se zavedamo, kako je Božji blagoslov nadvse potreben za vsakega človeka na tem svetu: zame, zate, za zakonce, starše, otroke, družine, Cerkev, družbo, druge skupnosti. Z zaupanjem se priporočimo Svetemu Duhu, da bi prav umevali naslednje pretresljive besede iz Svetega pisma in se zvesto ravnali po njih.

      BOŽJA BESEDA: »NEBO IN ZEMLJO KLIČEM DANES ZA PRIČO PROTI VAM: PREDLOŽIL SEM TI ŽIVLJENJE IN SMRT, BLAGOSLOV IN PREKLETSTVO. IZBERI TOREJ ŽIVLJENJE, DA BOŠ ŽIVEL TI IN TVOJ ZAROD, TAKO DA LJUBIŠ GOSPODA, SVOJEGA BOGA, POSLUŠAŠ NJEGOV GLAS IN SE GA DRŽIŠ« (5 Mz 30, 19-20).

      Molimo, da bi se odločno odpovedali vsemu, kar nas oddaljuje od Božje ljubezni in izbrali življenje v moči Svetega Duha!

      Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  84. Miro says:

    Ponovno bi rad spomnil na preprosto, a izjemno močno molitev, ki nad dušo prikliče Božje usmiljenje. To molitev je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, po njej pa jo podarja tudi nam:

    »O KRI IN VODA, KI STA IZ SRCA JEZUSOVEGA PRITEKLI KOT VIR USMILJENJA ZA NAS, V VAJU ZAUPAM.« (Dnevnik sv. Favstine)

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/02/21/sam-jezus-nam-je-dal-to-molitev-za-spreobrnjenje-prijatelja-ali-druzinskega-clana

    Nenehno kličimo božje usmiljenje, vendar ne avtomatično kot roboti, ampak s skesanim srcem in z »vero kakor gorčično zrno« (prim. Mt 17,20); odprimo srce in sprejmimo Gospodovo usmiljenje pri sveti spovedi!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  85. Janez says:

    Molitev za spreobrnjenje sveta in ljudi
    Usmiljeni Oče,
    naj tisti, ki poslušajo in poslušajo,
    a nikoli ne slišijo,
    tokrat zaslišijo tvoj Glas
    in spoznajo, da si ti Sveti Bog v Nebesih.
    Odpri oči tistim, ki gledajo in gledajo,
    a nikoli ne vidijo in ne spregledajo, ker so se izgubili na potih življenja.
    Prosimo Te Bog, da tokrat s svojimi očmi zagledajo
    Tvoje sveto Obličje in tvojo Slavo, Te molijo in živijo po Evangeliju Jezusa Kristusa.
    Dotakni se njihovih src in duš s svojo Močjo Ljubezni in Usmiljenja,
    da se odprejo in spoznajo tvojo Zvestobo in Dobroto!
    Molimo Te, Pravični Bog, in te ponižno prosimo,
    da bi se vsi narodi in tudi naša dežela Slovenija spreobrnili,
    da bi spregledali in bili ozdravljeni vseh bolezni na duši in na telesu.
    Prosimo Te, da bi se bolje razumeli, si pomagali, služili drugim in spolnjevali Božjo Voljo.
    Prosimo Te, da bi se spokorili grehov in se poboljšali in hodili po Poti Odrešenja k Jezusu.
    Prosimo Te pomagaj nam, da bomo zapustili pota greha in spet Verovali v Boga.
    Prosimo Odreši nas vsega nestrpnega sovraštva in bolezni ter pomagaj nam, da bomo spet Božji Mir med nami.
    To Te prosimo po ranah tvojega ljubljenega Sina, Jezusa Kristusa Odrešenika vseh ljudi,
    Ki s Teboj in Svetim Duhom v Nebesih Vlada in Kraljuje Vekomaj
    Amen.

    Dopolnjena molitev, Molitvenik življenje v Bogu. (Sveta Mati, 15. maja 1990) in (Jezus, 18. julija 1990)

  86. Miro says:

    NAŠA EVHARISTIJA JE NEPOPOLNA, ČE NE VODI K SLUŽENJU IN LJUBEZNI DO UBOGIH – VSAK DAN PROSIMO, NAJ NAM BO DAN NAŠ KRUH, TO JE SAM KRISTUS – HOSTIJA JE KAKOR POVEČEVALNO STEKLO …

    Pridi, Sveti Duh, in me razsvetli, da se bom s Tvojo pomočjo uvajal v neizmerne skrivnosti svete Evharistije!

    Obhajati evharistijo pomeni
    ponovno odkriti zahteve,
    ki so lastne bratstvu v skupnosti.
    (Giuseppe Betori)

    Sveta ura pred evharistijo
    mora voditi k sveti uri z ubogimi.
    Naša evharistija je nepopolna, če ne vodi k
    služenju in ljubezni do ubogih.
    (Mati Terezija iz Kalkute)

    Zato vsak dan prosimo, naj nam bo dan
    naš kruh, to je sam Kristus, da bi ostali v
    njem, ki nam zaradi svojega posvečenja
    daje življenje, in naj ne bomo ločeni
    od njegovega telesa.
    (Ciprijan iz Kartagine)

    Hostija je kakor povečevalno steklo. Če
    hočeš spoznati veličastvo in lepote Boga, jih
    opazuj z vidika zakramentalnega Jezusa.
    (George D. Smith)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  87. Miro says:

    KDOR ŽIVI PO SVETI VERI, TA POSTAJA VEDNO BOLJ NOVI ČLOVEK, KI JE V ČAST ČLOVEŠKI DRUŽBI IN CERKVI. MOŽ, KI JE IZPRIČAL TAKŠNO VERO JE BIL TUDI ČEŠKI KNEZ SV. VENČESLAV!

    Danes obhajamo god sv. Venčeslava, mučenca za sveto vero. Tudi mi naj bi sveto vero cenili nad vse. Kolikor pa jo morda premalo ljubimo, prosimo Gospoda za odpuščanje, da bomo najsvetejšo daritev vredno obhajali (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Češki knez sv. Venčeslav je bil moder in miroljuben vladar. Delil je dobrote na vse strani, podpiral sirote, reševal jetnike in sužnje, gradil in obdaroval cerkve … Velikašem, ki so se trmasto oklepali poganskega mišljenja, pa to seveda ni bilo pogodu. Za svoje podle načrte so pridobili slavohlepnega, spletkarskega in zahrbtnega Boleslava, ki je svojega brata Venčeslava zvabil v …

    Več o tem na:
    http://svetniki.org/sveti-venceslav-ceski-knez-in-mucenec

    Z zaupanjem prosimo sv. Venčeslava, naj nam pri Bogu izprosi milost, da bomo tudi mi živeli po sveti veri in jo v življenju vedno cenili nad vse!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Venčeslav, prosi za nas!

  88. Janez says:

    NAŠI PROBLEMI IN BOŽJA VOLJA TER BOŽJA PREVIDNOST
    V nekem smislu je človeški neuspeh bližnjica do uspeha, ko zaupamo Bogu.
    Prav tako, kot nas vsako odkritje napačnega
    vodi v goreče iskanje resnice včasih z lastnimi močmi pa tudi z Njegovo Pomočjo.
    Problem postane velik, če ga upoštevamo,
    postane težak, če ga ocenjujemo,
    postane velikanski, če ga obkrožimo z mislimi,
    postane neizmeren, če ga vzamemo tragično in napihnemo.
    Problem postane majhen, če se mu nasmehnemo,
    postane lahek, če ga podcenjujemo,
    včasih postane neznaten, če se zavedno ne zmenimo zanj,
    in izgine, če se z njim sprijaznimo.
    Še veliko manjši pa postane, ko ga prenesemo na Boga in ga prosimo da nam Pomaga.
    On nas na podlagi molitev milostno poduči in Vodi, kaj naj naredimo, da bo prav.
    Bog nas je ustvaril, da se spreminjamo in napredujemo in ne da nazadujemo,
    dal nam je Svojo Ljubezen, Moč in Usmiljenje, talente in sposobnosti,
    dal nam je pamet, moč in razum da delamo, ustvarjamo z Njegovo Pomočjo in Vodstvom
    in pomaga nam, da z njegovo pomočjo in vodstvom rešujemo nastale težave in probleme.
    Bog nam želi vse dobro in hoče, da gremo naprej in napredujemo v veri in v duhovnem življenju.
    Bog želi, da se naučimo potrpeti ob križih in težavah, da probleme vidimo kot izziv za rast in napredek.
    Zato je prav, da preizkušnje in težave razumemo koz izziv za našo duhovno rast in napredek.
    V Božji Previdnosti namreč Bog vse obvladuje in Ve, kakšen bo bodoči izid.
    Vendar Bog nam je dal vse kar potrebujemo, da z Njegovim blagoslovom naredimo kar je prav!
    Če Božje Volje in Božje Previdnosti ne upoštevamo, in trmarimo ter delamo vse po naši pameti,
    brez Boga, smo sami odgovorni za posledice, da zaidemo v nesrečo brez Božjega Blagoslova.
    Zato sledimo Jezusu in vztrajajmo na Poti k Jezusu ter izvajajmo Jezusove Nauke Evangelija.
    Amen.

    Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!

    Janez AKA Dichter Hansi

    • Miro says:

      Gospod Jezus nam na omenjeni poti podarja neizmerno pomoč – svete zakramente! Kaj pomenijo za naše življenje? Sveti zakrament je v krščanstvu sveto znamenje, ki ga je postavil Jezus Kristus, da nas posvečuje. Zakramenti se imenujejo tudi svete skrivnosti. Po njih nam Jezus daje pomoč, ki jo imenujemo Božja milost …

      Več o tem si lahko preberete na:
      http://www.sveti-peter.si/zakramenti

      BOŽJE USMILJENJE, NAVZOČE V POSTAVITVI IN DELITVI SVETIH ZAKRAMENTOV, ZAUPAMO VATE!

  89. Miro says:

    »KRISTUSOVA LJUBEZEN NAS PRIGANJA, DA JO PRENAŠAMO NA DRUGE. TO PA ZMOREMO TAKRAT, KADAR SE PREJ OGREJEMO V BOGU, MOLITVI.« (SV. VINCENCIJ PAVELSKI)

    Danes goduje sv. Vincencij Pavelski, velik apostol krščanske ljubezni. Leta 1625 je ustanovil Misijonsko družbo lazaristov, katere glavno poslanstvo je oznanjevanje evangelija ubogim, najbolj značilna oblika njihovega delovanja pa ljudski misijoni. Leta 1633 je skupaj s sv. Ludoviko de Marillac ustanovil še Družbo hčera krščanske ljubezni, bolj poznano pod imenom usmiljenke, katerih poglavitna skrb so bolniki in ubogi.

    Več o življenju sv. Vincencija Pavelskega na:
    http://svetniki.org/sveti-vincencij-pavelski-ustanovitelj-lazaristov

    Naj Vincencijeva zadnja beseda »ZAUPAM«, ki jo je poln zaupanja v Božjo previdnost izrekel tik pred smrtjo, postane tudi naša beseda življenja, vedno osredotočena na Odrešenika Jezusa. Prosimo sv. Vincencija Pavelskega, naj za nas posreduje pri Bogu, da se bomo v življenju tudi mi oprijeli ponižne in velikodušne službe bližnjemu!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Vincencij Pavelski, prosi za nas!

  90. Miro says:

    NIČ NE POMAGA PRITOŽEVANJE, POTREBNO JE DEJANJE VSAKEGA STANU – KDOR VERO IZGUBI, MU UGASNE LUČ SREDI TRDE NOČI – MOLITVE SO DRAGI KAMENČKI ZA NEBEŠKO KRONO!

    Na današnjo Slomškovo nedeljo je prav, da se vsaj nekoliko poglobimo v nekatera duhovna sporočila blaženega Antona Martina Slomška, pomembna tudi za današnji čas.

    – Moli za otroke, moli z otroki! Pobožnost molitve je tisto dragoceno olje, s katerim počastimo Jezusa, najboljšega družinskega prijatelja.

    – Nič ne pomaga pritoževanje. Potrebno je dejanje vsakega stanu, zvestoba vsakega dela. Zvestoba bo dala boljše ljudi, boljše čase.

    – Prava ljubezen človeka podpira v dobrem, da se v veselju ne zmede, ga tolaži v žalosti, da ne obupa in ga k Bogu dviguje.

    – Kdo vero izgubi, mu ugasne luč sredi trde noči … Varujte luč vere, da je sovražni veter sedanjega sveta ne ugasne!

    – Veliko lažnih prerokov je po svetu. Kakor se drevo po sadu, ne po cvetju prav spozna, tako se človek ne po jeziku, ampak le po dejanju.

    – Molitev nam nebesa odpira, post nas po strmi stezi k nebesom pelje, miloščina nam v nebesih zaklade nabira.

    – Moli večkrat. Moli kratko, pa dobro! Takšne molitve so dragi kamenčki, ki si jih nabiraš za nebeško krono.

    (Misli bl. Antona Martina Slomška, povzeto po Ognjišču)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

  91. Miro says:

    GOSPOD, POMAGAJ MI, DA BOM ODLOČNO SPREJEMAL TVOJO BESEDO, TUDI KO BOŠ ZAHTEVAL KAJ ZELO TEŽKEGA!

    BOŽJA BESEDA: »Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.« Oni pa niso razumeli te besede; bila jim je prikrita, da je niso zaznali, vendar so se ga o tej besedi bali vprašati (Lk 9,44-45).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C44-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus drugič napove, da bo moral trpeti. Učenci tega nočejo slišati in sprejeti. Ni dovolj poslušati njegove besede, ampak jim je treba pustiti, da vstopijo v srce in nagovorijo od znotraj. V molitvi se bom ves izročil Gospodu in odpravil strah pred tem, da bi preveč zahteval od mene. Gospod, pomagaj mi, da bom odločno sprejemal tvojo besedo, tudi ko boš zahteval kaj zelo težkega (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Prosimo Gospoda, da bi mogli verovati, da je Kristus na križu umrl zame, zate, prav za vsakega človeka – za moje, tvoje, naše odrešenje! Z močno vero Božjemu usmiljenju priporočimo vse trpeče, ki se na tej spletni strani priporočajo v molitev. Zgodi se presveta Božja volja na priprošnjo Preblažene Device Marije in vseh svetnikov!

    Naj nam Gospod pomaga sprejeti Besedo križa, ki nam prinaša odrešenje. Naj nas Njegova beseda nagovori v srcu in spodbudi, da jo bomo sprejeli in tudi uresničevali. Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  92. Miro says:

    POSLANSTVO CERKVE JE, DA OZNANJUJE IN VZPOSTAVLJA SREDI VSEH NARODOV BOŽJE KRALJESTVO, KI GA JE ZAČEL JEZUS KRISTUS. CERKEV JE TU NA ZEMLJI KAL IN ZAČETEK TEGA ODREŠENJSKEGA KRALJESTVA.

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    “VERUJEM … SVETO KATOLIŠKO CERKEV”

    Kaj pomeni beseda Cerkev?

    Označuje ljudstvo, ki ga Bog sklicuje in zbira z vseh koncev sveta, da bi sestavljalo zbor tistih, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, Kristusovi udje in tempelj Svetega Duha.

    Ali so druga imena in podobe s katerimi Sveto pismo nakazuje Cerkev?

    V Svetem pismu srečujemo celo vrsto podob, ki izražajo dopolnjujoče se vidike skrivnosti Cerkve. Stara zaveza daje prednost podobam v povezavi z božjim ljudstvom. Nova zaveza ima rajši podobe v povezavi s Kristusom kot glavo tega ljudstva, ki je njegovo telo. Prav tako ima rada podobe vzete iz pastirskega življenja (ovčji hlev, čreda, ovce), kmečkega življenja (polje, oljka, vinograd), prebivanja (bivališče, skala, tempelj), družinskega življenja (nevesta, mati, družina).

    Kakšen je izvor in dovršitev Cerkve?

    Cerkev najde izvor in dovršitev v večnem božjem načrtu. Bila je pripravljena v stari zavezi z izvolitvijo Izraela, znamenjem prihodnjega zbiranja vseh narodov. Utemeljena z besedami in dejanji Jezusa Kristusa je bila uresničena zlasti z njegovo odrešenjsko smrtjo in njegovim vstajenjem. Nato je bila razglašena kot odrešenjsko-zveličavna skrivnost z izlitjem Svetega Duha na binkošti. Dovršena bo ob koncu časov kot nebeški zbor vseh odkupljenih.

    Kakšno je poslanstvo Cerkve?

    Poslanstvo Cerkve je, da oznanjuje in vzpostavlja sredi vseh narodov božje kraljestvo, ki ga je začel Jezus Kristus. Cerkev je tu na zemlji kal in začetek tega odrešenjskega kraljestva.

    V kakšnem smislu je Cerkev skrivnost?

    Cerkev je skrivnost, kolikor je v njeni vidni stvarnosti navzoča in deluje duhovna, božja stvarnost, ki jo je mogoče videti samo z očmi vere.

    Kaj pomeni, da je Cerkev vesoljni zakrament odrešenja?

    Pomeni, da je znamenje in orodje za spravo in občestvo vsega človeštva z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu.

    (vir: Kompendij KKC, 147-152)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  93. Miro says:

    O TEM, KAKO JE OD BOGA PODARJEN DAN ZAČENJALA SV. TEREZIJA BENEDIKTA OD KRIŽA (EDITH STEIN)!

    »Moja prva jutranja ura pripada Gospodu. Dnevno delo, ki mi ga on nalaga, hočem začeti s prepričanjem, da mi bo dal on sam moči, da ga dovršim. V tem razpoloženju stopim k božjemu oltarju. Ne gre zame in za moje malenkostne zadevice, gre za veliko spravno žrtev. Smem se je udeležiti, v njej se razveseliti. Pri darovanju smem na oltar položiti sebe in vse svoje delo in trpljenje. Ko pri svetem obhajilu pride k meni Gospod, ga smem vprašati: »Kaj želiš, da storim?« In kar v tihem pogovoru z njim spoznam za svojo najbližjo nalogo, bom izvršila najprej,« je dejala sv. Terezija Benedikta od Križa.

    Naj nas zgled sv. Terezije spodbudi, da bomo pri prejemu svetega obhajila Gospoda Jezusa vprašali, vsak osebno v svojem srcu, kaj želi, da storimo. Hkrati ga prosimo za moč, da bomo nalogo, ki je ta dan pred nami, uresničili s kar največjo ljubeznijo do Boga in bližnjega. Pridi, Sveti Duh, in nam pomagaj v naši slabosti!

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Benedikta od Križa, prosi za nas!

  94. Janez says:

    September je Čas žetve in setve in zrelega premisleka o Veri v Boga (Zdenka Serajnik)
    Vinogradi in sadovnjaki so jeseni spet oživeli. Sladki grozdi in sočna jabolka kličejo po pridnih rokah nabiralcev, da jih naberejo in spravijo v kašče za vse zimske zaloge. V duhovnem življenju zveni še glasneje klic po zajemanju iz preteklosti. Šolsko leto se je začelo z malim Šmarnom in z godom papeža Gregorja Velikega, polnega modrosti in cerkvenega učitelja za vse čase. So tudi učenci naših dni poklicali na pomoč Svetega Duha? So se ozrli k božji Materi na praznik njenega rojstva na mali Šmarn? So se ji priporočili na god Njenega Imena? Se jim srce še ozre po Povišanju svetega Križa, ki so ga našli okoli leta 300 in ga začeli častiti? Začutimo ob pogledu nanj ljubezen, ki jo je Križani za vse čase izkazal vsem ljudem? Veliko bogastva bi naše duše zapravile, če tega ne b i storile. Kadar pa doživimo to ali ono bolečino, nam stopi pred oči Žalostna Mati božja, v bogoslužju kar dan za povišanjem Svetega Križa. In zavemo se, da sta Sin in ona doživela vso bol in vse trpljenje ravno zaradi naših grehov. Bomo še tako lahkomiselno zašli v žalitev Boga?! Da ne bi. K pokori in poboljšanju nas kliče tudi kvatrni teden: tretji v septembru, obhajamo jo že stoletja, pa tako potreben! Ravno ti dnevi pa tudi žele, da se zamislimo v nujnost novih duhovniških poklicev: oktobra se začne novo šolsko leto bogoslovja. Bog sam čaka svojih glasnikov, svojih blagovestnikov. Za nas. Za naše duše. »Hodi za menoj!« slišimo kot apostol in evangelist Matej Gospodov glas. Nismo sicer cestninarji, vendar govori Odrešenik tudi nam. Kakšen blagoslov pomeni in prinaša vsak delavec v Gospodovem vinogradu! Ne dela le za ta svet, ampak tudi za nebesa. Za božjo čast in za naše zveličanje. Sv. Vincencij Pavelski kot od Boga poslan sredi 17. stoletja v Franciji ustanovi red lazaristov, ki so se iskreno zavzeli za vzgojo duhovnikov, nič manj pa tudi za gmotno pomoč obubožanim in revnim slojem ljudi. In naš slovenski škof Slomšek? Njegovo zavzeto dušnopastirsko delo je prenovilo versko življenje ne le za svoj čas, ampak tudi za naš. Z zaupanjem se mu lahko priporočamo za svetniško pomoč. Ob koncu meseca pa v enem dnevu častimo tri nadangele: Naše prošnje v stiskah bo sv. Mihael posredoval Bogu v naši borbi z zlom. Sv. Rafael bo pomagal bolnikom in spremljal popotnike. Sv. Gabrijel glasnik Marijinega Oznanjenja in tudi še kje: posrednik božjih razodetij. Gospodove setve so neizčrpne! Le kako ne bi rojevale novih rasti? Dela je veliko, delavcev pamalo je rekel Gospod Jezus. Naj se pomnožijo delavci v Gospodovem vinogradu, da bo delo opravljeno. Hvaljen Bog po Odrešeniku Jezusu, Materi Mariji, vseh angelih in svetnikih! Gospod pomnoži nam vero. Prosim pridi k nam in nam podari Božji Mir. Prosim pomagaj nam, da bomo živeli po Tvojih postavah in izpolnjevali Tvojo Voljo Gospod. In bili dobri ljudje in dobri kristjani!

    Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

    Gorčično zrno in mogočno drevo (Zdenka Serajnik)
    Zaživele so ceste in steze, ki vodijo k šolam vseh vrst in stopenj, od vrtcev preko osnovnih in srednjih šol do najvišjih zavodov. Kot v naravi hodimo zbirat sadeže vseh vrst, da se bomo z njimi prebijali skozi življenje, tako si naš duh zbira nepregledno obsežnost in raznoterost znanja. Življenje se na vseh področjih razvija in težko, če ne nemogoče bi nam bilo krmariti skozi dnevno rastoče zahteve in pričakovanja nas samih in celotne družbe, če se ne bi pošteno in temeljito razgledali. Jasno, da ne bo šlo kar takole, mimo grede, ampak bo treba odprtih oči, pogumnega srca in poštenega dela rok. Zvestobe v malem, saj se tudi velike reči ne rodijo brez majhnih stvari. Pri tem nas ne moti, da večkrat ob malenkostih pomislimo: »Čemu je tega treba?! saj iz malega raste veliko. O tem se kmalu prepričamo. Še devetdesetletnih mojstrov ne bi imeli, če ne bi ostali zvesti v milijonih delovnih ur. Kje najdemo moči? V ljubezni, ki je kal slehernega življenja. Ko začutimo, da je nek Vir izven nas in nad nami. Da nas uči primer Gospoda, ki so ga sodobniki gledali samo kot tesarjevega Sina. Pa je mnogo mnogo več, kot razumemo s človeškimi očmi in pametjo. Da je Sin človekov pri oznanjevanju blagovesti bil tako zavzet, da ni imel časa, spregovoriti z Materjo, ki ga je iskala. Celo čas za molitev, ki ga ravno mehansko avtomatiziran človek na pragu tretjega tisočletja »nima« (= ga noče najti!), je Gospod našel in prečul v nočeh. Vendar nam je na Golgoti daroval Odrešenje za naše grehe, ker nas je Ljubil in nam vse odpustil. Ker je spolnil Božjo Voljo in Božji Načrt za rešitev grešnega človeštva.

    In – mi? Začenjamo dan s poslušanjem dnevnih napovedi in poročil, ali z – jutranjo molitvijo? »Nov podarjaš, Bog, nam dan – daj še svoj nam blagoslov, da ga, polni dobrih del, preživimo tebi v čast!« In se ob težavah preko dneva v duhu ozremo na Gospoda in njegovo Mater! ! Jezus, pomagaj! Mati Marija, pomagaj!« »Še nikoli ni bilo slišati, da bi nas bila Mati zapustila.« Tako je sveti Bernard izrekel stoletja doživeto dejstvo. In ali bomo zvečer našli »čas«, da bomo iz srca zmolili: »Hvala ti, Gospod, za vse, kar si nam naklonil v dar – usmiljen pa odpusti nam, kar storili nismo prav!« Gospod je vedno blizu. V Njem živimo, se gibljemo in smo! To so vedeli in tako so živeli in tako so Gospodovo blagovest izžarevali do danes in tudi naše dni osvetljujejo z njo kot večna luč pred tabernakljem in kot sonce z neba.

    Nova jesen pomeni konec dopustov in vrnitev na delo, prinaša novo šolsko in študijsko leto, novo kulturno sezono, obiranje sadja in pridelkov v kašče za ozimnico in ponovno setev. Kdo ne bi veselo in pogumno segel na delo po vseh področjih našega življenja?! Iz malega vedno zraste veliko. Iz gorčičnega zrna – mogočno drevo. Bogu hvala za vse kar smo prejeli!

    Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

    Zdenka Serajnik, pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica je bila rojena v družini Lovrenca in Božene Serajnik, ki sta bila oba učitelja na osnovni šoli Prihova pri Slovenskih konjicah. Po končani osnovni šoli se je preselila v Ljubljano, kjer je zaključila gimnazijo in na filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega jezika z nemščino in zgodovino južnoslovanske književnosti. Leta 1942 se je v Slovenskih Konjicah zaposlila kot pomožna knjigovodkinja, kjer je ostala vse do leta 1945. Po osamosvojitvi se je zaposlila na konjiški osnovni šoli kot učiteljica slovenskega jezika, kjer je ostala vse do upokojitve. Bogat arhiv obsega na stotine strani obsežnega in pestrega literarnega dela tako s posvetno kot z religiozno tematiko. Zdenka Serajnik je bila ena od prvih prevajalk slavne popotnice in pisateljice iz Celja Alme M. Karlin in tudi Bogoslužnega molitvenika iz latinščine v slovenski jezik. Nekaj pesmi je tudi uglasbenih in jih še danes uporabljajo pri bogoslužju.

    Pridi k nam Gospod in nam pomagaj, da postanemo boljši ljudje in kristjani, Tebi Bog v Čast in Veselje. Amen.

  95. Janez says:

    Izziv ljubezni (avtorja Alex Kendrick, Stephen Kendrick)

    Ljubezen ni sebična. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10.

    Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki nas obdaja, nas uči, naj se posvečamo predvsem svojemu videzu, občutkom in osebnim željam. Očitno je njen najpomembnejši cilj doseganje najvišje možne sreče. Posledice takega razmišljanja pa se boleče pokažejo v medsebojnih odnosih. Če bi morali izbirati pojem, nasproten pojmu ljubezni, bi izbrali sebičnost. Na žalost je sebičnost v vsakogar vgrajena že z rojstvom. Vidimo jo v otroških dejanjih in pogosto tudi v grdem ravnanju odraslih. Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’.

    Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Če se boste odločili ljubiti svojega moža oziroma ženo, boste morali reči ‘ne’ svojim željam, da boste lahko rekli ‘da’ njegovim potrebam. To pa pomeni, da ste srečo zakonca postavili pred svojo.

    Izziv ljubezni
    Ne gre za to, da vi ne bi smeli biti srečni, ampak da ne smete zanikati sreče zakonca, da bi bili srečni predvsem vi. Ljubezen vodi tudi k notranjemu veselju. Ko boste blagor zakonca postavili na prvo mesto, vas bo to izpolnilo neprimerno bolj, kot bi vas sebična dejanja. Tako ugodnost si je Bog zamislil in pridržal za tiste, ki si izkazujejo resnično ljubezen. Ko se odpoveste svojim pravicam v dobro zakonca, dobite priložnost, da izgubite sebe in najdete veličastnejši smisel zakona. Nihče vas ne pozna tako dobro kot zakonec, zato bo prvi opazil, da ste ravnali drugače in namenoma žrtvovali svoja hotenja in želje, da bi zadovoljili njegove ali njene potrebe. Če svojih želja ne boste mogli žrtvovati v blagor zakonca, vas sebičnost morda obremenjuje bolj, kot si želite priznati.

    Zastavite si naslednja vprašanja:
    ⦁ Ali zakoncu resnično želim le najboljše?
    ⦁ Ali ima ob meni občutek, da je ljubljen?
    ⦁ Ali meni, da mislim na njegov najvišji blagor?
    ⦁ Ali me vidi kot človeka, ki najprej poskrbi zase?

    Če verjamete ali ne, imajo vaši bližnji, še zlasti vaš mož ali žena, o vas določeno mnenje. Se jim res zdite ljubeči? Ne pozabite, da mora tudi vaš mož ali žena ljubiti sebičnega človeka. Zato se odločite, da mu boste najprej vi izkazovali iskreno ljubezen in ne boste ničesar spregledali. Navsezadnje bosta oba bolj izpolnjena. “Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe” (Flp 2,3).

    Medmrežje Operando: Avtorja knjige Izziv ljubezni: Alex Kendrick, Stephen Kendrick.

    Papež Frančišek: BOG JE IZKUSTVO LJUBEZNI MED LJUDMI
    Da bo srce gorelo
    »Člani centrov in šol za novo evangelizacijo ste razpravljali o osrednji temi evangelizacije: kako prižgati željo po srečanju z Bogom, kljub znamenjem, ki zatemnjujejo njegovo navzočnost. Kot izhodišče premišljevanja bi ponudil prizor dveh učencev, ki gresta proti Emavsu. Tam je bil tudi Kristus, ki je hodil z njima, a zaradi pobitosti v srcu ga nista bila zmožna prepoznati (glej Lk 24,13-27). Tako je tudi za mnoge naše sodobnike: Bog jim je blizu, a jim ga ne uspe prepoznati. Skrivnost je torej v tem, da skupaj s svojimi negotovostmi začutimo čudovitost te navzočnosti. To je ista osuplost, ki je zajela učenca na poti v Emavs: ‘Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?’ Povzročiti, da bo srce gorelo, je naš izziv.

    Ko Cerkev skrbi le lasten uspeh
    Pogosto pa se dogaja, da je Cerkev za današnjega človeka ‘hladen spomin’, če ne pekoče razočaranje. Mnogi, predvsem na Zahodu, imajo občutek, da jih Cerkev ne razume in je daleč od njihovih potreb. Nekateri Cerkev obsojajo kot preveč šibko v odnosu do sveta, spet drugi jo vidijo kot preveč mogočno glede na veliko revščino na svetu. Rekel bi, da je prav biti zaskrbljen, predvsem pa skrbeti, ko se Cerkev zaznava kot posvetno, ki torej sledi načelom uspeha sveta in pozabi, da ne obstaja za oznanjevanje sebe, ampak Jezusa. Cerkev, ki jo skrbi za širjenje svojega dobrega imena, ki se s težavo odpove tistemu, kar ni bistveno, več ne doživlja gorečnosti pri vnašanju evangelija v današnji čas. Na koncu je bolj neka lepa muzejska najdba kot pa preprosta in radostna Očetova hiša.

    Ljubiti in biti ljubljeni
    Pa vendar je veliko otrok, ki jih Oče želi imeti doma. To so naši bratje in sestre, ki medtem ko uporabljajo mnoge tehnološke osvojitve, živijo vsrkani v vrtinec pobesnelosti. In medtem ko v sebi nosijo globoke rane in se trudijo najti stabilno službo, se znajdejo obdani z zunanjim blagostanjem, ki mrtviči znotraj in odvrača od pogumnih odločitev. Koliko ljudi ob nas živi v naglici, sužnji tistega, kar bi moralo služiti njim, da bi bili bolje, a pozabijo na okus po življenju: lepoto številčne in velikodušne družine, ki napolni noč in dan, a hrani srce; svetlobo, ki se najde v očeh otrok, ki je ne more dati noben smartphone; veselje ob preprostih stvareh; vedrino, ki jo prinaša molitev. Kar nas pogosto prosijo naši bratje in sestre, pa čeprav jim ne uspe zastaviti vprašanja, se ujema z najglobljimi potrebami: ljubiti in biti ljubljeni, biti sprejeti takšni, kot smo, najti mir v srcu in veselje, ki traja dlje od zabave.

    Mi smo vse to izkusili v Jezusu in naše poslanstvo je naslednje: Srečati naše sodobnike, da bi jim dali spoznati njegovo ljubezen. Ne toliko, da bi jih poučevali, nikakor obsojali, ampak da bi postali njihovi tovariši na poti. […] Kako pomembno je čutiti se nagovorjeni z vprašanji moških in žensk današnjega časa!Brez domišljanja, da imamo takojšnje odgovore, in brez dajanja v naprej pripravljenih odgovorov, ampak z deljenjem besede življenja; ne da bi postali prozeliti, ampak da se pusti prostor ustvarjalni moči Svetega Duha, ki osvobaja srce od suženjstva in ga obnavlja. Posredovati Boga torej ne pomeni govoriti o Bogu in upravičevati njegov obstoj – tudi hudič vé, da Bog obstaja! Oznanjati Gospoda pomeni pričevati veselje, da ga poznamo, pomeni pomagati živeti lepoto srečanja z njim. Bog ni odgovor na neko intelektualno radovednost ali na zavzetost volje, ampak je izkustvo ljubezni, ki je poklicana postati zgodba ljubezni. Kajti – in to velja predvsem za nas – ko se enkrat sreča živega Boga, ga je treba naprej iskati. Skrivnost Boga se nikoli ne izčrpa, neizmeren je kakor njegova ljubezen.

    Bog je ljubezen
    ‘Bog je ljubezen’ (1 Jn 4,8). Uporabljen je glagol biti. Bog se namreč ne spreminja glede na naše obnašanje. Je brezpogojna ljubezen, ne spreminja se. Je ljubezen, ki se ne potroši. Kako lepo je tega zvestega Boga oznanjati bratom, ki živijo v mlačnosti, ker se je prvotno navdušenje ohladilo. Kako lepo je reči: ‘Jezus Kristus te ljubi, daroval je svoje življenje, da bi te odrešil, in zdaj vsak dan živi ob tebi’ (Evangelii gaudium, 164). Pomembna so ta srečanja, ki nam pomagajo rasti v veri: približati se tistemu, ki je v stiski, graditi mostove, oskrbeti trpečega, poskrbeti za revne, maziliti s potrpežljivostjo tistega, ki je ob tebi, tolažiti obupanega, blagoslavljati tistega, ki ti povzroča hudo … tako postanemo živa znamenja Ljubezni, ki jo oznanjamo.«

    (Papež Frančišek udeležencem mednarodnega srečanja akademskih centrov in šol za novo evangelizacijo, na temo ‘Je mogoče srečati Boga?’, Vatikan, 21.9.2019)

    Omrežje Operando
    Človek se ne spreobrne zaradi besed, ampak zaradi Ljubezni
    Če želiš, da bi se ljudje okoli tebe spreobrnili, potem jih ljubi in tako izpolnjuj Božjo Voljo. Več kot besede jim bo o Bogu povedala tvoja ljubezen. Morda poznaš bolečino ob tem, ko drugi ne želijo slišati in sprejeti veselega oznanila o Božji ljubezni. To je del tvoje poti, je bolečina, ki lahko postane rodovitna. To so lahko polja, kjer rasteta tvoja ponižnost in potrpežljivost. Je najboljši način, da rasteš v ljubezni. Da ljubiš, tudi če ne vidiš rezultatov. Če misliš, da se mora nekdo še posebno spreobrniti, potem ga ljubi s še večjo ljubeznijo. Če mu želiš povedati, kako veliko dostojanstvo ima kot Božji otrok, potem ga spoštuj. Če bi mu rad govoril o usmiljenem Bogu, bodi z njim usmiljen in prizanesljiv. Če bi ga rad spodbudil, da se vrne k Očetu, ki mu odpušča, potem mu odpuščaj najprej ti sam. Najtežje bo sprejel sporočilo o Bogu nekdo, ki v svoji okolici ni izkusil ljubezni. Če mu želiš približati Boga, potem ga ljubi. Bog je ljubezen. Prihajaj k Bogu, dopusti mu, da ti podari izkušnjo svoje ljubezni. Šele ko boš prežet z Njegovo lučjo, boš lahko svetil drugim. Takrat mnogokrat niti ne bo treba besed. Če boš v sebi nosil obilje Božjega miru, če boš dobrohoten in v srcu vesel kristjan, bodo ljudje sami prihajali k tebi. Želeli bodo priti k luči, ki bo žarela v tebi. Včasih bi radi drugim oznanjali, a si ne vzamemo časa za molitev, ampak ta čas namenjamo zgolj oznanjevanju, govorjenju o Bogu. Takrat so naše besede prazne in ne morejo nagovoriti. Posvečaj svoj čas temu, da napolniš svojo dušo pri izviru žive vode.Veruj v Boga in Spolnjuj Njegovo Voljo ter Jezusov Evangelij. Bog je Ljubezen. Bog ni strogi janzeistični nadzornik, ki nas le nadzora na vsakem koraku, temveč tisti Dobri, Usmiljeni Ljubeči Nebeški Oče, ki nam hoče le vse dobro in najboljše in ki nas vedno Ljubi in nam odpušča, ko grešimo, molimo in se spokorimo. Bodimo podobni Jezusu in delajmo kot nas Uči naš Odrešenik. Amen.

  96. Miro says:

    JEZUS V OBHAJILU DAJE VSE, KAR IMA, VKLJUČNO S TRNI, ŽEBLJI IN KRIŽEM. IN TI BI HOTEL … (več v nadaljevanju)

    Molimo z željo v srcu, naj nas v notranjosti razsvetli luč Svetega Duha, da se bomo lahko poglabljali v skrivnosti svete Evharistije in z ljubeznijo delali v moči Jezusove svete daritve na križu!

    O neprecenljiva ljubezen!
    Prepustil si se nam v hrano,
    da bi ne omagali od utrujenosti,
    medtem ko smo romarji na tej zemlji,
    ampak da bi nas okrepil ti, nebeška hrana.
    (Katarina Sienska)

    Ko jemo evharistijo, se dogaja nasprotno
    od tega, kar se zgodi navadno.
    Ko ješ druge vrste kruha, si ga priličiš
    in postopoma se kruh preoblikuje vate.
    Ta kruh pa je močnejši od tebe:
    torej ga ne boš sposoben preoblikovati,
    ampak bo on preoblikoval tebe
    in postopoma boš postal to, kar je ta kruh.
    (Avrelij Avguštin iz Hipona)

    Jezus v obhajilu daje vse, kar ima,
    vključno s trni, žeblji in križem.
    In ti bi hotel sprejeti samo njega?
    Bodi potrpežljiv! Ali vse ali nič!
    (Pierre Duvalier)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  97. Hvala says:

    Naj podam nekaj besed za pogum pri hoji za Gospodom.

    Govorim iz svojega izkustva. Na začetku hoje za Gospodom sem bila tudi jaz neučakana in nisem razumela, zakaj me Gospod ne usliši. Priznam, da sem bila kar razočarana, velikokrat se mi je zdelo, da ni rešitve, dan za dnem sem strmela po rešitvi iz stiske po moji zamisli. Ker sem Gospodu prepustila svoje življenje , je pač lahko On deloval in deluje po načrtu, ki ga ima za vsakega od nas.

    Gospod ima res za vsak dogodek, za vsako podeljeno milost, skratka za vse, kar se nam dogaja, točno določen čas. Vsaki dan sem bolj in bolj opažala vodstvo Gospoda, kako neverjetno skrbi za vsako najmanjšo stvar.

    Prej se mi je zdelo dolgo časa kot da Ga ni, zdelo se mi je, da je vse moje vpitje zaman. Po zelo intenzivni molitvi, so se stvari še poslabšale.
    Sedaj vem, da je bilo to obdobje, ki ga je bilo potrebno prehoditi; na pomoč prihaja Sveti Duh Tolažnik, res opazno. Saj je prej tudi pomagal Tolažnik, samo jaz nisem še tega opazila.

    Gospod po trpljenju podeljuje milosti. In nenadoma je prišlo obdobje, ko se je Gospod razodel. Pokazal mi je Resnico!, Kajti On je Pot, resnica in življenje.

    To je pot, ki jo je potrebno prehoditi, če želimo , da smo križani s Jezusom skupaj na križu, da vsak dan dopustimo, da umiramo v potrpežljivosti – to je ko trpiš brez pritoževanja, ko se odpoveš lagodju, ko umreš svojim potrebam, ko umreš rezultatom, umreti v ponižnosti, umreti v usmiljenju-ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino, umreti v ljubezni- ko ne odgovoriš na žalitve, umreti v veri-ko umreš sebi, ko si tiho, ker ON deluje, itd…

    Skratka z besedo človeško težko opišem, kakšno veliko usmiljenje ima Gospod do nas. Kako hiti, da nam pomaga, kako briše solze, Jezus moli z nami in za nas, tako kot je za svoje prve učence, apostole. Ve kakšna katastrofa je za človeka greh, zato nas neprestano nagovarja, pomaga, odpušča, moli, joče itd. BOŽJE USMILJENJE JE RES IZRAZ NJEGOVE NAJVEČJE MOČI.

    On podeli mir v času stiske, kakšen blaženi občutek in življenje je tem Njegovem varstvu , si ne morete predstavljati, dokler ne doživite.

    Res iz globočine svojega srca želim, da vsak okusi in doživi TO NJEGOVO USMILJENJE IN DOBROTO!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja