Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

2.633 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    SV. EDVARD, KRALJ, JE ZVESTO HODIL PO POTI KRŠČANSKE PRAVIČNOSTI IN LJUBEZNI – NAJPOPOLNEJŠI KRALJ PRAVIČNOSTI IN LJUBEZNI PA JE JEZUS KRISTUS!

    Pravični se veseli v Gospodu in vanj zaupa. Vsi pošteni ga hvalijo.

    Danes goduje sv. Edvard, kralj. Zvesto je hodil po poti krščanske pravičnosti in ljubezni. Najpopolnejši kralj pravičnosti in ljubezni pa je Jezus Kristus. On vsakemu od nas kliče: »Hodi za menoj!« Zato mu znova darujmo svoja srca. Najprej pa priznajmo svojo grešnost in jo obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-edvard-iii-spoznavalec-kralj

    Z zaupanjem se priporočimo sv. Edvardu, naj nam pri Bogu izprosi duha krščanske pravičnosti in ljubezni, da bomo zvesto hodili za Gospodom in spolnjevali božjo voljo.

    Božje usmiljenje, ti veselje in radost vseh svetih zaupamo vate!
    Sv. Edvard, prosi za nas!

  2. Janez says:

    Molitev k Bogu za pomoč, ozdravljenje in osvoboditev od greha

    Slavljeno bodi tvoje ime Gospod Jezus.
    Ti, ki slišiš mojo molitev prosim sliši in usliši me.
    Hvala Ti gospod za vse kar si nam zastonj brez naših zaslug daroval in dal.
    Obdaroval si nas s talenti, Življenjem, Odpuščanjem, Ljubeznijo, Vodstvom, Nauki,
    Odrešenjem in Pomočjo, ko Te prosimo in molimo!
    Slavljen bodi, Gospod,
    ki rešuješ naše duše iz krivih poti greha in hudobije in nam pomagaš.
    Slavljeno bodi tvoje milostno usmiljenje do nas Ljudi,
    s katerim nas vabiš v svoje Presveto Srce,
    zato, da bi nas osvobodil in rešil iz spon greha in nas Odrešil.
    Ti si naša rešitev, naše bogastvo, naše življenje, naše vse.
    Ti, ki vse dni navdihuješ naše duše in s svojo navzočnostjo razsvetljuješ naša srca,
    dovoli, da uporabimo tvojo prisotnost in prosimo za Usmiljenje in Ljubezen.
    Jezus Kristus, v Tvojem imenu prosimo,
    podari nam mir v Duši, podari nam Duha odpuščanja in Božji Mir na Zemlji.
    Jezus Kristus, v tvojem imenu prosimo,
    Gospod, ozdravi nas naše grešnosti in hudobije ter Uči nas in Vodi nas da ne zaidemo.
    Z močjo Svetega Duha, Gospod,
    ozdravi našega duha in izkorenini vse zlo iz nas, da bomo našli Pot k Tebi.
    Sveti Duh, obnovi nas in poživi nas ter podari nam Bogaboječnost, Vero in Modrost.
    Jezus Kristus, v tvojem imenu prosimo,
    ozdravi vse naše duhovne bolezni,
    ozdravi nas vse naše telesne bolezni in vse drugo, kar muči našo dušo in telo.
    Prosimo obvaruj nas obolevanja zaradi koronavirusa in drugih bolezni!
    Naj iz globine srca hvaležno oznanjamo tvojo Slavo in Tvoje Usmiljenje.
    Prosim poslušaj našo molitev milostljivi in dobri Gospod, in nas sliši in usliši.
    Pridi, pridi k nam Gospod, pridi k nam.
    Podari nam Milost, Ljubezen in Božji Mir in imeli bomo vse.
    Amen.

    Dopolnjena in razširjena molitev. Molitvenik Življenje v Bogu.

    Addendum
    Gospod Bog prosim pomagaj mi in me ozdravi vseh telesnih bolezni ter mi nakloni milost, da se bom izogibal pregreh in živel bogaboječe in pravično Življenje, bil Umirjen, Usmiljen in Dober ter spolnjeval Božjo Voljo. Prosim Te, da mi bodo zdravniki na jesen življenja po upokojitvi uspešno pomagali in me ozdravili vseh telesnih bolezni. Pomagaj mi, da bom imel stanovitno in gorečo Vero in da bom pravično in bogaboječe živel in spolnjeval Božjo Voljo. Hvala Ti Vsemogočni in Dobri Bog. Amen. Janez

    Jezus razlaga Ljudem, kakšne molitve si želi
    Jezus je rekel: »Vse vas prosim, da se naučite pravilno moliti.
    Kadar molite, molite s srcem.
    Potrebujem molitve, ki prihajajo iz vaših src, ne pa z vaših ustnic.
    Ne molite hitro, zberite se, molite počasi in zrite vame.
    Jaz sem prisoten im sem pri vas in z vami vseskozi.
    Dovolite, da me vaše molitve dosežejo, ker so iskrene in goreče iz srca.
    Naučite se nenehno moliti.
    S tem ne mislim, da bi morali dolge ure klečati na kolenih.
    Ne, ampak če se zavedate v Življenju vsak Trenutek moje navzočnosti, boste v stanju nenehne molitve.
    Molite tudi, ko pomagate ubogim in bolnim, ko kuhate za družino,
    ko hranite stare ljudi in učite otroke za šolo.
    Vaše misli se bodo dvigale k meni.
    Vaše prošnje, ki imajo dober namen za druge bodo uslišane!
    Ko boste dobri in usmiljeni za druge, ki vas potrebujejo, boste podobni meni.
    Vse, kar potem rečete, naredite, mislite, je namenjeno Meni.
    Potrebujem vdanost, stanovoitnost, pravičnost, in zvestobo.
    Ljubite me brezmejno in hrepenite po meni.
    Jaz sem vaš Rešitelj in Tolažnik, pridite k meni brez oklevanja, vedno, saj vas čakam.
    Potolažil vas bom vse in vam dal upanje.
    Zato ne krajšajte svojih molitev in žrtev, temveč jih vztrajno
    pomnožujte. Amen.

    Molitvenik Življenje v Bogu

    Gospod Prosim nauči nas Moliti in Pomnoži nam Vero. Pomagaj nam, da bomo delali vse prav in živeli pravično po Evangeliju. Hvala Ti Gospod, ki Živiš in Kraljuješ Vekomaj.

  3. Hvala says:

    Ljudje smo ustvarjena bitja, ki imamo pomanjkljivosti, napake in grehe, zato se moramo POPOLNOMA OKLENITI JEZUSA IN MU VSE IZROČITI V UPRAVLJANJE IN VODENJE IN VZAGAJANJE NAS SAMIH , ČE SEVEDA TO ŽELIMO.

    Da pa človek , ki je prizadet že od izvirnega greha to doseže, je potrebno POPOLNO ZAUPANJE V NJEGA, KI JE ABSOLUTNI VLADAR. On je edini, ki ve, kje tičijo problemi, od kod izvira to in ono, zakaj je neko stanje takšno kot je, prepreke itd….Mi se moramo zanesti na NJEGOVO POMOČ, VODSTVO IN NA NJEGOVO MODROST. To je pa res težko! Priznam, da je , vendar z Bogom je vse mogoče. Če se nam zdi še tako nemogoče, je to pač zato, ker gledamo s človeškimi očmi. Zato je pa POTREBNA MOČNA OPORA, TA OPORA JE BOG.

    Človek, kdo ti bo v preizkušnjah, stiskah, bolezni popolnoma pomagal, če ne GOSPOD? Gospod pomaga na različne načine, kot je bilo že pisano, preko družinskih članov, preko zdravnikov, duhovnikov, knjig, misli, vesti še posebej itd…Treba je poslušati. Da pa lahko slišimo Božji glas, se je potrebno truditi za to. Posvetno odvečno navlako, ki je nepotrebna izključiti, odstraniti, prejemati zakramente, in vsak dan prositi Gospoda za vodstvo in pomoč, to pomeni , da če se Njemu izročimo, bo On preskrbel na kakšen način in kdaj in s kom in pri kom bomo urejali zadeve, naše probleme, razne stiske-ON JE REŠITEV IZ TEGA…..

    Ko pride čas , ki mu pravimo “suša”- prečiščevanje, je potrebno imeti res zaupanje v Gospoda, ker drugače sam človek takoj kloni, in odide. S tem , ko odide, pa se sam pahne v odpadništvo , to je, da si prereže vrv ŽIVLJENJA in se pogrezne v BLATO. Iz tega blata pa se sam ne bo izkopal. Če bo prosil Boga, da ga potegne iz “teme blata”, mu bo pomagal. Sam človek brez pomoči Boga , samo s pomočjo ljudi pa ne bo živel, ampak životaril in ugasnil.

    Gospod je rekel: “JAZ SEM VINSKA TRTA, VI PA MLADIKE”. Grozdje ne more dozoreti brez soka trte in ostalih okoliščin, ki so potrebne za njegovo zorenje, to so sonce, voda itd….Če odrežete grozdek, majhen, ki je začel poganjati iz trte, bo takoj ovenel, se posušil in je konec z njim.

    Tako tudi ljudje ovenimo brez življenjskega soka Boga. Mati Terezija je rekla, da ni večjega reveža na svetu kot je človek , ki noče sprejeti Boga, ki misli, da je sposoben sam preživeti in živeti brez Boga. Tisti, ki so bili v človeških očeh največji reveži , ker so se ljudem smilili, ker so jih že črvi napadli, pa niso bili največji reveži, ampak BOGATAŠI V BOGU, ker so vse stavili na Boga. Sveta Terezija je povedala, kako so nekateri , ko so po več desetletjih prejeli Gospoda, potem z nasmeškov in veseljem umrli, v največjem dostojanstvu, ki je sploh mogoče, TO JE Z BOGOM.

    ČLOVEKOV NAPUH SE ZAČNE S TEM, DA ODPADE OD GOSPODA, DA SE NJEGOVO SRCE IZNEVERI STVARNIKU . ZAČETEK NAPUHA JE NAMREČ GREH, KDOR SE BO NAPUHU PREDAJAL, BO SPROŽIL POPLAVO GNUSOBE. ZATO JE GOSPOD TAKIM POSLAL NEZASLIŠANE NADOGE ( Sir,10, 12-13- Prvi del).

    Sami se ne moremo truditi, naprezati, govoriti Bogu, kako smo pravični, ali pa da se bomo sami očistili greha. Gospodu povejmo po domače, priznajmo napake, slabosti in grehe, jih obžalujmo, Ga prosimo, da ne bi več zapadali v grehe, naj nas očisti in obvaruje padcev, naj nas vzgaja.

    PRIDITE, PRAVDAJMO SE, GOVORI GOSPOD: ČE SO VAŠI GREHI RDEČI KAKOR ŠKRLAT, BODO BELI KAKOR SNEG, ČE SO RDEČI KAKOR BAGRENINA, BODO BELI KAKOR VOLNA. ČE ME BOSTE RADI POSLUŠALI, BOSTE UŽIVALI DOBRINE DEŽELE (Iz. _prvi del, 1, 18-19).

    Včasih človek ne ve, kaj je zagrešil in kako še kar naprej greši. Poudarjam, da je to zelo res. Človeško razmišljanje je ponavadi tako, da ko opravimo spoved, smo s tem končali, imamo se za pravične. Pa ni tako. Prepričajte se!

    Če Gospoda prosimo, da nam pokaže temine srca, bo to tudi storil. Zelo veliko bo presenečenje, kaj vse bo pokazal. Ko bo pokazal, bo naša ” pravičnost ” izginila iz ust. Ampak potrebno je vztrajati. Tako v molitvi, v čakanju na Gospodovo rešitev itd…!

    Največja napaka človeka, ki jo lahko naredi pri hoji z Gospodom je ta, da odneha. Postaja utrujen, nejevoljen, jezen, nima moči, ne vidi rešitve, zdi se mu nemogoče, rešitve ni od nikoder. Ampak, pri Bogu in z Bogom je vse mogoče. Potrebno je POČAKATI NA NJEGOV ČAS, NA REŠITEV PO NJEGOVEM NAČRTU IN PO VERI, KI JO ČLOVEK PREJEME, IN PO ZAUPANJU. Ali mislimo, da je Njegova BESEDA kot naša človeška?. Ko nekaj rečemo in obljubimo, pa v hipu potem drugače naredimo.

    GOSPOD PRAVI:” ČE JE KRIVIČNIK POMILOŠČEN, SE NE NAUČI PRAVIČNOSTI, NA ZEMLJI IZKRIVLJA RESNICO IN NE VIDI GOSPODOVE VZVIŠENOSTI, ( Iz prvi del, 25 ,10).

    Jaz sama velikokrat razmišljam o SVETI MONIKI. Želela je, da bi sin postal kristjan, da bi se njegova razvratnost končala. KOLIKO LET MOLITVE IN PROŠEN K BOGU , KOLIKO PRELITIH SOLZ. Ni tekala po pomoč k ljudem, gor in dol, ampak je vse zaupala Bogu.
    In dobila je več kot je prosila. Njen sin je bil povzdignjen do škofovskega dostojanstva. Boga je prosila le, da ji spravi sina iz herezije, a Bog je naredil iz njega Steber svoje Cerkve. Ko bi ona po letu ali dveh molitve izgubila pogum, ko bi po desetih ali dvanajstih letih vse opustila iz obupa, ker je videla, da je zlo vse večje in večje, da se nesrečni sin spet in spet zapleta v napake in vdaja razvratu, da je nenravnosti dodal še skopost in častihlepnost- KAKŠNA BI BILA NJENA ZMOTA. KAKO BI S TEM ŠKODOVALA SVOJEMU SINU! ZA KAKŠNO TOLAŽBO BI PRIKRAJŠALA SAMO SEBE! ZA KAKŠEN ZAKLAD BI OPEHARILA SVOJE STOLETJE IN VSA PRIHODNJA STOLETJA!

    Zato pa ponavljam _VZTRAJATI, VZTRAJATI IN VZTRAJATI, ko ne vidiš NOBENE REŠITVE, NIMAŠ NIČESAR in NIČESAR NE MOREŠ DOSEČI, EDINA OPORA TI JE VERA V BOGA. To bo poplačano!

    Če pogledamo koliko truda in vztrajnosti vložijo nekateri ljudje v svojem življenju za človeške ideale, za človeški venec zmage, za slavo tega sveta. Nekateri dajo tudi svoje življenje za “minljivi venec človeške slave”. Če za človeške ideale vztrajamo , a za Božje potemtakem, ki so večni pa ne bi?

    Hotela sem s tem člankom pomagati vsem, ki so na začetku hoje z Gospodom, ali pa kako drugače v stiski, ki ji ni izhoda.

    Če naredim kratek povzetek je bistvo: VEDNO IMETI PRED OČMI, DA SAMI NE ZMOREMO NIČESAR (ne narediti dobrih odnosov, ne vzgajati otrok, ne graditi sedanjosti niti prihodnosti, skratka , ker smo ustvarjena bitja tega ne moremo brez pomoči Boga ). Potrebno je VZTRAJANJE v MOLITVI in POPOLNO ZAUPANJE V GOSPODA. GOSPOD ŽELI, DA ŽIVIMO V NJEGOVI SVOBODI- REŠENI VEZI ODVISNOSTI, GREHOV- ZAMERE, JEZE, SOVRAŠTVA, NEZAUPANJA, KRIVIC, OBTOŽEVANJA, PODTIKANJA itd…..

    • Hvala says:

      Tukaj bi še dodala to: VPRAŠAJMO SE: KAKO BI SE MI ODZVALI , ČE BI BILI NA MESTU SVETE MONIKE, KAJ BI NAREDILI, KO BI SE PO 12 LETIH MOLITVE IN SOLZ STVARI SLABŠALE IN SLABŠALE, ZLO RAZŠIRJALO, REŠITVE PA OD NIKODER. ROKO NA SRCE!

    • Miro says:

      Tehtne in upoštevanja vredne besede, temelječe na BOŽJI BESEDI. Ta nam govori: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5). Res je potrebno vztrajanje v molitvi in popolno zaupanje v Gospoda. Okrepimo torej našo vero v Gospodove besede: »Glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,20).

      Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    GOSPOD JEZUS KRISTUS, KI SE JE ZA NAS DAROVAL NA KRIŽU, JE TUDI DANES MNOGIM V SPOTIKO – NEKATERI SI JEZUSA NAIVNO ZAMIŠLJAJO KOT »VSEMOGOČEN AVTOMAT«, KI PO PRINCIPU »DAJ-DAM« IZPOLNJUJE NAŠE ŽELJE – KLJUB TEŽAVAM SO RESNIČNI JEZUSOVI UČENCI POLNI NOTRANJE VEDRINE IN OPTIMIZMA!

    BOŽJA BESEDA: »Mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost.« (1 Kor 1,23)

    Kratka razlaga: Človeško gledano, se križ kaže kot nasprotje pričakovanja, tako za Jude kot za Grke: polom namesto veličastnega razodetja, norost namesto modrosti. V veri pa se križ kaže kot tisto, kar izpolnjuje in presega pričakovanje: Božja moč in modrost (vir: Sveto pismo, Nova zaveza in psalmi, Jeruzalemska izdaja).

    Ob tem bi poudaril, da je Jezus Kristus, ki se je za nas daroval na križu, tudi danes mnogim v spotiko. Mnogi si zmotno zamišljajo Jezusa brez križa, Jezusa brez trpljenja, Jezusa brez Cerkve, Jezusa brez svetih zakramentov … Po lastni zamisli, meri in okusu si zamišljajo Jezusa »v oblakih«; Jezusa s fantastično, nadkozmično energijo, s prijaznostjo in ljubeznijo, ki se kar topi od ugodja; Jezusa, ki kot »vsemogočen avtomat«, po principu »daj-dam«, izpolnjuje naše želje. Toda, kot je razvidno iz Evangelija, je takšen Jezus popolna iluzija, kajti ni Jezusa brez križa, trpljenja in preizkušenj, po trnovi poti pa hodijo tudi njegovi učenci. V spominu mi je ostala misel nekega duhovnika, ki je dejal, da krščanstvo ni »ležalna blazina«.

    Pri tem je najpomembnejše, da Jezusovi učenci po omenjeni poti hodijo z živo vero, trdnim upanjem in gorečo ljubeznijo do Boga in bližnjega. Kljub oviram, slabostim, padcem, težavam so tisti, ki jih je Gospod notranje prečistil in utrdil, polni notranje vedrine, optimizma, ki po Božji milosti nikoli ne razočara. Od kod jim ta duhovna moč? Popolnoma nič nimajo sami po sebi. Ta moč izhaja iz Odrešenika Jezusa Kristusa, ki se je za naše odrešenje daroval na križu, in to iz najčistejše ljubezni do nas grešnikov ter iz popolne pokorščine Nebeškemu Očetu – do poslednje kaplje Predragocene Rešnje Krvi.

    Je kdo od prejšnjih in sedanjih »odrešenikov«, ki nas dostikrat navdušujejo s svojimi idejami o božanski energiji, ljubezni, samoodreševanju ipd., šel na križ in se v trpljenju popolnoma žrtvoval za nas? Je morda v kom na tem svetu več luči, svetlobe, upanja, ljubezni, kot v našem Gospodu Jezusu Kristusu? Le kdo nam more podariti več, kot nam podarja On, ki je o sebi dejal, da je pot, resnica in življenje?

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    • Hvala says:

      Nekateri si kar naprej zatiskajo oči pred Resnico, oz. hočejo imeti Jezusa po svojih merilih in zamislih. Ker pa ni tako, kot so si zamislili, pa odidejo- odidejo od ŽIVLJENJA.

      Resnica ni prijetna, ljudje se je pogosto bojijo, ni se lahko popolnoma odpreti Duhu resnice, ki nas hoče uvesti ne samo v spoznanje resnice o BOGU IN SVETU ampak tudi V RESNICO O NAS SAMIH. RESNICA PA OSVOBAJA. “SPOZNALI BOSTE RESNICO IN RESNICA VAS BO OSVOBODILA, ” pravi JEZUS (Janez 8,32).

      Kot že rečeno, so v Stari zavezi Preroke pobili, ker so govorili pravo Resnico, govorili, kaj je naročil Bog, to pa se ni ujemalo z njihovo zamislijo. Prav tako so storili z Jezusom.

  5. Janez says:

    JE SVETO PISMO ZA KRISTJANE RESNIČNO BOŽJA BESEDA? KAKO TO VEMO IN KAJ NAM TO DOKAZUJE?
    Odgovor na to vprašanje ne bo samo definiralo našega pogleda na Sveto pismo in njegovega pomena za naše življenje, ampak bo imelo tudi večen vtis na nas. Če je Sveto pismo resnično beseda Boga, potem jo moramo ceniti, jo preučevati, ubogati in ji konec koncev tudi zaupati. Zato, ker je Sveto pismo res Božja beseda, potem pomeni njena zavrnitev enako kot zavrnitev Boga samega. Dejstvo, da nam je Bog dal Sveto pismo, je dokaz in prikaz Njegove ljubezni do nas. Termin »razodetje« preprosto pomeni, da je Bog sporočil ljudstvu kakšen je in kako lahko imamo z Njim pravi odnos. To so stvari, ki jih brez svetega razodetja Boga skozi Sveto pismo ne bi mogli nikoli vedeti. Čeprav je Bog v Svetem pismu postopoma razkrival samega sebe skozi 1500 let, je Sveto pismo vseskozi vsebovalo vse, kar je človek moral vedeti, da bi lahko imel pravilen odnos z Njim. Če je Sveto pismo res beseda Boga, potem je to dokončna avtoriteta za vse stvari, ki se tičejo vere, verskih izkustev in morale, ter vedenja v cerkvi.

    Vprašati se moramo, kako lahko vemo, da je Sveto pismo resnično božja beseda in ne samo neka dobra knjiga. Kaj je edinstvenega v Svetem pismu in ga ločuje od vseh verskih knjig, ki so bile kdajkoli napisane? Je res kakšen dokaz, da je Sveto pismo Božja beseda? Obstajajo tipična vprašanja, ki jih je treba pregledati, če hočemo resno preiskati svetopisemske trditve, da je Sveto pismo prava božja beseda, božanstveno navdihnjena in popolnoma ustrezna za vse verske in izkustvene zadeve, ter vedenje v Cerkvi. Ni dvoma, da Sveto pismo trdi, da je le-to prava beseda od Boga. To je jasno razvidno po Drugem pismu Timoteju 3,15-17, ki pravi: »Že od otroštva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Kristusa Jezusa dati modrost, ki pelje v rešitev. Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.«

    Da bi odgovorili na ta vprašanja, moramo pregledati vse zunanje in notranje dokaze, da je Sveto pismo res božja beseda. Notranji dokazi so v Svetem pismu samem in pričujejo njegov božji izvor. Eden prvih notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, je njegova enotnost. Res je, da obstaja šestinšestdeset posameznih knjig, napisanih na treh kontinentih, v treh različnih jezikih in skozi obdobje skoraj 1500 let, z več kot 40 avtorji (z različnimi poklici). Vendar pa je tudi res, da Sveto pismo obstaja kot ena združena enota, brez kakršnihkoli protislovij od začetka pa do konca. Ta enota je edinstvena, je popolnoma drugačna od vseh ostalih knjig in je dokaz, da gre za božjo izvirnost, kajti Bog je vodil može v taki smeri, da so zapisali Njegovo pravo besedo (Drugo Petrovo pismo 1,19-21).

    Nekaj strani Svetega pisma vsebuje natančne prerokbe, ki so naslednji notranji dokaz, ki označuje Sveto pismo kot Božjo besedo. V Svetem pismu je na stotine natančnih prerokb, ki napovedujejo prihodnost posameznih narodov vključujoč Izrael, prihodnost določenih mest, prihodnost človeštva in prihod Mesije, rešitelja Izraela in vseh, ki jih Bog Sveti Duh kliče k veri v Jezusa. V nasprotju z ostalimi prerokbami v drugih verskih knjigah in tudi Nostradamusovimi prerokbami so svetopisemske prerokbe izjemno natančne in so se vedno uresničile. Že v sami Stari zavezi je okoli tristo prerokb v zvezi z Jezusom Kristusom. Ni bilo napovedano le kje se bo rodil in iz kakšne družine bo, pač pa tudi da bo umrl in tretji dan po tem vstal od mrtvih. Preprosto ni druge logične razlage o izpolnjenih prerokbah kot to, da Sveto pismo izvira iz božjega. Ni pa druge tako obsežne verske knjige ali pa tako natančnih prerokb kot jih vsebuje Sveto pismo.

    Tretji notranji dokaz božjega izvora Svetega pisma pa je razviden v edinstveni oblasti in moči. Čeprav je ta dokaz bolj subjektiven kot prva dva, ni zato nič manj močen. Sveto pismo ima edinstveno oblast, ki je nima nobena druga kdajkoli napisana knjiga. Ta oblast in moč sta najbolj razvidni iz neštetih življenj, ki so se spremenila zaradi Svetega pisma. Z njim so bili ozdravljeni odvisniki od drog, osvobojeni so bili homoseksualci, zavrženi in zapuščeni so bili spreobrnjeni, težki kriminalci so spremenili življenje zaradi Svetega pisma, grešniki so se spreobrnili in z branjem se je sovraštvo spremenilo v ljubezen. Sveto pismo zares vsebuje dinamično moč spreobrnitve, ki pa je mogoča samo zato, ker je to božja beseda.

    Poleg notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, pa imamo tudi zunanje dokaze. Eden takih dokazov so zgodovinska dejstva Svetega pisma. Ker gre za natančno in pravilno navajanje dogodkov, ima Sveto pismo enako vrednost kot kakršenkoli drug zgodovinski dokument. S pomočjo arheoloških dokazov in drugih napisanih dokumentov je bilo Sveto pismo skozi čas znova in znova potrjeno kot natančno in pravilno. V bistvu ga vsi arheološki in rokopisni dokazi uvrščajo med najboljše dokaze vse od starodavnega sveta. Dejstvo, da Sveto pismo natančno in resnično priča o preverjenih dogodkih, je odlična naznanitev njegove resničnosti, kadar se ukvarjamo z verskimi stvarmi in potrditev, da gre res za božjo besedo.

    Drug zunanji dokaz, da je Sveto pismo res božja beseda, je celovitost človeških avtorjev. Kot smo omenili že prej, je Bog uporabil veliko različnih ljudi (ki so se ukvarjali z različnimi stvarmi), da bi zapisali Njegovo pravo besedo. Ob preučevanju življenj teh ljudi ni nobenega dvoma, da so bili pošteni in odkriti. Ob preučevanju njihovih življenj in dejstva, da so bili pripravljeni umreti (pogosto nasilne smrti) za tisto v kar so verjeli, nam postane jasno, da so ti navadni, vendar pošteni ljudje resnično verjeli, da je Bog govoril z njimi. Ljudje, ki so napisali Novo zavezo in še na stotine ostalih vernikov (Prvo pismo Korinčanom 15,1-8), so poznali resnico sporočil, ker so videli Jezusa Kristusa in z njim preživljali čas po tem, ko je vstal od mrtvih. To dejstvo je imelo na te može velikanski vpliv. Iz skrivanja v strahu so prešli na pripravljenost umreti za sporočila, ki jim jih je razkril Bog. Njihova življenja in smrt pričajo o tem, da je Sveto pismo zares božja beseda.

    Zadnji zunanji dokaz, da je Sveto pismo res beseda Boga, pa je njegova neuničljivost. Zaradi svoje pomembnosti in trditve, da gre resnično za pravo Božjo besedo, je Sveto pismo utrpelo več hudobnih napadov in poskusov uničenja kot katerakoli druga Knjiga vseh Knjig na svetu. Vse od Rimskega imperija, skozi komunizem in moderni ateizem ter agnosticizem ter pluralizem in liberalitzem je Sveto pismo doživljalo hude udarce, vendar je navkljub vsemu še vedno najbolj množično tiskana in zelo iskana in brana Sveta Božja knjiga na svetu. Res so Božje Modrosti, ki jih v svete tekste ni mogel napisati noben človek, ampak jo je narekoval svetopisemskim pisateljem sam Bog. Skozi čas so skeptiki videli Sveto pismo kot mit, toda arheologija ga je potrdila kot zgodovinsko knjigo. Nasprotniki so njegovo poučevanje označili kot primitivno in zastarelo, toda moralni in pravni koncepti pa tudi učenje je skozi zgodovino imelo pozitiven vpliv tako v družbi kot tudi različnih kulturah. Še vedno je napadano s strani raznih naravoslovnih in družboslovnih znanosti, psihologije in ateističnih političnih gibanj, vendar je kljub temu ostalo tako točno in resnično kot je bilo, ko je bilo prvič zapisano v Stari in v Novi Zavezi. To je knjiga, ki je v več kot 2000 letih spremenila nešteto življenj in kultur. Ne glede na to, kako zelo se nasprotniki trudijo napadati, uničevati in vzbujati dvome o Svetem pismu, bo vedno ostalo resnično in močno, kot je bilo zmeraj. Natančnost, ki je bila ohranjena kljub vsem napadom in onečaščenjem, je jasen dokaz, da je Sveto pismo prava in edina božja beseda. Ne sme nas presenečati, da ne glede na to, kako zelo je Sveto pismo napadano, vedno ostane nespremenjeno in nedotaknjeno. Konec koncev, kot je rekel Jezus: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.« (Evangelij po Marku 13,31). Po pregledu vseh teh dokazov človek lahko reče edino: »Da, Sveto pismo je resnično božja beseda.« Ljubimo Boga in Ljudi in živimo tako kot je živel Jezus. Branje Biblije nam bo poleg Molitev in pravičnega življenja, Ljubezni ter Usmiljenja zelo pomagalo. Prelijmo pa vse to v naše Življenje. Bogu v Čast in Slavi Vekomaj.

    gotquestions, lastni doprinos prispevkov et altro

    Biti daleč od Boga ne pomeni ubežati njegovi moči, ampak le umakniti se njegovi ljubezni.
    (kardinal in svetnik John Henry Newman)

    Sami sebi ne naredimo usluge, če se pred Bogom umaknemo, če se izmikamo, če se skrivamo, če ga zanikamo, če se preveč in samo ukvarjamo z materialnimi dobrinami in Mamonom, ki hoče še Več in Več Denarja in mu NI Nikoli Dovolj. Kajti sami pred seboj in Bogom, ki je v nas, ne moremo nikamor pobegniti. Moremo pa se odtegniti številnim milostim, darovom, dobrim stvarem, ki bi jih verjetno prejeli, če bi goreči v Veri stegnili roke po njih … Če bi odprli srce … Če bi Verjeli v Boga. Prav tako se moremo odtegniti Objemu … ga ne začutiti, če ga nočemo … Če se umikamo, se sami sebe oškodujemo za lepoto, za ljubezen, za zavetje, za varnost … Brez Boga nisem nič z Njim premorem Vse. Ljubimo Boga in Ljudi in prosimo Jezusa Milosti in Ljubezni, da se v Njem umiri naše srce. Prosimo Boga, da bomo radi molili in pošteno ter pridno delali ter služili drugim in bili dobri, usmiljeni in ljubeči do drugih ljudi. Kakor pravi Gospod in zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji. In vse kar biste storili kateremukoli izmed mojih najmanjši boste storili meni! Ljubimo Boga in molimo ter se mu zahvaljujmo!

    • Janez says:

      SVETO PISMO
      Koliko lepote je v tebi Biblija!
      Kako čudovito me Bog nagovori po tebi in me pouči
      v psalmih, prerokih, evangelistih, apostolih, v razodetju.
      V tebi najdem čudovite niti Božjih misli,
      ki jih premislim in vtkem v svoje življenje,
      in glej, kako lep živopisan kalejdoskop misli in podob pri tem nastaja,
      poln lepih naukov in sporočil Boga Človeku!
      Kot da Bog od vekomaj misli le name in na vse Ljudi in je,
      Pismo, napisal preko navdihnjenih svetopisemskih pisateljev za vse nas in tudi zame…
      Kadar sem v stiski, žalosten ali potrt in bolehen
      v tebi najdem duhovno moč, bodrilo in tolažbo er upanje na ozdravitev;
      kadar sem srečen in spokojen pa zahrepenim
      po Božji besedi kot žejen jelen po čisti vodi ali kot utrujen in strt Človek po Odrešeniku.
      V tebi je toliko sonca, življenja,
      upanja, modrosti, ljubezni,
      da lahko vsakdo v tebi najde
      dovolj hrane za svojo dušo in za svoje srce
      in mu ni treba iskati
      praznega modrovanja
      učiteljev in gurujev z Vzhoda ali med filozofi raznih šol.
      Vsak, ki prebira tebe Biblija,
      začuti mir, srečo, veselje,
      saj nam po tebi govori Bog, naš Oče.
      Iz tebe so umetniki in misleci črpali navdihe za svoja dela.
      Že skoro dva tisoč let pa neštetim rodovom
      odkrivaš smisel življenja
      in pravo pot k Tebi.
      Zato te imenujemo tudi Knjiga vseh knjig,
      vseh časov in vseh ljudi,
      kjer Ljudje iz Božje Besede ne smemo ničesar odvzeti in ničesar dodati.

      Molitev na medmrežju fejstbog Belcijan

  6. Janez says:

    MOLITEV ZA VSE REVEŽE IN ODRINJENE
    Usmiljeni Gospod,
    Daj mi prosim pogum, da čutim,
    ko me potrebuješ;
    podeli mi tudi Moč,
    da bom Ljubila reveže in odrinjene
    tako močno, kot Ti Jezus mene
    ljubiš in potrebuješ.
    Gospod, Ti veš,
    Da biti revež in odrinjen pomeni
    Biti najbolj ubog med ubogimi.
    Bogat mož ali premožna žena
    sta lahko odrinjena,
    kot so lahko odrinjeni ubogi
    te majhne Zemlje, ki si nam jo dal.
    Prosim Gospod daj, da bi bili
    v Tvojem kraljestvu na Zemlji
    vsi bogati v zavesti,
    da nas potrebuješ
    in da tudi vsi mi ljudje potrebujemo drug drugega.
    Tvoja Ljubezen, Tvoje Usmiljenje
    in Tvoja bližina
    so največji zakladi v mojem Življenju.

    Sveta Mati Terezija

    Če bo pri tebi revež, kateri izmed tvojih bratov, v katerem koli kraju v tvoji deželi, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog, ne zakrkni svojega srca in ne zapiraj roke pred svojim revnim bratom, 5 Mz 15,7.

    Jezus se je ozrl po svojih učencih in govoril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Luka 6,20

  7. Miro says:

    PO LITURGIJI, NAJODLIČNEJŠEM SVETEM OPRAVILU, KRISTUS V SVOJI CERKVI, Z NJO IN PO NJEJ, NADALJUJE DELO NAŠEGA ODREŠENJA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj je liturgija?

    Liturgija je obhajanje Kristusove skrivnosti, zlasti njegove velikonočne skrivnosti. V njej se z izvrševanjem duhovniške službe Jezusa Kristusa z znamenji razodeva in uresničuje posvečenje ljudi. V njej Kristusovo skrivnostno telo, glava in njegovi udje, izvršuje javno češčenje, ki gre Bogu.

    Kakšno mesto zavzema liturgija v življenju Cerkve?

    Liturgija, najodličnejše sveto opravilo, sestavlja vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena življenjska moč. Po liturgiji Kristus v svoji Cerkvi, z njo in po njej, nadaljuje delo našega odrešenja.

    V čem obstaja zakramentalni red odrešenja?

    Zakramentalni red odrešenja obstaja v tem, da z obhajanjem zakramentov Cerkve, zlasti evharistije, posreduje sadove Kristusovega odrešenja, “dokler ne pride” (1 Kor 11,26).

    (vir: Kompendij KKC, 218-220)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Janez says:

    NEKATERE MISLI O VERI, HVALEŽNOSTI BOGU IN OPTIMIZMU

    Hvaležnost je po dr. Viljemu Fabru, duhovniku in teologu, izraz srca, ki je usmiljeno, dobro, pozorno, ljubeče in odprto za ljudi. Hvaležen človek vidi jasneje; zna se veseliti, odkriva in potrjuje vrednost tistega, kar mu je dano, Veruje v Boga in sprejema ljudi in ceni njihovo vrednost ter prinaša Luč Odrešenja in Radosti evangelija med ljudi. Hvaležnost je v našem površnem svetu tista priložnost, da bi videli vse kar se dogaja širše in globlje in se zahvaljevali Bogu in ljudem za vse lepo, kar prejemamo od Boga in bližnjih, pa tudi od matere zemlje, brata sonca, sestre lune ter rastlin in živali … in bi hvaležnost osvetljevala vsa pota našega življenja.. Hvaležnost je krepost, vrlina, ki vzbuja pozitivne misli in čustva in ki širi ljubezen in dobroto. Čutimo večkrat hvaležnost za to, kar smo prejeli od Boga, drugih ljudi … zato prinaša hvaležnost notranji mir in tiho srečo ter odpira srca ljudem. Če gledamo na hvaležnost v luči krščanske vere, potem vidimo, da je zahvaljevanje v središču naše vere. Evharistija namreč pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu za vse kar nam je dal in daroval, da smo in da obstajamo. Hvaležnost je povezana tudi z veseljem, … veselje privre iz hvaležnega srca.« Dobro je, če se spominjamo mnogih prejetih milosti in blagoslovov ter se jih veselimo; če se spominjamo prvega klica, prehojene poti, srečanj z Jezusom Kristusom na tej poti in čudenja, ki so ga ta srečanja vzbudila v srcu. Prositi moramo za milost spomina, da bi v nas rasel duh hvaležnosti. »Hvaležno srce je samo od sebe spodbujeno, da služi Gospodu in da prevzame delaven stil življenja.« V trenutku, ko se zavemo vsega, kar nam je dal Gospod, pot odpovedi sebi, da bi delali Zanj, postane to edina nekaj vredna pot: odgovor na njegovo veliko ljubezen. Hvaležnost tako postaja najgloblji način, kako do medsebojne ljubezni, omogoča nam, da ljubimo druge in Boga … ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

    Hvaležnost dobi svojo pravo moč tedaj, ko jo človek izpove v besedah … pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da jo ubesedi in svoje čutenja zlije v besede. In knjiga Spomin srca prinaša besede, misli, ki jih je navdihnila hvaležnost …
    Hvaležnost je predsoba etične vrednosti zahvale. Izraziti priznanje pomeni potrditi vrednost tega, kar ti je dano od ljudi in od Boga, in česar prej nisi imel. Zahvaljevanje je nekaj nujnega in postane sinonim za blagoslavljanje. (papež Frančišek)

    Hvaležnost je temeljna krepost za bitje, ki se zaveda samega sebe. Ob njej se spomnimo na Stvarnika, od »katerega prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17). (Benedikt XVI.) Zakrament evharistije je znamenje hvaležnosti vsega stvarstva za obisk Stvarnika na Zemlji in za darovanje in smrt Jezusa na križu na Golgoti: Bog je postal človek, ker je prevzel človeško telo od brezmadežne Marije Device, da bi nas znova povzdignil k Očetu, da bi nas napravil za božje sinove … Kako čudovit je, ko hoče, da ga objamemo, ljubimo in častimo s človeško razsežnostjo vere pod podobo kruha in vina. (sv. Janez Pavel II.)

    Zahvalim Te, Oče, za to, kar imam,
    kar sem in kar upam,
    kar vem in kar znam.
    Zahvalim Te za svoje skrbi,
    za kruh vsakdanji in pokoj noči. (Ivan Pregelj)

    Hvaležnost dobroto razveseli. (slovenski pregovor)
    Kdor prosi, sladka usta nosi; kdor vrača, hrbet obrača. (slovenski pregovor)
    Dober človek vedno prijazno govori o hiši, v kateri je prenočil. (berberski pregovor)

    Bog je pripravil sprejem za glavne kreposti. Med pogostitvijo so se pogovarjale kot stare prijateljice. Pri mizi pa sta sedeli tudi dve, za kateri se je zdelo, da se ne poznata. Kot dober gostitelj ju je Bog predstavil. Poklonil se je prvi in dejal: »To je gospa Dobrota.« Potem se je poklonil drugi in rekel: »To je gospa Hvaležnost.« Ženi sta si veseli segli v roke. Že dolgo sta se želeli spoznati, a se od stvarjenja sveta nista nikoli srečali.

    Vsaka stvar, ki jo doživimo ali srečamo je v Življenju za vse nas nekaj dobra, saj na globlji telesni, duhovni in verski ravni obstaja razlog za vse, kar se zgodi, saj se nobenemu nič ne zgodi brez Božje Volje. Vera je tako naše goreče in iskreno verovanje v nevidno Božjo skrivnost in zaupanje v Njegovo Usmiljenje in Dobroto, ki jo razodeva v Svetem pismu in v raznih duhovnih znakih in navdihih ter signalih v naši okolici. To je zaupanje, da ne glede na to, kaj težkega in izkušamo, prihaja nekaj drugačnega in boljšega v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Ljubeznijo, ki vidi daleč naprej in ve, kaj je dobro in še boljše za nas. Mi dostikrat tega ne vidimo in Boga tudi ne razumemo. Če smo v duši pripravljeni sprejeti božjo Milost in da je je ta obstoj le majhen sestavni del neskončne velikosti naše duše, potem razumemo, da nas verovanje v nekaj večjega od naše trenutne izkušnje (tudi naših misli in občutkov in vere) neposredno povezuje z Bogom, ki nas neskončno Ljubi in nam hoče le vse dobro. Ali znamo utihniti in prisluhniti tihemu Božjemu glasu, ki nam nenehno govori in nam pripoveduje preko ljudi, narave in dotikov ter nagovorov v duši, kaj hoče in kaj pričakuje od nas da stprimo?

    Zato se odpovejmo opravljanju, godrnjanju, kritiziranju, šimfanju in grdemu neslanemu govorjenju, odpovejmo se vlogi pametnjakoviča ki vse ve, odpovejmo se vlogi sodnika/razsodnika, vsevedneža, modreca, ubogega nemočnega zateženega bolnika, oboge žrtve zaradi neljubih dogodkov, bolezni in trpljenja. Prevzemimo raje po vzoru Jezusa pobudo in bodimo raje tisti verniki, ki prevzamnejo pobudo v svoje roke, ki so na strani rešitev ne problemov in ki tolažijo ter pomagajo, ki prevzemajo odgovornost za svoje življenje v svoje roke in dejavno pomagajoi drugim in služijo drugim tako, kot Jezus, svetniki in misijonarji. Vse bolezni in težave, ki nas mučijo, so tu, ker smo si jih npr. lahko sami priklicali, čeprav morda nezavedno in so dostikrat nastale tudi zaradi genskih razlogov in nezdravega sloga žiuvljenja, kar vse lahko ozdravimo z Božjo pomočjo in s pomočjo zdravnikov, ki zdravijo telo in duševne bolezni. Ugotovimo zato s pomočjo zdravnikov in strokovnjakov, kje se skriva vzrok našim težavam. Preverimo in premislimo, kaj lahko sami postorimo in kdaj rabimo pomoč zdravnikov, duhovnika in strokovnjakov. Potem jih začnimo odpravljati z rehabilatacijskimi in sanacijskimi ukrepi in drugačnim življenjem (zdravila, prehrana, post, šport, fizično delo, dopust, krščanska meditacija idr.) ter molitvijo. Vzrok ponavadi tiči v naši omejeni miselnosti in zakoreninjeni resignirani dogmatični veri, da je temu pač tako. Spremenite svoje misli, svoja prepričanja, verujte in zaupajte v Boga in spremenili boste svoje življenje, molite in prosite ter delajte dobro vsem in bodite veseli ter upajte na rešitev. Bog bo pomagal, ko verujemo vanj in ko ga sprejmemo k sebi in ga prosimo. Kadar ste obteženi in pesimistični ter brezvoljni je dobro, da ste nekaj časa pozorni nase in na ljudi v svoji okolici; koliko časa se pogovarjate z drugimi o tem, kaj ni v redu, kaj je slabo, kako je hudo in težko? Takrat molimo še posebej iskreno in goreče, da se umirimo in vse v miru premislimo. Koliko časa o tem razmišljate sami? Prenehajmo z brezciljnim pesimizmom in kaj pozitivnergga pokrenimo. Z vsakim pritoževanjem namreč znižamo svojo pozitivno vibracijo, ki pomaga z Božjo pomočjo in s svetlobo prinašati upanje, ljubezen in ozdravljenje. Pritoževanje je lahko dostikrat znak, da ne sprejemamo sebe kakrđšnih smo, stvari takšnih kakršne so, in s tem zapademo v vlogo nemočne žrtve brez vere in brez izhoda. Takratz potrebujemo molitev. Vloga žrtve pa po zakonu privlačnosti zaradi pesmimizma privede lahko vedno znova do podobnih situacij, nad katerimi boste ponovno razočarani in negativizem se bo pomnožil. Pritoževanje je stara in trdovratna navada, ki se ji težko izognemo, saj jo prakticirajo skoraj vsi, čeprav pravijo, da verujejo v ozdravitev in Božje Usmiljenje.

    Pa vendar lahko sami naredimo in pokrenemo marsikaj, da bo doslej nekaj drugače. Zavestno se odločimo, da se bomo, kolikor se le da, izognili pritoževanju in godrnjanju ter pesimizmu brez vere in upanja na rešitev. Ko naslednjič želimo spet tarnati nad drugimi, nad dogodki v življenju ali nad seboj … najdimo z Božjo Pomočjo z molitvijo in prošnjami novo perspektivo, nove rešitve, nova pota nove možnosti tako, da prosimo Boga in Marijo ter svetnike za pomoč in vodstvo! Poiščite raje nekaj dobrega v tej osebi ali dogodku, molite za to osebo in za druge, zavedajte se svoje odgovornosti do svojih bližnjih in tega, da se vse zgodi z določenim namenom ter nam prinaša določeno učenje in lekcije po Božji Volji. Kar sejemo to tudi v življenju žanjemo! In to perspektivo delite z drugimi, prijazno, strpno in z vero, da bo obrodilo sad Božjega blagoslova. Majhen korak, ki lahko prinese veliko razliko in jer na strani prinašanja rešitev in veselja med ljudi. Bodimo zato dobri in hvaležni. Bodimo veseli, da smo zdravi, da imamo ljudi okrog sebe, ki nas imajo radi, da imamo službo, delo, otroke, starše, prijatelje, znance, dobre sosede idr. Cenimo jih, ne grajajmo, nasmejmo se ljudem in povejmo jim kaj lepega in spodbudnega. Povejmo jim da jih imamo radi, tako kot je to povedal in pokazal Jezus. Življenje je darilo Boga ljudem na Zemlji, izkoristimo ga zase in v večjo Božjo Slavo. Carpe Diem. Izkoristi dan!

    Acta non verba ali od besed k dejanjem! Našo Vero, Molitev, Dobroto, Hvaležnost Bogu in Usmiljenje pokažimo tudi v našem vsakdanjem življenju. Ni dovolj le filozofirati, treba je delovati in prinašati Luč Usmiljenja in Dobrote ljudem. Zastonj smo prejeli vse od Boga, zastonj dajajmo vse naprej in prinašajmo Radost in Veselje med druge ljudi, ki potrebujejo bodrilno besedo Tolažbe in Usmiljenja to je vsem trpečim, bolnim in osamljenim. Zakaj njih je Nebeško kraljestvo, kot pravi Jezus v Govoru na Gori. In kerkoli boste storili kateremukoli mojih najmanjših boste storili Meni, pravi Jezus, naš Odrešenik in Učenik. Vera brez dobrih dela je namreč mrtva. Oboje je potrebno evangelizacija in zakramentalitzacija v Cerkvi, ki je uvedla Karizmatično Prenovo v Duhu in se postopno kot Kristusova Cerkev spreminja in reformira (Ecclesia Semper Reformanda!) tako, da bo še bolj goreče ljudem oznanjala Evangelij in se še bolj približala potrebam ljudem. In bodimo v vsem vedno podobni Učeniku in Odrešeniku Gospodu Jezusu! Za dobroto je potrebna Božja Milost. Za prenašanje trpljenja, svojega in od drugih, da bo to res dobrotljivo, pa je za nas potrebna Božja Milost, zakaj redki so ljudje, ki bi mogli in znali vdano in strpnon ter stanovitno prenašati trpljenje in preizkušnje samo iz naravnih človeških nagubov, ker potrebujemo Božjo Pomoč in Milost. Dobrota je trata duhovnega sveta, trata, na kateri se Jezuspove ovce mirno pasejo pod Varstvom Dobrega in Usmiljenega Pastirja, ki gre in reši tudi ovco, ki je zašča, da se Vrne k Njemu v Objem! Naše Življenje je poslanstvo. Poslanstvo, ki moraizvršiti svoje Delo po Božji Voljimin pridsobivati nesrečni grešni svet za Božje Blaženstvo. Dr. Viljem Faber v knjigi o Dobroti (izdal Nadškofijski ordinariat v Ljubljani leta 1991) med drugim tudi pravi, da naj bo Naše življenje predanost Radostim Božjega Življenja v Lepem in Čudovitem Apostolatu Ljubezni in Dobrote, Bogu v Čast in Veselje!

    Bodimo Bogu hvaležni za vse, za dobro in preizkušnje, s katerimi nas hoče Bog utrditi in prečistiti v naši Veri, da bomo goreči, iskreni in stanovitni! Hvalimo Boga in se mu vednom zahvaljujmo! Da bomo prelili naše molitve v pravično življenje in živeli po Božji Volji in Evangeliju tako, kot nas Uči Jezus Kristus. Amen.

    Medmrežje Ognjišče, lastni razmisleki in druga študijska literatura (dopolnjeno, razširjeno in že objavljeno)

  9. Miro says:

    SV. MAKSIMILJAN CELJSKI JE OGROMNO STORIL ZA ŠIRJENJE KRISTUSOVEGA KRALJESTVA NA ZEMLJI!

    Sv. Maksimiljan Celjski je bil apostol Norika, nekdanje rimske pokrajine, ki se je raztezala med Dravo, Innom in Donavo, tja do ogrskih ravnin. Bil je škof in mučenec. Na Bavarskem in Salzburškem so ga častili že v 7. stoletju, kar izpričuje, da je bil zaslužen za tiste kraje. Tudi je res pretrpel mučeniško smrt, zakaj vedno so ga častili kot mučenca.

    Več o življenju sv. Maksimiljana Celjskega na:
    https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/76B277CDBC67A3E1C1257034003B1547?OpenDocument

    Sv. Maksimiljan Celjski je ogromno storil za širjenje Kristusovega kraljestva za zemlji. Pri tem delu naj tudi mi radi pomagamo po svojih najboljših močeh. Kolikor pa to za nas morda premalo velja, prosimo Gospoda za odpuščanje, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Sv. Maksimiljan Celjski, prosi za nas!

  10. Miro says:

    GOSPOD, HVALA, KER ME V SVOJI LJUBEZNI USMERJAŠ IN VODIŠ NAZAJ NA PRAVO POT!

    BOŽJA BESEDA: Ko so se zbirale množice, je začel govoriti: »Ta rod je pokvarjen rod. Išče znamenje, pa mu ne bo dano znamenje razen Jonovega znamenja. Kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu. Kraljica Juga bo ob sodbi vstala z možmi tega rodu in jih obsodila, kajti prišla je s konca zemlje, da bi slišala Salomonovo modrost; in glejte, več kakor Salomon je tukaj. Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili so se ob Jonovem oznanilu; in glejte, več kakor Jona je tukaj.« (Lk 11, 29-32)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C29-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus govori o Jonovem znamenju. Po brodolomu se je vrnil in oznanil Ninivljanom, naj se spreobrnejo. Resno so vzeli njegovo opozorilo, Judje pa se nočejo spreobrniti ob tako velikih znamenjih. Ne bom čakal posebnih znamenj, ampak odkrival Božje delovanje v življenju. Gospod, hvala, ker me v svoji ljubezni usmerjaš in vodiš nazaj na pravo pot (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo, naj Božje usmiljenje na priprošnjo Device Marije, sv. Jožefa in vseh svetnikov milostno objame vse sestre in brate, ki se priporočajo v molitev v rubriki »Prosim za molitev, v zapisih: Andreja, Jožica, Amadeja, Jana, Sofija, Jasna, Marjetka, Žametna vrtnica, Martina, Odresenje, Kristina, M, Nataša, Tina … Zgodi se presveta Božja volja!

    MOLITEV, S KATERO NAM BO DEVICA MARIJA POMAGALA NOSITI TEŽKA BREMENA

    O preblažena Mati, naj tvoje ljubeče in usmiljeno srce, ki vedno posluša, skrbi in tolaži, usliši našo molitev. Kot tvoji otroci te prosimo, posreduj za nas pri svojem Sinu Jezusu. Razumevajoče in sočutno sprejmi naše prošnje, ki jih danes polagamo predte, predvsem … (poseben namen).

    Potolaženi smo, ker vemo, da je tvoje srce vedno odprto za vse, ki molijo za tvojo priprošnjo. Vse, ki jih imamo radi, vse bolne, osamljene in ranjene zaupamo tvoji nežni skrbi in priprošnji. Sveta Mati, vsem nam pomagaj v tem življenju nositi naša bremena, dokler ne bomo z Bogom za vekomaj delili večnega življenja in miru. Amen. (s spletne strani Aleteia)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  11. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »O KAKO ZELO LJUBIM OSEBE, KI MI POPOLNOMA ZAUPAJO – ZANJE STORIM VSE« (Dn, 294).

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Ravnaj kakor berač, ki se ne brani prejeti večje miloščine, a se zanjo tem bolj prisrčno zahvaljuje. In ti, če ti zdaj podarjam večje milosti, se ne izgovarjaj, da jih nisi vredna. To vem; ti pa se veseli in vzemi toliko zakladov iz mojega Srca, kolikor jih moreš prenesti; tedaj si mi bolj všeč. Še nekaj ti povem – te milosti ne jemlji le zase, ampak tudi za bližnje. To je: duše, ki jih srečuješ, opogumljaj v zaupanju v moje brezmejno usmiljenje. O kako zelo ljubim osebe, ki mi popolnoma zaupajo – zanje storim vse.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 294)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!

  12. Miro says:

    ČEPRAV JE SV. MATI TEREZIJA V »NOČI VERE« DOŽIVLJALA HUDO NOTRANJE TRPLJENJE, JE VEDNO SPREJELA, KAR KOLI JI JE BOG DAL IN DALA, KAR KOLI JI JE VZEL!

    »V duši čutim le strašno bolečino izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares,« beremo v enem izmed njenih pisem. V drugem pa je zapisala: »To strašno hrepenenje še naprej raste in čutim, kot da se bo nekoč nekaj v meni zlomilo. In potem ta tema, ta osamljenost, ta občutek strašne samote. In vendar hrepenim po Bogu. Hrepenim, da bi ga ljubila z vsako kapljico življenja v sebi. Hočem ga ljubiti z globoko osebno ljubeznijo.« »V moji duši je toliko protislovja, globoko hrepenenje po Bogu, tako globoko, da boli, nenehno trpljenje – hkrati pa občutek, da nisem zaželena od Boga, da sem zavržena, prazna, brez vere, brez ljubezni, brez gorečnosti …«

    Kljub tem strašnim občutkom se je še naprej izročala Bogu: »Tema je tako temna in bolečina tako boleča, toda sprejmem, kar koli mi daje, in dajem, kar koli vzame.«

    Več o tem na:
    https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/56-38-Duhovnost-5

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

    • Miro says:

      Ob tem bi naknadno še zapisal: Eno je govor o križu in trpljenju iz »fotelja«, drugo pa govor človeka iz izkušnje lastnega križa in preizkušenj. Veliko razprav, takšnih in drugačnih, sem že prebral o križu, trpljenju, sprejemanju Božje volje itd., vendar me poleg bridkega trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa nič ne prepriča tako močno kot svetnik, ki dejansko uresniči Gospodov nauk o križu. Med njimi je prav sv. Mati Terezija, ki je iz hudih življenjskih preizkušenj podala zgoraj zapisano pričevanje. Zapomnimo si njen nauk o križu, trdno temelječ na Jezusovem nauku o križu. Pridi, Sveti Duh!

      • Hvala says:

        Tudi jaz govorim to, da eno je govoriti iz” cone udobja “, drugo pa je v resnici potrpežljivo prenašati Gospodovo preizkušnjo, z zahvaljevanjem in slavljenjem.

        GOSPOD JE REKEL: “TODA PREJELI BOSTE MOČ, KO BO SVETI DUH PRIŠEL NAD VAS , IN BOSTE MOJE PRIČE …. (Apd 1,8).
        Mogoče se bo kateri molivec oz. obiskovalec te spletne strani tudi odločil napisati oz pričati- povedati svojo življenjsko zgodbo- kako se ga je JEZUS USMILIL .

    • Janez says:

      Če nimaš nikogar, ki ti greni življenje, potem si hitro najdi nekoga, kajti brez preizkušenj ne boš mogel vstopiti v Božje kraljestvo.” (T. Akvinski) Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

      Kolikor koli se nam zdijo preizkušnje ponižujoče, so najzanesljivejši znak in dokaz, da smo na poti v nebesa. Ni nam treba moliti, da ne bi imeli preizkušenj, ampak da bo Gospod z nami v vsaki preizkušnji. Moliti pa moramo, naj ne bi bili vpeljani v preizkušnje in skušnjavo, ampak da bi bili rešeni hudega. Vedimo, da si, da nihče ni toliko delal na Jobovi svetosti kot prav Gospod Bog, ker je nadenj dopustil takšne težke preizkušnje, ki jih je zdržal in bil na koncu opravičen, krivičniki pa ne!. Vedimo, da so največji svetniki v krščanstvu tisti, ki jih satan po Božji dopustitvi najbolj napada in zapeljuje. Gospod izkoristi satanovo hudobijo za izgradnjo svetništva v nas. Tako je satan obsojen na to, da mora celo proti svoji volji posredno (indirektno) sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja in naše posvetitve, Bogu v slavo. (Janez Zlatousti) Ne boj se, ker je hudičeva moč podvržena Božji suvereni moči. On lahko samo »laja na verigi«, ne more pa te ugrizniti. Lahko ti zadaja strah, ne more pa ti storiti nikakršnega zla, niti hudega. Preizkušana duša, ki je povezana z Bogom, zadaja satanu strah, kakršnega mu zadaja Bog sam. Kdor je sredi preizkušnje v Bogu, se ne boji hudiča bolj, kot bi se bal muhe ali pa mravljice. (T. Akvilska) Nekega dne bomo spoznali, kako dragocene so bile preizkušnje, ki so nas razpenjale na križ, kajti samo stanovitnost sredi preizkušenj kaže razliko med hudičevimi in Božjimi sinovi. (T. Akvinski)

      Tudi sam sem vedno do kosti in mozga ter tudi potočenih solz zaradi moje drage svete Matere Terezije pretresen, ko sem bral o tem, kako je sveta Mati Terezija stanovitno premagovala vse preizkušnje in križe ter vztrajala v Usmiljenju in Dobroti v Kalkuti. Jezus ji je rekel: ” Pojdi in poskrbi za moje reveže v Kalkuti”. In je šla in delala noč in dan s sestrami. Vsak od nas dobi svojo porcijo trpljenja! Ko sem doživljal razne križe in težave sem pogostokrat, ko zaradi skrbi nisem spal, goreče molil in prosil Boga za Navdih in Pomoč, kaj naj naredim, da bodo moje odločitev prave in da se bodo ohranila delovna mesta in podjetja v dobri kondiciji. Da bomk delal ptrave stvari v dobro ljudi! Spomnim se dr. Janeža Janeza, ki je zbežal po vojni na Tajvan in kot zdravnik kirurg 38 ket noič in dan neumorno zdravil bokne Kitajce, zgradil bolnice in učil medicine mlade kitajske kadre. Do smrti iz Ljubezni do Boga in Ljudi. In nikoli ni želel nobenega plačila, zahvale ali priznanja! Ali Pedro Opeka misijonar na Madagaskarju, koliko nadčoveškega napora in potrpljenja je moral pregarati, da je pomagal domačinom in uspel v 30 letih!

      Znanec prof. dr. Brkič Danijel pastor in profesor evangeličanske teologije v Zagrebu (že objavljen njegov celoten prisevek na tem medmrežju!) pravi: “Samo en način je, da pobegneš iz preizkušnje, in ta je, da greš skozi preizkušnjo. Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.« Nekatere življenjske težave ne bodo nikoli odstranjene. Moramo se jih naučiti sprejemati in verjeti, da nam je dovolj Božja milost. Apostol Pavel je trikrat prosil Gospoda, naj odvzame »trn« iz njegovega telesa, pa mu je Gospod raje podelil milost, s katero je lahko to prenašal. (2 Kor 12,8-10)”

      Vsakdo mora iti skozi trpljenje in preizkušnje in stanovitno vztrajati, tako kot Jezus na križu! Redki so, ki nimajo preizkušenj! Bog nikomur ne naloži toliko bremen, kolikor jih lahko nosi človek! Ker nas Ljubi in nam hoče le dobro! Dobri ljudje imajo preizkušnje in težave zato, da se prekalijo in utrdijio in da so potem še boljši! Bogu v Čast in Veselje! Amen.

    • Janez says:

      MOLITEV K MATERI TEREZIJI IN K JEZUSU (Odlomek iz Ognjišča)
      Bi pa tu lahko dodali še svetnico – blaženo Mater Terezijo iz Kalkute. Ta velika dobrotnica človeštva je namreč dolga leta preživela v ‘notranji temi’ in vztrajala v Ljubezni do revežev v Indiji. Iz njenih pisem vidimo, kako je bila preizkušana, ko jo je navdajal tak občutek, da je Bog daleč od nje. Šla je skozi ‘temno noč’ božje odsotnosti, ki je bila preizkušnja ali bo vztrajala in zmogla uresničiti Božji načrt pomoči revežem v Kalkuti. Res je, pravijo dušeslovci, da ni šlo za duševno bolezen, ampak pojav, ki je pri svetnikih dokaj znan, da morajo skozi temno noč odsotnosti Boga in se prebijati naprej. A je vztrajala! Podobno so doživljali tudi nekateri drugi svetniki. In sedaj se lahko vprašamo, če je ona v življenju tako vztrajala na poti za Bogom in celo druge vodila k njemu, kako ne bi stala ob strani tudi vam, če se ji boste priporočali? Še več. V času svojega zemeljskega življenja je imela svoje srce vedno odprto za kakršnokoli stisko ljudi. Zakaj bi sedaj, ko je pri Bogu, bila gluha za našo človeško stisko in stiske drugih ljudi. Torej se lahko tudi njej priporočamo, da nam pomaga nositi križ naše bolezni. Ognjišče je zapisalo pomembno novico, ko je novinar Ognjišča srečal dve misijonarki ljubezni, sestri iz reda, ki ga je ustanovila Mati Terezija. Povedali sta mu, da imajo pričevanje neke gospe, ki se je v depresiji v molitvi zatekla k blaženi/sveti Materi Tereziji iz Kalkute in stanje se ji je precej izboljšalo!

      Prav tako novinar v Ognjišču navaja primer depresivne žene, ki je povedala: »Ko se spomnim svojih najtežjih trenutkov, ko sem se bojevala z depresijo, sem zagledala ob sebi Jezusa. Spomnim se, kako sem neke noči jokala. Tisti občutek, kakor da si povsem sam. V tistem trenutku pa me je preplavila božja navzočnost – takrat ko sem jo najbolj potrebovala. Depresija nima nobene zveze s pomanjkanjem vere. Zame je bila katalizator za še globljo vero. Kati bili so dnevi, tisti najtežji trenutki, ko je bila vera edino, kar sem imela.« Kristus ni obljubil življenja brez bolečin, bolezni in težav, toda obljubil nam je Tolažnika in Odrešenika, ki pomaga bolnim in pomoči potrebnim.

      Hvala Ti sveta Mati terezija za vse. Rad Te imam. Prosim za nas Marijo in Jezusa, da nam bo pomagal in uslišal vse naše prošnje. Amen.

    • Janez says:

      MOLITEV PROTI DEPRESIJI Sv. Ignacija Lojolskega

      Sv. Ignacij Lojolski je razumel temo depresije. Imel je celo skušnjavo, da bi storil samomor
      Depresija je izjemno težka bolezen. Dobra novica pri tem pa je, da v tej bitki nismo sami in da je poleg medicinske oskrbe na voljo dolg seznam nebeških prijateljev/svetnikov, ki nam pomagajo videti Kristusovo Luč.

      Eden takih svetnikov, ki je dobro poznal depresijo in je močan priprošnjik, je sveti Ignacij Lojolski. V nekem trenutku je bil silovito skušan, da bi končal svojo stisko in storil samomor. Odločil se je, da ne bo niti jedel niti pil (razen če bi bilo njegovo življenje ogroženo), dokler mu Bog ne bo naklonil miru, za katerega je prosil. Tako je nadaljeval vse do konca tedna, ko ga je njegov spovednik ustavil.” S pomočjo Božje milosti se mu je uspelo izviti iz temine brezupa in postal je eden največjih svetnikov vseh časov.

      Jezus Kristus,
      ko je vse temno
      in občutimo le svojo šibkost in nemoč,
      nam daj začutiti svojo navzočnost,
      svojo ljubezen in svojo moč.
      Pomagaj nam popolnoma zaupati
      v tvojo Ljubezen, ki nas ščiti,
      in v moč, ki nas krepi,
      da nas nič ne bo moglo prestrašiti ali skrbeti.
      Zakaj le če bomo živeli v tvoji bližini,
      bomo videli tvojo roko,
      tvojo pot in tvojo voljo v vseh stvareh.

      Najdeno na medmrežju Aleteia

  13. Miro says:

    STVARNO IN RESNIČNO ŽIVLJENJE JE OČE, KI PO SINU IN V SVETEM DUHU RAZLIVA NEBEŠKE DAROVE BREZ IZJEME NA VSE. ZARADI NJEGOVEGA USMILJENJA SMO TUDI MI LJUDJE PREJELI NEVARLJIVO OBLJUBO VEČNEGA ŽIVLJENJA (sv. Ciril Jeruzalemski)

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    “VERUJEM … VEČNO ŽIVLJENJE”

    Kaj je večno življenje?

    Večno življenje je življenje, ki se bo začelo takoj po smrti. Ne bo imelo konca. Pred njim bo za vsakega posebna sodba, izvršena po Kristusu, sodniku živih in mrtvih, in bo potrjena s poslednjo sodbo.

    Kaj je posebna sodba?

    Je sodba takojšnjega povračila, ki ga vsakdo ob smrti prejme od Boga v svoji neumrljivi duši po njegovi veri in po njegovih delih. To povračilo je takojšnji vstop v nebeško blaženost, neposredno ali po ustreznem očiščevanju, ali pa vstop v večno pogubljenje v peklu.

    Kaj razumemo z “nebesi”?

    Z “nebesi” razumemo stanje najvišje in dokončne sreče. Tisti, ki umrjejo v božji milosti in ne potrebujejo nadaljnjega očiščevanja, so zbrani okoli Jezusa in Marije, angelov in svetnikov. Tako sestavljajo nebeško Cerkev, kjer gledajo Boga “iz obličja v obličje” (1 Kor 13,12), živijo v občestvu ljubezni s presveto Trojico in prosijo za nas.

    “Stvarno in resnično življenje je Oče, ki po Sinu in v Svetem Duhu razliva nebeške darove brez izjeme vse. Zaradi njegovega usmiljenja smo tudi mi ljudje prejeli nevarljivo obljubo večnega življenja” (sveti Ciril Jeruzalemski).

    Kaj so vice?

    Vice so stanje tistih, ki umrejo v božjem prijateljstvu, a čeprav jim je njihovo večno zveličanje zagotovljeno, še vedno potrebujejo očiščenja, da bi vstopili v nebeško blaženost.

    Kako moremo pomagati dušam v vicah pri očiščevanju?

    V moči občestva svetih morejo verniki, ki še potujejo na zemlji, pomagati dušam v vicah tako, da zanje molijo in predvsem darujejo evharistično daritev, pa tudi miloščino, odpustke in spokorna dela.

    V čem obstaja pekel?

    Pekel obstaja v večni obsojenosti tistih, ki po svobodni izbiri umrjejo v smrtnem grehu. Glavna kazen pekla obstaja v večni ločenosti od Boga, v katerem edinem ima človek življenje in večno blaženost, za kateri je bil ustvarjen in po katerih hrepeni. Kristus izreka to stvarnost z besedami: “Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj!” (Mt 25, 41).

    Kako se sklada obstoj pekla z neskončno božjo dobroto?

    Bog, ki je ustvaril človeka svobodnega in odgovornega, vsekakor spoštuje njegove odločitve in hoče, “da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja” (2 Pt 3,9). Zato je človek sam, ki se v polni avtonomiji prostovoljno izključi iz občestva z Bogom, če do trenutka svoje smrti vztraja v smrtnem grehu ter zavrača božjo usmiljeno ljubezen.

    V čem bo poslednja sodba?

    Poslednja (vesoljna) sodba bo obstajala v razsodbi o blaženem življenju ali o večni kazni, ki jo bo Gospod Jezus izrekel ob svoji vrnitvi kot sodnik živih in mrtvih glede “pravičnih in krivičnih” (Apd 24,15), ki bodo vsi zbrani okoli njega. Zaradi te poslednje sodbe bo vstalo telo deležno plačila, ki ga je duša imela v posebni sodbi.

    Kdaj se bo izvršila ta sodba?

    Poslednja sodba se bo izvršila ob koncu sveta. Samo Bog ve za dan in uro te sodbe.

    Kaj je upanje na novo nebo in novo zemljo?

    Po poslednji sodbi bo vesoljstvo samo, rešeno suženjstva razpadljivosti, deležno Kristusove slave z nastopom “novih nebes” in “nove zemlje” (2 Pt 3,13). Tako bo dosežena polnost božjega kraljestva ali dokončno uresničenje božjega odrešenjskega načrta, ki je bil “spet zediniti v Kristusu kot eni glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji” (Ef 1,10). Bog bo tedaj “vse v vsem” (1 Kor 15,28), v večnem življenju.

    “Amen”

    Kaj pomeni amen, ki sklene našo veroizpoved?

    Hebrejska beseda amen, s katero se končajo tudi zadnja knjiga Svetega pisma, nekatere novozavezne molitve in bogoslužne molitve Cerkve, pomeni našo zaupno in popolno pritrditev vsemu, kar smo izpovedali, da verujemo; pomeni popolnoma zaupati Njemu, ki je nepreklicni “Amen” (Raz 3,14): Kristus Gospod.

    (vir: Kompendij KKC, 207-217)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  14. Janez says:

    KAJ POMENI TRIKRATNA PONOVITEV (TRIHAGIUM), DA JE BOG SVET, SVET, SVET?

    Besedna zveza ali trikratna ponovitev (trihagium) »svet, svet, svet« se pojavi dvakrat v Svetem pismu, enkrat v Stari zavezi (Izaija 6,3) in enkrat v Novi (Razodetje 4,8). Obakrat ju izgovarjajo ali pojejo nebeška bitja in obakrat se pojavi v videnju Božjega prestola: prvič preroka Izaija in drugič apostola Janeza. Preden se posvetimo trikratni ponovitvi Božje svetosti, je pomembno razumeti, kaj točno pomeni Božja svetost. Božja svetost je ena izmed najtežjih Božjih lastnosti za razlago, delno zato, ker je ena njegovih bistvenih lastnosti, ki je ne deli s človekom. Človek, ustvarjen po Božji podobi, si z Bogom deli veliko njegovih lastnosti (ljubezen, usmiljenje, zvestobo itd.), a seveda v veliko manjšem obsegu. Nekatere Božje lastnosti pa so edinstvene zanj in jih ustvarjena bitja ne bodo nikoli delila z njim – vseprisotnost, vsevednost, vsemogočnost in svetost. Božja svetost je tisto, kar ga ločuje od vseh drugih bitij. Po svetosti se razlikuje od vsega drugega. Božja svetost je več kot samo njegova popolnost ali brezgrešna čistost; je bistvo njegove »drugačnosti«, njegova transcendenca. Božja svetost obsega skrivnost njegove čudovitosti in povzroča, da se čudimo v osuplosti in oboževanju, ko začnemo doumevati vsaj delček njegovega veličastva.

    Izaija je bil priča Božji svetosti v svojem videnju, opisanem v Izaiju 6. Čeprav je bil Izaija Božji prerok in zelo religiozen človek, je njegov odziv na videnje Božje svetosti povzročil močno zavedanje svoje lastne grešnosti, celo do točke, ko se je zbal za svoje življenje (Izaija 6,5). Celo brezgrešni angeli v Božji prisotnosti, ki so klicali »Svet, svet, svet je GOSPOD nad vojskami, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!« so si pokrili obraz in noge s štirimi od svojih šest kril. Pokrivanje obraza in nog nedvomno označuje strahospoštovanje in občudovanje, ki ga vzbudi neposredna bližina Boga (Druga Mojzesova knjiga 3,4–5). Serafini so se pokrili, kot da bi se skušali čim bolj skriti, v priznanju svoje nevrednosti v prisotnosti Svetega. In če čisti in sveti serafini izkazujejo takšno spoštovanje v Božji prisotnosti, s kakšnim globokim občudovanjem bi se morali mi, onesnažena in grešna bitja, upati približati njemu! Strahospoštovanje, ki ga Bogu izkazujejo angeli, bi nas moralo okarati na našo predrznost, kadar lahkomiselno in brez strahospoštovanja hitimo v njegovo prisotnost, kot to pogosto storimo, ker ne razumemo njegove svetosti.

    Janezovo videnje Božjega prestola v Razodetju 4 je bilo podobno tistemu v Izaiju 6. Ponovno so bila tam živa bitja okrog prestola, ki so vzklikala: »Svet, svet, svet, Gospod Bog, vladar vsega, ki je bil, ki je in ki pride!« (Razodetje 4,8), v spoštovanju in občudovanju Svetega. Janez potem opisuje ta bitja, ki so nenehno dajala slavo, čast in spoštovanje Bogu okrog njegovega prestola. Zanimivo je, da je Janezov odziv na videnje Boga na prestolu drugačen od Izaijevega. Ne piše, da bi Janez padel na tla v grozi in zavedanju svojega grešnega stanja, mogoče zato, ker se je Janez že srečal z vstalim Kristusom na začetku svojega videnja (Razodetje 1,17). Kristus je položil roko na Janeza in mu rekel, naj se ne boji. Na enak način se lahko mi približamo prestolu milosti, če imamo na sebi Kristusovo »roko«, tako rekoč, v obliki njegove pripisane pravičnosti, zamenjana za naše grehe na križu (Drugo pismo Korinčanom 5,21).

    A zakaj trikratna ponovitev »svet, svet, svet si Ti Gospod« (ki se imenuje v grščini trihagij ali v latinščini trihagium)? Trikratna ponovitev imena ali besedne zveze je običajen hebrejski poudarjen izraz presežne stopnje. V Jeremiju 7,4 prerok predstavlja Jude, ko trikrat reče »Gospodov tempelj,« in s tem izrazi njihovo poudarjeno zaupanje v svoje čaščenje, čeprav je bilo hinavsko in pokvarjeno. Jeremija 22,29 in Ezekiel 21,27 vsebujeta podobne trikratne izraze intenzivnosti. Zato ko angeli okrog prestola kličejo ali vzklikajo drug drugemu: »Svet, svet, svet,« izražajo z največjo močjo in gorečnostjo resnico o najvišji svetosti Boga, tej bistveni lastnosti, ki izraža njegovo čudovito in veličastno naravo.

    Poleg tega trihagij ali trihagium ali trikratna ponovitev izraža troedino naravo Boga, namreč eno večno bistvo v treh osebah, od katerih so vse enako svete in veličastne. Prva oseba troedinega Boga je Oče (Evangelij po Marku 14,36; Pismo Rimljanom 8,15; Pismo Galačanom 4,6). Druga oseba troedinega Boga je Jezus Kristus, Sveti, ki ni »videl trohnobe« v grobu, ampak je vstal od mrtvih in je povišan na desnico Boga Očeta. Njegova pravičnost, pripisana vernikom, nam omogoča, da stojimo pred prestolom svetega Boga brez sramu (Apostolska dela 2,26–27; 3,14; 13,32–35). Tretja oseba troedinega Boga, Sveti Duh, s samim imenom izraža sveto bistvo Boga (Prva Mojzesova knjiga 1,2; Evangelij po Mateju 1,20; 3,16–17). Nazadnje pa dve videnji angelov okrog prestola, ki vzklikajo: »Svet, svet, svet,« jasno kažejo, da je Bog isti v obeh zavezah. Nekateri zmotno mislijo, da je Bog Stare zaveze Bog jeze, Bog Nove zaveze pa Bog ljubezni. Izaija in Janez pa predstavljata enotno sliko našega nadvse svetega, veličastnega, čudovitega Boga, ki se ne spreminja (Malahija 3,6). Bog je isti včeraj, danes in na veke (Pismo Hebrejcem 13,8). Pri Bogu »ni spremembe ne sence menjave« (Jakobovo pismo 1,17). Božja svetost je večna, tako kot je večen Bog. Ljubimo in Zaupajmo v Boga in živimo tako, kot nas je Učil Jezus Kristus! Sveti Duh pridi in nas Poduči in nas Vodi, da bomo pravilno razumeli in spolnjevali Božjo Voljo!

    Gotquestions et altro

  15. Janez says:

    Kje je Bog? Kje je Bog, ko boli in ko trpimo?
    Sveto pismo uči, da Bog vlada nad narodi s svojega svetega prestola v nebesih (Psalm 47,9; Izaija 6,1; 66,1; Pismo Hebrejcem 4,16). Čeprav vemo, da je Božja prisotnost v nekem smislu edinstveno v nebesih, učenje Svetega pisma tudi jasno pove, da je Bog vseprisoten. Prisoten je vsepovsod hkrati. Od začetka Svetega pisma vidimo Božjo prisotnost, ki veje nad zemljo, tudi ko je bila ta še brez oblike in prazna (Prva Mojzesova knjiga 1,2). Božje veličastvo napolnjuje vso zemljo (Četrta Mojzesova knjiga 14,21). V vsem Svetem pismu je veliko primerov o Božji prisotnosti, ki se giblje po zemlji, se sporazumeva z njegovim stvarstvom (Prva Mojzesova knjiga 3,8; Peta Mojzesova knjiga 23,15; Druga Mojzesova knjiga 3,2; Prva knjiga kraljev 19,11–18; Evangelij po Luku 1,35; Apostolska dela 16,7). Pismo Hebrejcem 4,13 pravi: »Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.« Jeremija 23,24 pravi: »Ali se more kdo tako povsem skriti, da ga ne bi videl? govori GOSPOD. Mar ne napolnjujem nebes in zemlje? govori GOSPOD.« Psalm 139 vsebuje čudovito pričevanje o Božji vseprisotnosti.

    Kje je Bog?
    Če si Božji otrok samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa, je Bog vedno ob tebi in s teboj, poleg tebe, nad teboj in v tebi. Božja prisotnost in budna skrb te nikoli ne zapustita. Če nisi verni kristjan, je Bog prav pred teboj in te opozarja na svojo upravičeno in pravično jezo nad tvojim grehom uporništva proti njemu, ki ga boš izkusil za vso večnost v peklu, če se ne spreobrneš in ne začneš zaupati izključno Jezusu Kristusu za odpuščanje in večno življenje. Vendar Božja Volja je suverena in Bog lahko ravna tudi drugače. Mogoče je boljše naše človeško vprašanje kot »Kje je Bog?« vprašanje »Kje si ti v odnosu do Boga in ali spolnjuješ Božjo Voljo in živiš tako kot nas Uči Jezus Kristus?«

    Kje je Bog, ko boli?
    Zdi se, da si najbolj želimo poznati odgovor na to vprašanje, ko se srečamo z bolečimi preizkušnjami in dvomi, ko zbolimo ali trpimo. Celo Jezus je med svojim križanjem vprašal: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Evangelij po Mateju 27,46). Preberimo zato celoten Psalm 22, 2-3, da bomo videli, kaj je hotel Jezus povedati: »2 Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?
    Daleč od moje rešitve so besede mojega vpitja. 3 Moj Bog, kličem podnevi, pa me ne uslišiš, ponoči, pa ni pomiritve zame«.
    Jezus je bil pozabljen od Očeta, medtem ko je trpel na križu, ker je nase prevzel greh namesto Božjega izvoljenega ljudstva (Drugo pismo Korinčanom 5,21; Prvo Petrovo pismo 3,18). Neverujoči opazovalci takrat in danes ne razumejo, da je Bog zapustil Jezusa zaradi grehov izvoljenih, ne zaradi njegovih grehov. Zato zmotno sklepajo, da bo pozabil tudi svoje otroke v najtemnejših trenutkih. Vendar če naprej opazujemo dogodke, ki so se odvili po križanju, se razodene resnica, da nas nič ne more ločiti od Božje ljubezni, niti smrt ne (Pismo Rimljanom 8,37–39). Potem ko je bil Jezus križan namesto nas, je bil obujen od mrtvih in poveličan (Prvo Petrovo pismo 1,21; Evangelij po Marku 16,6.19; Pismo Rimljanom 4,24–25). Že samo iz tega primera smo lahko prepričani, da celo ko ne čutimo Božje prisotnosti sredi svoje bolečine, lahko še vedno verjamemo njegovi obljubi, da nas ne bo nikoli zapustil ne pozabil (Pismo Hebrejcem 13,5). Svoje zaupanje stavimo na dejstvo, da Bog nikoli ne laže, nikoli se ne spremeni in njegova beseda je za vedno resnična (Četrta Mojzesova knjiga 23,19; Prva Samuelova knjiga 15,29; Psalm 110,4; Malahija 3,6; Pismo Hebrejcem 7,21; 13,8; Jakobovo pismo 1,17; Prvo Petrovo pismo 1,25). Ne upade nam pogum sredi bolečih okoliščin, ker živimo po veri v vsako besedo, ki je izšla iz Božjih ust, ne polagamo svojega upanja v to, kar vidimo ali zaznavamo. Zaupamo Bogu, da bodo naše lahke in trenutne stiske dosegle za nas večno slavo, ki močno pretehta vse trpljenje, ki ga bomo prestali na tej zemlji. Zato ne upiramo oči v to, kar se vidi, ampak v to, kar se ne vidi, ker vemo in verjamemo, da je to, kar se vidi, začasno, to, kar je nevidno, pa večno (Drugo pismo Korinčanom 4,16–18; 5,7). Zaupamo tudi Božji besedi, ki pravi, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu (Pismo Rimljanom 8,28–30). Čeprav ne vidimo vedno dobrih koncev, proti katerim deluje Bog, smo lahko prepričani, da bo prišel čas, ko bomo jasneje razumeli in videli. Božja pota niso naša pota in so skrivnostna.

    Živimo z omejenim razumevanjem Božjih stvari (Izaija 64,7), a prihaja dan, ko bomo nekoč spoznali in razumeli vse (Job 37,5; Izaija 40,28; Pridigar 11,5; Prvo pismo Korinčanom 13,12; Prvo Janezovo pismo 3,2). Kje je Bog, ko boli? Ko se srečujete s težkimi časi, v katerih ne morete videti njegove roke, zaupajte njegovemu srcu in bodite prepričani, da vas ni pozabil. Ko se zdi, da sami nimate moči, takrat lahko najpolnejše počivate v njegovi prisotnosti in spoznate, da se njegova moč dopolnjuje v vaši slabotnosti (Drugo pismo Korinčanom 12,9–10). Bog nas ljubi tudi ko grešimo in smo se oddaljili od Boga, ker nam hoče le dobro. Bog Ljubi vse, ker drugače ne more.

    Gospod Jezus Kristus,
    Do zdaj sem nekajkrat živel brez Tebe in grešil.
    Pregrešil sem se zoper Tebe in drugim ljudem;
    Zato sem soodgovoren za greh in trpljenje na tem svetu.
    Od srca mi je žal za to.
    Oprosti mi moje grešne prestopke, krivdo in žalitve Tebe.
    Prosim odpusti mi in me opraviči ter pomagaj, da se poboljšam.
    Hvala Jezus, da si bil po Božji Volji pripravljen trpeti na križu in umreti za naše Odrešenje.
    Prosim Jezus, prevzemi od zdaj naprej Vodstvo mojega življenja in me Poduli, da ne zaidem.
    Naredi me prosim takšnega, kot si me Ti želiš in kot je najboljše zame in za druge ljudi.
    Hvala Ti Gospod Jezus, da si me poslušal in mi odpustil moje grehe in mojo krivdo.
    Hvala Ti, da si mi odpustil in da mi pomagaš, da se spreobrnem in postanem nov človek.
    Amen.

    Ne morem služiti Kristusu, ne da bi hodil za Njim.
    Gospod, tebi izročamo svoje roke in noge,
    vse, kar smo in kar imamo,
    da boš po nas lahko nagovarjal vse ljudi
    in nas vse vodil k sebi. Amen.

    Gotquestions et altro

  16. Miro says:

    »ZANESLJIVA JE BESEDA: ČE S KRISTUSTOM UMREMO, BOMO Z NJIM TUDI ZAŽIVELI« (2 Tim 2,11)

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    “VERUJEM … VSTAJENJE MESA”

    Kaj označuje izraz meso in kakšen je njegov pomen?

    Izraz meso označuje človeka v njegovem stanju slabotnosti in umrljivosti. “Meso je stožer odrešenja in zveličanja” (Tertulijan). Verujemo namreč v Boga, ki je stvarnik mesa; verujemo v Besedo, ki je postala meso, da bi odkupila (rešila) meso; verujemo vstajenje mesa, dovršitev stvarjenja in odrešenja mesa.

    Kaj pomeni “vstajenje mesa”?

    Pomeni, da končno stanje človeka ne bo samo duša, ločena od telesa, marveč da bodo tudi naša umrljiva telesa nekoč znova prejela življenje.

    Kakšen je odnos med Kristusovim in našim vstajenjem?

    Kakor je Kristus resnično vstal od mrtvih in živi na veke, tako bo On sam poslednji dan obudil z nerazpadljivim telesom vse: “tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi” (Jn 5,29).

    Kaj se ob smrti zgodi z našim telesom in našo dušo?

    Ob smrti, ločitvi duše od telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre duša, ki je neumrljiva, naproti srečanju z božjo sodbo in čaka, da se bo spet združila s telesom, ko bo ob Gospodovi vrnitvi vstalo spremenjeno. Razumevanje načina, kako se bo izvršilo vstajenje, pa presega zmožnost naše predstave in našega razuma.

    Kaj pomeni umreti v Kristusu Jezusu?

    Pomeni umreti v božji milosti, brez smrtnega greha. Verujoči v Kristusa more tako po njegovem zgledu preoblikovati svojo smrt v dejanje pokorščine in ljubezni do Očeta. “Zanesljiva je beseda: če s Kristusom umremo, bomo z njim tudi zaživeli” (2 Tim 2,11).

    (vir: Kompendij KKC, 202-206)

  17. Janez says:

    KAKŠNA JE PRAVA KRŠČANSKA MOLITEV K BOGU ? (Mag. Boštja Hari, medmrežje Aleteia)
    “Opažam, da imajo mnogi katoličani napačno podobo Boga”
    Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja razkriva Boštjan Hari. Boštjan Hari je magister teologije. Vodi različne seminarje za duhovno rast in notranje ozdravljenje ter deluje v okviru zavoda Kerigma. Je avtor knjige Božja ljubezen odpušča in ozdravlja.

    Učili smo se, da je molitev pogovor z Bogom. Nekateri pravijo, da molijo rožni venec, spet drugi, da ne molijo, ampak Boga raje poiščejo v naravi … Ali sploh obstaja definicija molitve? Molitev je pogovor z Bogom, če poteka dvosmerna komunikacija. Če mu govorim le jaz in ga ne poslušam, med nama ni pogovora, ampak monolog. Molitev je obrnitev od sebe k Bogu in preusmeritev pozornosti Nanj. Če tega ni, je molitev le izgovarjanje besed. Pot molitve je v tem, da se pozornost preusmerja na Boga; kolikor več pozornosti je na Njem, večji in hitrejši bodo učinki v našem življenju. V krščanstvu obstaja “pravilo”, ki se glasi: “Bolj kot je človek v molitvi pozoren nase, manj pozna sebe. Bolj ko je pozoren na Boga, večje učinke dosega, saj tako spoznava sebe.”

    To je neizogibno. Mnogi ljudje med molitvijo mislijo le nase. A način molitve jih ne spreminja. Ostajajo ves čas enaki in se v svoji duhovni rasti ne premaknejo niti za centimeter. Danes najdemo najrazličnejše oblike in tehnike molitve ali meditacije. Kako lahko prepoznamo, katera je skladna s krščanstvom? Krščanska je tista, ki je naravnana na Kristusa, na Troedinega Boga. Je tista, ki je usmerjena Nanj, ki vstopa v odnos z Njim. Ko govorim jaz, posluša On, ko govori On, poslušam jaz. Slednega krvavo manjka. Malo katoličanov posluša Boga, ki nam najbolj očitno govori po Svetem pismu. Bog si želi, da bi ga spoznavali. Nikogar pa ne moremo spoznavati, če se z njim ne družimo in ga ne poslušamo. Imamo le neko mnenje ali vtis o njem. Zaradi nepoznavanja Božjih besed imamo mnogi katoličani napačno oz. površno podobo o Bogu. Opažam, da večina katoličanov sploh ne vé, katera oblika molitve prinaša največ koristi in sadov. To je premišljevalna molitev ali krščanska meditacija. In kakšna je premišljevalna molitev?

    Premišljevalna molitev nas sili, da od sebe prehajamo k Bogu. Kdor pozorno premišljuje o Jezusovem življenju in njegovih besedah, ga vedno bolj spoznava. Če jih potem prenese v konkretno življenje, je kot dobra zemlja, ki zagotovo rojeva sadove v življenju. To pomeni, da je v njem več miru, ljubezni, radosti, samoobvladanja, potrpežljivosti … Le kdo si ne želi imeti več tega v svojem življenju? Obstajajo mnoge duhovne tehnike, ki obljubljajo duhovno in osebnostno rast. Vendar človek ne more celostno rasti v življenju, če ne spoznava Boga po Jezusu, kajti le spoznavanje in posnemanje Jezusa je najboljša pot za človeka. Jezus ni le Učitelj, ampak tudi Odrešenik – ima moč, da me spreminja in ozdravlja.

    Molitev me mora spreminjati v boljšega človeka, v Kristusovo podobo. Če me ne, moram način molitve spremeniti.

    Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? In kako naj molimo, da nas bo Bog uslišal? Če pozorno beremo Sveto pismo, vidimo, da si Jezus želi, da v prošnjah vztrajamo, prosimo z zaupanjem in že s pričakovanjem v uslišanje. Jezus navaja za to tudi določene “pogoje”. Na primer: “Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.” Da bi bili uslišani, nas vabi, da te “pogoje” spolnjujemo. Jezus nam je tudi povedal, kaj naj bo naša glavna skrb: da iščemo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo. To je tudi temelj dobre molitve. Dogaja se, da nas Bog ne usliši, kljub temu da si prizadevamo za “spolnjevanje” njegovih pogojev. To je znamenje, da še ni čas za uslišanje, kajti On vsakega usliši ob svojem času. Ali pa nas nikoli ne bo uslišal, ker to ne bi bilo najboljše za nas. Mnogim ljudem se zdi molitev naporna in dolgočasna. Je molitev lahko tudi radostna in vesela? Seveda, ker se med molitvijo vrtijo okrog sebe, svojih težav, problemov, skrbi, želja, ciljev in življenjskih načrtov… in ne okrog Boga. Normalno je, da je taka molitev naporna in dolgočasna, saj ne prinaša nobenih sadov, učinkov, miru, tolažbe … V takšni molitvi Bog običajno sploh ni navzoč, saj je srce oddaljeno od Njega, čeprav je na molivčevih ustnicah.

    V molitvi lahko doživljamo radost. Več ko je v nas drže hvaležnosti in zavedanja, da vsaka dobra stvar prihaja od Boga, da ni naključje ali samoumevno, kar se nam je zgodilo, več bo v nas zahvaljevalne molitve. S takšnim načinom vstopamo v Božjo bližino, kjer je radost. Tu je še slavljenje, kjer slavimo in častimo dobrega Boga. Bolj ko mislimo na Boga in delujemo po Njegovih besedah, bolj ostajamo v Njegovi prisotnosti.

    Kaj storiti, ko naša molitev ni uslišana, npr. ko bolezen napreduje, naš bližnji umre … Običajen odziv je takrat jeza in zamera Bogu, kar je s človeškega vidika povsem razumljivo. Pa je to primerna reakcija? Vse te “negativne” reakcije izhajajo iz nezaupanja v Božjo previdnost in dobroto, nepoznavanja Boga, pa tudi zaradi naše miselnosti, nevere v posmrtno življenje itd. Govorimo na primer, kaj vse je nekdo zamudil, ker je umrl mlad (v bistvu je bil obvarovan mnogih skušnjav in preizkušenj). Vse to v nas sproža mnoge jezne in frustrirane odzive. A sv. Pavel nam pravi: “Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” Če resnično ljubimo Boga, verujemo, da nam vse pripomore k dobremu, in to tudi počasi dojemamo. “Ljudje so bolni, resnično trpijo, nimajo hrane za preživetje … Jaz pa molim, da me ne bi ujel dež na poti v službo.” Se sploh sme moliti za tako majhne, nepomembne reči? Seveda se sme moliti. Bog je dobri Oče in si želi, da se Nanj obračamo kot majhni otroci, tudi za najbolj banalne reči. On želi biti konkretno navzoč v vsakem trenutku našega življenja, vanj se želi vmeša(va)ti. Komaj čaka, da ga pokličemo v naše, tudi banalne situacije in jih delimo z Njim kot z najbolj zaupnim prijateljem. Njemu nikoli ne težimo, ves čas nam je na razpolago.

    Kakšen je vaš osebni odnos do molitve? Lahko podate kakšen primer vaše (uslišane ali neuslišane) molitve? Uslišanih molitev je bilo veliko. Ob nepričakovani smrti enega od bližnjih sem čutil, da je moje srce ranjeno, zlomljeno, kar je nekaj povsem normalnega. Po nekaj dnevih od smrti sem se ulegel na posteljo. V telesu sem čutil utrujenost in čustveno izčrpanost, gledal sem proti stropu in svojo pozornost usmeril na Jezusa. Naenkrat mi je na misel prišel stavek iz Svetega pisma: “Bog ozdravlja strte v srcu in obvezuje njihove rane.” Jezusu sem rekel: “Jezus, moje srce je strto in ranjeno. Prosim te, usmili se me in ga ozdravi.” Nekajkrat sem to ponovil in v telesu začutil, da se iz predela želodca dviguje žalost. Solze so začele teči, jaz pa sem ponavljal zgornje besede. Molil sem z resnično ponižnim srcem. Po približno desetih minutah sem začutil silovito olajšanje. Presenečen sem bil, da ni več bolečine, ko sem pomislil na to osebo. Od tedaj ne čutim več nobene bolečine ob spominu nanjo. To se mi je zdelo resnično čudežno ozdravljenje, kako hitro in močno je Bog posegel v mojo bolečino ter jo popolnoma ozdravil.

    Medmrežje Aleteia Bostjan Hari Bogu nikoli ne težimo, saj nam je ves čas na razpolago.

    Addendum
    Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja je podal magister teologije Boštjan Hari za medmrežje Aleteia. Preberimo in se podučimo, da bomo kot verniki več vedeli!

    Vsakomur od nas se kdaj zgodi, da svoj dan začnemo brez molitve ali brez kakršnekoli misli na Boga. Morda niti ne pomislimo, da bi se Bog zanimal za naše vsakodnevno delo, še posebej če to nima nobene zveze z vero. Pa vendar Boga zanimajo vsi vidiki našega življenja in želi biti prisoten pri našem delu. Želi si naše blaginje in dar dela nam je podaril tudi zato, da bi nas vodil po odrešenjski poti. Začnimo dan zjutraj in končajmo dan zvečer z Molitvijo k Gospodu. Iskreno in goreče molimo in ga prosimo ter preberimo tudi kakšen odlomek iz Evangelija, da slišimo, kaj nam Bog naroča in govori.

    Kako začnemo svoj dan, bo neposredno vplivalo na to, kako se bomo spopadli z različnimi izzivi in težavami, ki bodo neizogibno prišli. Zato molimo zjutraj: V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vstajam in začenjam ta dan. Naj me blagoslovi, ohrani, vodi in me popelje v večno življenje. Amen.

    Ko končamo svoj dan zvečer molimo: Gospod izročam se v Tvoje roke in se Ti zahvaljujem za ta dan. Zahvaljujem se Ti za vse, kar sem storil, za vse uspehe in dobroto ter dobra dela v služenju bližnjim. Gospd priznam, da sem grešnik in da sem veliko dobrega danes opustil in slabega storil. Prosim odpusti mi, blagoslovi me in mi podari jutri nov začetek. Hvala za življenje po Tvoji Volji. Z vsakim dnem bi rad Rastel v Ljubezni do Tebe in do bližnjih in hodil po Poti Odrešenja Jezus. Amen.

  18. Janez says:

    Molitev patra Pija, ki izžene strah, tudi strah pred smrtjo

    To noč ostani z mano, Gospod. Življenje je polno nevarnosti, potrebujem te!
    Jezus, ostani z mano,
    kajti dan umira in življenje mineva;
    približujejo se smrt, sodba in večnost.
    Obnoviti moram svoje moči, da se na poti ne ustavim,
    zato pa potrebujem tebe, Gospod.
    Pozno je že in smrt se bliža
    in jaz se bojim teme.
    Bojim se skušnjav, duhovne suše, križa in trpljenja.
    Kako te potrebujem, moj Jezus, v tej noči izgnanstva!
    Jezus, to noč ostani z mano;
    življenje je polno nevarnosti, potrebujem te.
    Dovoli, da te spoznam, kakor so te spoznali tvoji učenci
    po lomljenju kruha.
    Naj obhajilo postane luč, ki razblinja temo,
    moč, ki me podpira, in veselje mojega srca.
    Ostani z mano, Jezus, da bom ob uri svoje smrti
    hotel ostati združen v tebi,
    če ne v obhajilu, pa vsaj v milosti in ljubezni.
    Ostani z mano, Jezus; ne prosim te za božjo tolažbo,
    saj je nisem vreden; prosim te za milost tvoje navzočnosti,
    zanjo te prosim.
    Ostani z mano, Jezus, ker samo tebe iščem.
    Tvojo ljubezen, tvojo milost, tvoje srce, tvojega duha,
    ker te ljubim in prosim samo to, da bi te lahko vse bolj ljubil.
    S trdno ljubeznijo in z vsem srcem te bom ljubil,
    dokler bom živel in še naprej na veke vekov. Amen.

    Sveti pater PIJ

    Medmrežje Aleteia

  19. Janez says:

    Božje zdravilo nadangela Svetega Rafaela (Medmrežje Aleteia)

    Rafaelovo ime iz hebrejščine lahko prevedemo z besedami “Bog je ozdravil” ali “Božje zdravilo”. Njegovo angelsko poslanstvo na zemlji je ozdravljenje ljudi, kar je zelo pomembno za vse, ki na kakršenkoli način trpijo. Spodnja molitev k sv. Rafaelu je namenjena vsem, ki se želijo priporočiti nadangelu, posebej tistim, ki ta trenutek zelo trpijo. V današnjem času bi morali vsi moliti za ozdravljenje svoje domovine in vseh, ki so zboleli in trpijo na umu, telesu in duhu.

    Veličastni nadangel sv. Rafael, veliki princ Nebeških dvorov,
    ki sloviš po svojih darovih modrosti in usmiljenja.
    Ti si spremljevalec vseh popotnikov po kopnem, morju ali zraku,
    tolažitelj žalostnih in zatočišče grešnikov.
    Prosim te, pomagaj mi v vseh mojih potrebah in trpljenju tega življenja,
    kot si nekoč pomagal mlademu Tobiji na njegovem potovanju.
    Ker si “Božje zdravilo”, te ponižno prosim,
    ozdravi številne slabosti moje duše in bolezni,
    ki težijo moje telo.
    Prosimo Te Gospod Pomagaj nam, če moramo ostati doma v karanteni.
    Prosimo pomagaj nam, da bomo stanovitno prenašali vse preizkušnje.
    Naj ne izgubimo Vere in Zaupanja v Božjo Milost in Božjo Pomoč!
    Posebej te prosim za preprečevanje obolevnosti proti boleznim in proti koronavirusu, ki se širi doma in v svetu.
    PROSIM TE ZA OZDRAVITEV BOLEZNI KORONAVIRUSA IN DRUGIH BOLEZNI (tu je naveden oseben namen; dodamo …..)
    in veliko Milost čistosti, da bom pripravljen postati tempelj Svetega Duha.
    Amen.

  20. Janez says:

    RADIO OGNJIŠČE: LITANIJE SOČUTJA ZA VSE BOLNIKE
    Ko bolečina kar prekipeva, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko zdravljenje napreduje počasneje, kot smo upali, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko smo preplašeni zaradi terapije, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se težko odpovemo svojim načrtom, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko narašča občutje odtujenosti, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko smo iztrošeni in utrujeni, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas vznemirja nepotrpežljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se tesnobi pridruži še osamljenost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se zaradi bolezni težko pogovarjamo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se v nas naselita obup in malodušje, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se zaradi strahu ne upamo soočiti s prihodnostjo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko divjanje bolezni načne samozavest, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas napadeta jeza in zamera, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas zamorijo skrbi in preobčutljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se je težko opreti na skrb drugih, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se prebudi zavist do zdravih, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko prevladata črnogledost in cinizem, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko stisko poveča potreba po spravi, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko bolezen napak razumemo kot kazen, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko so ljubljeni in domači tako daleč, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko bolezen povzroči finančne težave, ki vodijo v obup, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas objame občutek, da ni smiselno upati, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nam slabotnost onemogoči, da bi sploh mislili, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se prijatelji v strahu pred boleznijo umaknejo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko bolezen povzroči razdražljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas preganjata obžalovanje in sram zaradi nekdanjih grehov, –
    Ko je težko spati, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko izgine apetit, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se upiramo nujnim spremembam, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas skuša zanikovanje in dvom, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko je videti, da nas nihče ne razume, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko smo privezani na dom ali omejeni v gibanju, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko grozita brezvoljnost, apatija in brezdušnost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se zaradi zdravil stanje navidez poslabša, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko je vse, kar potrebujemo, nežen dotik, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko je nemogoče ohraniti domače navade, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko je težko najti moč za nadaljevanje, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko molitev postane naporna, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko trpljenje postaja neznosno, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se bliža smrt, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.

    Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

    Usmiljeni Oče, tvoj ljubljeni Sin je izkazal posebno sočutje gobavcem, nežnost dolgoletnim bolnikom in ozdravljenje bolnikom, ki so jih položili predenj. Predte polagamo vse bolne in tiste, ki potrebujejo zdravilno milost. Naj ljubezen in usmiljenje božanskega zdravnika dvigneta vse, ki trpijo zaradi bolezni, obnovi jih v zdravju in miru. To te prosimo v imenu Jezusa, našega Gospoda. Amen.

  21. Miro says:

    JEZUS NAM JE NA KRIŽU POKAZAL NAJGLOBLJE UBOŠTVO; POPOLNO PREDANOST IN VDANOST SVOJEMU OČETU! (sv. Mati Terezija)

    V razmislek nekatere pomembnejše misli sv. Matere Terezije o križu, trpljenju, ljubezni …

    KAJ VIDITE NA KRIŽU

    Poglejte na križ in videli boste Jezusovo sklonjeno glavo, da bi vas poljubil, njegove iztegnjene roke, da bi vas objel, odprto srce, da bi vas sprejel, da bi vas obdal s svojo ljubeznijo. Ker vemo, da je bil križ njegova velika ljubezen za vas in zame, sprejmimo njegov križ z vsem, kar nam želi dati. Z veseljem darujmo vse, kar bi želel vzeti, kajti po tem bodo ljudje spoznali, da smo njegovi učenci, da pripadamo Jezusu, da je delo, ki ga opravljate vi, jaz in vsi bratje in sestre, le naša udejanjena ljubezen…

    NOSILEC LJUBEZNI JE NOSILEC KRIŽA

    Ne poskušajmo pobegniti pred križem ponižanj, pač pa izrabimo priložnost, da bi bili kot Jezus. Pustimo mu, da svoje trpljenje živi v nas. Biti nosilec ljubezni pomeni biti nosilec križa. Morda pademo, ko nosimo križ. Prosite Simona, naj vam pomaga… Na križu nam je Jezus pokazal najgloblje uboštvo; popolno predanost in vdanost svojemu Očetu. Nadenimo si torej danes uboštvo njegovega trpljenja. Naredite nekaj, s čimer bi trpeli z njim. Morda vas Jezus kaj prosi na poseben način, morda nekaj malega.

    DELITI KRISTUSOVO TRPLJENJE

    Cerkev nas vabi, naj se neizmerni Kristusovi ljubezni odzovemo tako, da na sebi dopolnjujemo, kar manjka Kristusovemu trpljenju za njegovo telo, ki je Cerkev. Vabi nas, da pokažemo svojo povezanost in sotrpljenje z našimi ubogimi za njihovo odrešenje in posvečenje; da se pokorimo, tako da bo božje ljudstvo imelo pogum, da ga sprejme tudi v svoje življenje.

    TRPLJENJE KOT DEL ODREŠENJA

    Brez našega trpljenja bi bilo naše delo zgolj socialno delo, zelo dobro in koristno, vendar pa ne bi bilo delo Jezusa Kristusa, ne bi bilo delo odrešenja. Jezus nam je hotel pomagati, tako da je z nami delil naše življenje, našo osamljenost, našo agonijo in smrt. Vse to je vzel nase in odnesel v najtemnejšo noč. Odrešil nas je samo s tem, da je postal eno z nami. Mi smemo narediti isto; vsa beda ubogih, ne samo njihova materialna revščina, temveč tudi duhovna beda, mora biti odrešena.

    (misli sv. Matere Terezije, povzeto po: mirenski-grad.si)

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  22. Hvala says:

    ZAUPLJIVA PREPUSTITEV BOŽJI VOLJI (napisal sv. Claude la Colombiere)
    …………………………………………………………………………………………………………………..
    TOLAŽILNE RESNICE
    ————————————————————————————————

    ENA NAJTRDNEJŠIH IN NAJBOLJ TOLAŽILNIH RESNIC, KI NAM JE BILA KDAJ ODKRITA (z izjemo greha) , JE DA SE NAM NA ZEMLJI NE ZGODI NIČ, ČE TEGA NOČE BOG; BOG PODELJUJE BOGASTVO IN BOG POŠILJA REVŠČINO; ČE STE BOLNI, JE BOG VZROK VAŠE BOLEZNI; ČE OZDRAVITE, VAM JE ZDRAVJE VRNIL BOG; ČE ŽIVITE, STE TA VELIKI BLAGOR DOLŽNI LE BOGU; IN KO BO SMRT KONČALA VAŠE ŽIVLJENJE, VAM BO SMRTNI UDAREC ZADALA NJEGOVA ROKA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    TODA KO NAS NADLEGUJEJO HUDOBNEŽI , ALI MORAMO KRIVDO ZA TO POTEMTAKEM PRIPISATI BOGU? DA, SPET MORATE ZA ZLO, KI GA PRENAŠATE, OBTOŽEVATI SAMO NJEGA.

    BOG NI VZROK GREHA, KI GA DELA VAŠ SOVRAŽNIK S TEM, DA VAS TRPINČI, MARVEČ JE VZROK MUKE, KI VAM JO SOVRAŽNIK PRIZADEVA S TEM, DA GREŠI.
    —————————————————————————————————————————————————–
    VAŠEMU SOVRAŽNIKU NI BOG NAVDIHNIL SPRIJENE ŽELJE, DA VAM ŠKODUJE, MU JE PA DAL MOČ ZA TO.

    NIKAR NE DVOMITE: ČE DOŽIVITE KAKŠNO NADLOGO, VAS JE PRIZADEL SAM BOG. KO BI SE VSI LJUDJE ZAROTILI PROTI VAM, VAS NE BI NIKOLI PREMAGALI, ČE STVARNIK TEGA NE BI HOTEL, ČE SE JIM NE BI PRIDRUŽIL, ČE JIM NE BI DAL MOČI IN MOŽNOSTI, DA IZPOLNJIJO SVOJE SLABE NAKLEPE.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ODREŠENIK SVETA JE REKEL PILATU: ” NAD MANO NE BI IMEL NOBENE MOČI, ČE TI NE BI BILA DANA OD ZGORAJ. ”
    ——————————————————————————————————————————————————–
    TAKO BI LAHKO REKLI DEMONOM IN LJUDEM, CELO TISTIM, KI SO BREZ RAZUMA IN ČUSTEV: ” NE, NE BOSTE ME PRIZADELI, NE BI ME NADLEGOVALI, KOT ME, ČE TEGA NE BI NUKAZAL BOG; ON VAS POŠILJA , ON VAM DAJE MOČ, DA ME SKUŠATE IN MUČITE. NAD MANO NE BI IMELI NOBENE MOČI, ČE VAM NE BI BILA DANA OD ZGORAJ”.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    ČE BI KDAJ PA KDAJ RESNO RAZGLJABLJALI O TEJ PLATI NAŠE VERE, BI BILO ŽE TO ČISTO DOVOLJ, DA PRENEHAMO GODRNJATI OB VSEH IZGUBAH IN NESREČAH, KI SE NAM PRIPETIJO.

    GOSPOD MI JE DAL DOBRINE IN PRAV ON MI JIH JE VZEL; OB IMETJE MENI SPRAVILA NE TA STRANKA, NE TA SODNIK, NE TA TAT; S SVOJIM OBREKOVANJEM ME NI OČRNILA TA ŽENSKA ; ČE JE TA OTROK UMRL, NI UMRL ZATO, KER SO Z NJIM GRDO RAVNALI ALI GA ZANEMARJALI; VSE TO JE DELO BOGA , KI NI HOTEL, DA TO UŽIVAM DALJ ČASA.

    ZANESIMO SE NA BOŽJO MODROST
    ———————————————–
    TOREJ JE VERSKA RESNICA, DA BOG VODI VSE DOGODKE, ZARADI KATERIH SE PRITOŽUJEMO NA SVETU.; IN ŠE VEČ; NE SMEMO DVOMITI O TEM, DA NAM KORISTI VSE SLABO, KAR NAM POŠLJE BOG. ČE BI DVOMILI, BI IZRAZILI SUM, DA BOG NIMA DOVOLJ ZNANJA , DA BI RAZLOČIL , KAJ JE UGODNO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    ČE V STVAREH, KI SE NAS TIČEJO, VSAK DRUG VIDI BOLJE OD NAS, KAJ JE ZA NAS KORISTNO, KAKŠNA NOROST JE POTEM MISLITI, DA VIDIMO TO BOLJE OD BOGA SAMEGA, OD BOGA, KI NI PODVRŽEN STRASTEM, KI NAS SLEPIJO, OD BOGA, KI PRODRE V PRIHODNOST TER PREDVIDI DOGODKE IN POSLEDICE, KI JIH MORA IMETI VSAK VZROK.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    DOBRO VESTE, DA IMAJO NAJHUJŠE NESREČE VČASIH SREČNE POSLEDICE IN NASPROTNO: NAJUGODNEJŠI USPEHI SE LAHKO KONČAJO POGUBNO.

    BOG SE PRAVZAPRAV NAJPOGOSTEJE RAVNA PO PRAVILU, DA GRE PROTI SVOJIM CILJEM PO POTEH, KI SO POVSEM NASPROTNE, KI JIH NAVADNO IZBERE ČLOVEŠKA PAMET.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    KAKŠNA BO NAŠA ZMEDA, KO SE BOMO ZNAŠLI PRED BOGOM IN VIDELI RAZLOGE ZA KRIŽE, KI NAM JIH JE POSLAL, IN ZA KATERE SMO MU TAKO NEHVALEŽNI.!

    OBŽALOVAL SEM SINA EDINCA , KI JE UMRL V CVETU MLADOSTI: DA JE ŽIVEL ŠE NEKAJ MESECEV ALI ŠE NEKAJ LET, BI PADEL POD SOVRAŽNIKOVO ROKO ALI UMRL V SMRTNEM GREHU.

    NISEM MOGEL PREBOLETI RAZDORA POROKE: DA JE BOG DOVOLIL NJENO SKLENITEV , BI PREŽIVLJAL SVOJE DNI V ŽALOVANJU IN TRPLJENJU.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    TRIDESET ALI ŠTIRIDESET LET DOLGUJEM BOLEZNI, KI SEM JO PRESTAJAL TAKO NEPOTRPEŽLJIVO.
    ———————————————————————————————————————————————————
    SVOJO VEČNO ODREŠITEV DOLGUJEM PRAV TEJ MOTNJI, KI ME JE STALA TOLIKO SOLZ.
    ———————————————————————————————————————————————————
    MOJA DUŠA BI BILA POGUBLJENA, ČE NE BI IZGUBIL TEGA DENARJA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ZAKAJ SE VZNEMIRJAMO? BOG SKRBI ZA NAŠE RAVNANJE, MI PA SMO ZASKRBLJENI .
    ——————————————————————————————————————————————————
    PREPUSTIMO SE STROKOVNOSTI KAKEGA ZDRAVNIKA, KER DOMNEVAMO, DA JE VEŠČ SVOJEGA POKLICA; UKAŽE, DA VAM NAREDIJO NAJSILOVITEJŠE POSEGE, VAM VČASIH Z ŽELEZNIM ORODJEM ODPREJO LOBANJO, VČASIH PREBODEJO TELO, VČASIH ODREŽEJO UD, DA USTAVIJO GANGRENO, KI BI LAHKO NAZADNJE DOSEGLA SRCE.
    A VSE TO PRESTAJAMO, SMO MU HVALEŽNI IN MU DAREŽLJIVO POPLAČAMO, KER MENIMO, DA TEGA NE BI NAREDIL, ČE ZDRAVLJENJE NE BI BILO POTREBNO, ALI KER MENIMO, DA SE JE TREBA ZANESTI NA NJEGOVO IZVEDENOST- ISTE ČASTI PA NOČEMO IZKAZATI BOGU. !
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    KAKOR DA NE ZAUPAMO NJEGOVI MODROSTI IN SE BOJIMO, DA NAS ZAVEDE NA NAPAČNO POT. KAJ ?????
    ————————————————————————————————————————————————-
    KAJ? SVOJE TELO PREPUSTITE ČLOVEKU, KI SE LAHKO ZMOTI IN ČIGAR NAJMANJŠE NAPAKE VAM LAHKO VZAMEJO ŽIVLJENJE , NE MORETE SE PA PODREDITI ODREŠENIKOVEMU VODSTVU?
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ——————————————————————————————————————————————————
    KO BI VIDELI VSE, KAR VIDI BOG, BI ZANESLJIVO HOTELI VSE, KAR HOČE, S SOLZAMI BI GA PROSILI ZA TEGOBE, KI JIH SKUŠAMO ODVRNITI S SVOJIMI ZAOBLJUBAMI IN MOLITVAMI.
    ——————————————————————————————————————————————————

    Res je, verska resnica, da Bog vodi vse. Kakšno zmedo delamo ljudje s svojimi komentarji, razlaganjem dogodkov, obtoževanjem sodelavcev, družinskih članov, svetovnih voditeljev, nepridipravov itd.
    Res, za naše godrnjanje nad dogodki bomo dajali odgovor Bogu nekoč.

  23. Janez says:

    Povzetek papeževe okrožnice »Fratelli tutti« (Vsi bratje)

    Papež Frančišek je na grobu sv. Frančiška v Assisiju v soboto, 3. oktobra podpisal okrožnico Fratelli tutti (Vsi bratje).

    Bratstvo in družbeno prijateljstvo sta poti, ki ju je pokazal papež za graditev boljšega sveta, bolj pravičnega in mirnega, s prizadevanjem vseh: ljudi in institucij. Odločno je ponovno poudarjen “ne” vojni in globalizaciji brezbrižnosti. Več v linku spodaj na medmrežju župnije Trnovo Ljubljana.

    https://www.trnovo.info/

  24. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA (nadaljevanje)
    ————————————-

    KADAR IMAMO KAKŠNO TEŽAVO, DA BI UBOGALI BOGA ALI KADAR ČUTIMO, DA SE V NAS PORAJA ODPOR, RECIMO Z DAVIDOM:” NO, DUŠA MOJA, ALI NISI PODVRŽENA GOSPODU? OD NJEGA SI PREJELA VSE BLAGRE, ON IMA NA VOLJO VSE ZA TVOJO ODREŠITEV; O NE, NE BOM SE MU UPIRAL, UBOGAL BOM NJEGOVE UKAZE, KER JE MOJ BOG IN MOJ ODREŠENIK, IN ČE NARAVA NE BO HOTELA NAREDITI, KAR UKAZUJE ON, MI BO ON V POMOČ , DA JO PREMAGAM.

    RECIMO, KOT JE REKEL NAŠ GOSPOD V SMRTNEM BOJU: “OČE , ZGODI SE TVOJA VOLJA IN NE MOJA.”
    —————————————————————————————————————————————————–

    V ZVEZI S TEŽAVAMI, V KATERIH SE ZNAJDEMO , KO SE VDAJAMO BOŽJI VOLJI , NAJ PRIPOMNIMO, DA TUDI KO JE NAŠA VOLJA TRDNO ODLOČENA ZA VDAJO IN SE TUDI RESNIČNO VDA, ZAČNE NAŠ DUH, KI GA PREMAGA NARAVNA NAGNJENOST, KLJUB TEMU UMOVATI IN RAZPRAVLJATI O DOGODKIH, KI SE NAM PRIPETIJO ALI BI SE NAM LAHKO PRIPETILI.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    REKEL BO NA PRIMER: ČE BI SE ZDAJ POČUTIL BOLJE ALI ČE BI ZBOLEL, ČE BI MI DALI TO ALI DRUGAČNO SLUŽBO, ČE BI ME POSLALI V TO ALI ONO HIŠO, ČE BI SE MI ZGODILO TO ALI ONO, BI BILO TO ZAME SLABO ALI DOBRO, KER BI NASPROTOVALO ALI BI BILO NAKLONJENU NAMENU, KI SEM GA IMEL, DA PO SVOJI VOLJI NAREDIM TO ALI ONO.

    NARAVA SI SKUŠA DATI VSAJ ZADOŠČENJE, DA MISLI NADOGODKE IN SE Z NJIMI OHRANJA.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    VENDAR JE TREBA ODSTRANITI OSTANKE NARAVNE POKVARJENOSTI IN TAKO KOT SMO IZ LJUBEZNI DO BOGA PREPOVEDALI NAŠI VOLJI ZLORABLJATI SVOJO SVOBODO, SE UPIRATI IN IZBIRATI, TAKO MORAMO IZ ISTEGA RAZLOGA ODVZETI NAŠEMU RAZUMU SVOBODO RAZPRAVLJANJA IN RAZSOJANJA!
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V VSEH STVAREH SE ZANESIMO NA BOŽJO PREVIDNOST IN SE POVSEM PREPUSTIMO NJEGOVEMU VODSTVU.

    Večkrat smo že omenili, da je izpolnjevanje Božje volje težko, vendar je mogoče, kajti pri Bogu ni nič nemogoče in pri Bogu je vse mogoče.

  25. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA V NOTRANJIH STISKAH (nadaljevanje- Božja previdnost)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    BOŽJI VOLJI SE MORAMO VDAJATI V NOTRANJIH STISKAH, SE PRAVI V SKUŠNJAVAH, OMAHOVANJIH, MOTNJAH, POMISLEKIH, UMSKI REVŠČINI, ŽALOSTI IN VSEH TEŽAVAH, KI JIH SREČAMO V DUHOVNEM ŽIVLJENJU.

    A ČEPRAV JIH PRIPISUJEMO KAKŠNEMU DRUGOTNEMU VZROKU, MORAMO ZMERAJ ITI NAZAJ DO BOGA KOT NJIHOVEGA PRVEGA POVZROČITELJA. ČE MENIMO, DA PRIHAJAJO TE STISKE IZ NAS SAMIH, POTEM RES LAHKO REČEMO, DA IZVIRAJO IZ NAŠE UMSKE NEVEDNOSTI ALI IZ OBČUTLJIVOSTI NAŠEGA SRCA, IZ RAZBRZDANE DOMIŠLJIJE ALI IZ SPREVRŽENOSTI NAŠIH NAGNJENJ .

    TODA ČE SEŽEMO VIŠE, ČE IŠČEMO, OD KOD PRIHAJAJO POMANJKLIVOSTI, BOMO NAŠLI IZHODIŠČE V VOLJI BOGA, KI NI OBDARIL NAŠEGA BITJA Z VEČ POPOLNOSTI IN KI NAM JE S TEM, DA NAS JE PODVRGEL TEM SLABOSTIM, NALOŽIL DOLŽNOST, DA ZA SVOJE POSVEČENJE PRENAŠAMO VSE NJIHOVE POSLEDICE, DOKLER JIH PO NJEGOVI VOLJI NE BO KONEC.
    ——————————————————————————————————————————————————
    BRŽ KO BO PO NJRGOVEM MNENJU PRIMERNO, DA NAM MOŽGANE RAZSVETLI Z ŽARKOM SVETLOBE ALI ZLIJE V NAŠA SRCA KAPLJO SVOJE MILOSTI, BOMO PRI PRIČI OKREPLJENI IN POTOLAŽENI.
    ——————————————————————————————————————————————————

    ČE PREDPOSTAVLJAMO, DA PRIHAJAJO TE TEŽAVE OD DEMONA, JIH ZATO NE SMEMO NIČ MANJ PRIPISOVATI BOGU. ALI NAM JAKOBOVA ZGODBA NE DOKAZUJE, DA SATAN NE BI MOGEL DELOVATI NA NAS, ČE MU TE MOČI NE BI DAL BOG?
    —————————————————————————————————————————————————–
    KO SO SAVLA SKUŠALI LJUBOSUMNOST, ODPOR IN SOVRAŠTVO DO DAVIDA, NAM SVETO PISMO PRAVI, DA JE NA SAVLA PLANIL BOŽJI ZLI DUH. TODA, ČE JE TO BOŽJI DUH, KAKO MORE BITI ŠKODLJIV? IN ČE JE ŠKODLJIV, KAKO MORE BITI OD BOGA. ?
    ŠKODLJIV JE ZARADI HUDOBNE IN SPRIJENE VOLJE, S KATERO PRIZADENE IN POGUBI LJUDI, OD BOGA PA JE ZATO, KER MU JE TA DOVOLIL, DA JIH PRIZADENE, IN SICER Z NAMENOM, DA JIH ODREŠI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ŠE VEČ: VERSKA NAČELA IN NAUKI SVETNIKOV NAS UČIJO, DA BOG SAM S SVJIM TAKOJŠNJIM DELOVANJEM ODTEGNE TE POBLISKE, TE PRIJETNE VPLIVE MILOSTI, KI NAVDAJAJO DUŠO Z VESELJEM IN MOČJO IN JIH ODTEGNE ZA NAJBOLJ VZVIŠENE NAMENE SVOJE MODROSTI IN DOBROTE.

    KOLIKO MLAČNIH IN PRI IZPOLNJEVANJU NALOG MALOMARNIH OSEB JE SPET NAŠLO IZGUBLJENO GOREČNOST, POTEM, KO JIH JE PREBUDIL NEMIR, KI SLEDI ODTEGNITVAM !

    KOLIKO JE BILO DRUGIH, KI SO JIM NOTRANJE MUKE DALE PRILOŽNOST IN MOŽNOST, DA UDEJANJAJO NAJVIŠJE KREPOSTI!
    GRE ZA ČUDOVITO RAVNANJE ZA DOBRO SVOJIH OTROK NESKONČNO POZORNE PREVIDNOSTI , KI JIH NAVIDEZ ZAPUSTI, DA IZVLEČE ENE IZ MEDLOSTI IN RAZVIJE V DRUGIH PONIŽNOST, SAMOZATAJEVANJE, ODPOVEDOVANJE VSEMU, ZAUPANJE V BOGA, VDANOST V NJEGOVO VOLJO, VZTRAJNO MOLITEV.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    SVETO BRIGITO JE NEKEGA DNE ZDELOVALA DUŠEVNA POTRTOST; PRIKAZAL SE JI JE JEZUS KRISTUS IN JO VPRAŠAL, ZAKAJ JE TAKO ŽALOSTNA. ODGOVORILA MU JE , DA SO JO TRPINČILE NEPRENEHNE SLABE MISLI, ZARADI KATERIH SE JE ZBALA NJEGOVIH SODB, IN NEBEŠKI UČITELJ JI JE REKEL:” PRAVIČNO JE, DA TE ZDAJ PROTI TVOJI VOLJI VZNEMIRJAJO NIČEVE IN HUDOBNE MISLI, POTEM KO SI PROTI MOJI VOLJI NAŠLA VESELJE V NIČEVOSTIH SVETA. IN KAR ZADEVA MOJE SODBE, JE TUDI PRAV, DA SE JIH BOJIŠ, VENDAR MORA BITI TAKO S TRDNIM ZAUPANJEM VAME, KER SEM TVOJ BOG. POLEG TEGA MORAŠ VEDETI, DA SO SLABE MISLI, KI SE JIM UPIRAMO, KOLIKOR MOREMO, VICE ZA DUŠO NA TEM SVETU IN POVOD ZA POPLAČILO V NEBESIH. ČE JIH NE MOREŠ PREGNATI, SE ZADOVOLJI S TEM, DA JIH NE ODOBRAVAŠ POTEM PA POTRPEŽLJIVO PRENAŠAJ NJIHOVO VSILJIVOST.
    ——————————————————————————————————————————————————-

  26. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA V POSLEDICAH NAŠIH GREHOV (nadaljevanje- Božja Previdnost)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    S PODREDITVIJO IN VDANOSTJO BOŽJI VOLJI MORAMO PRENAŠATI TEŽAVE , KI JIH POGOSTO PRINAŠAJO NAŠI PADCI V GREH.

    RECIMO PREHUDA ČEZMERNOST, KI VAM POVZROČA SLABO POČUTJE ALI CELO RESNEJŠE POSLABŠANJE ZDRAVJA.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    ALI PREVELIKI , NERAZUMNI STROŠKI, KI SO MOGOČE POSLEDICA BREZMEJNE NEČIMERNOSTI IN KI VAS SILIJO K ODREKANJU.
    —————————————————————————————————————————————————–
    ALI ZANEMARJENJE POKLICNIH DOLŽNOSTI.
    ————————————————————-
    ALI NETAKTNOSTI, OBREKOVANJE, NEPOTRPEŽLJIVOST, VZKIPLJIVOST.
    ————————————————————————————————-
    ALI NAVSEZADNE SLAB ZNAČAJ, KI VAM POVZROČA NEVŠEČNOSTI, ŠKODO PONIŽANJA, TRENJA.
    ———————————————————————————————————————————

    ZARADI DOLGOTRAJNE IN GRAJE VREDNE NAVAJENOSTI NA GREH ZDAJ TAKO TEŽKO UDEJANJATE KREPOST IN SE UPIRATE ŠTEVILNIM SKUŠNJAVAM, KI VAS NADLEGUJEJO.
    —————————————————————————————————————————————————
    VSE TO VAS SPRAVLJA V DVOM, ZMEDO, POMISLEKE, HUDE STRAHOVE IN VSEGA TEGA SE NE MORETE OTRESTI.
    ——————————————————————————————————————————————————

    BOG SEVEDA NI HOTEL VAŠIH GREHOV , HOČE PA POTEM, KO SO STORJENI, DA JIM V VAŠE DOBRO SLEDIJO KAZNI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    —————————————————————————————————————————————————–
    SPREJMITE JIH TOREJ IZ NJEGOVE ROKE IN VERJEMITE , DA ZA PRIDOBITEV NJEGOVE MILOSTI NI BOLJŠEGA OD TEGA PONIŽNEGA SPREJEMA.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————–
    VAŠI PADCI VAM TEDAJ ŠE ZDALEČ NE BODO ŠKODOVALI, TEMVEČ BODO KAKOR SPOMENIK VAŠE VZTRAJNOSTI V SLUŽENJU BOGU IN NJIHOVO PRIČEVANJE BO TOLIKO IMENITNEJŠE, KOLIKOR ŠTEVILNEJŠI BODO.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    TO RESNICO VAM BOM PONAZORIL Z ZGLEDOM.

    PEŠ SE ODPRAVITE NA POTOVANJE V RIM, VENDAR ZARADI RAZDRTIH POTI, SLABEGA VIDA, ŠIBKEGA TELESA ALI MOGOČE ZARADI NEPRENEHNE NEPAZLJIVOSTI PADETE SKORAJ OB VSAKEM KORAKU.
    KLJUB TEMU NE IZGUBITE POGUMA IN BRŽ SPET VSTANETE; NAMESTO DA BI IZGUBLJALI ČAS Z NEMIRNIM PREMIŠLJEVANJEM, NADALJUJETE POT TRDNO ODLOČENI, DA PRIDETE V RIM, NAJ STANE KAR HOČE. IN NAZADNJE PRIDETE. ALI NI POTEMTAKEM RES, DA VEČ KO JE NA VAŠI POTI OVIR IN PADCEV, VEČJA IN BOLJ JUNAŠKA JE VAŠA VZTRAJNOST? TAKO JE, ČE SLUŽITE BOGU.
    ——————————————————————————————————————————————————

  27. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA V BOLEZNIH IN BETEŽNOSTIH (nadaljevanje- Božja Previdnost)
    —————————————————————————————————-
    BOŽJI VOLJI SE MORAMO VDAJATI V BOLEZNIH IN BETEŽNOSTIH, HOTETI TISTE, KI NAM JIH POŠLJE, JIH HOTETI TAKO V ČASU , KO PRIDEJO, KOT V ČASU , KO TRAJAJO, V VSEH OKOLIŠČINAH, NE DA BI ŽELELI, DA SE SPREMENI ENA SAMA, A VENDAR MORAMO NAREDITI VSE, KAR JE RAZUMNO, DA BI OZDRAVELI, KAJTI TAKO HOČE BOG.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    SVETI ALFONZ PRAVI: “ČAS BOLEZNI JAZ IMENUJEM PRESKUSNI KAMEN DUHA; TEDAJ NAMREČ ODKRIJEMO , KOLIKO JE VREDNA KREPOST NEKE DUŠE. ”

    ČE TOREJ ČUTIMO, DA SE HOČE NARAVA VZNEMIRITI, UPRETI, IZGUBITI POTRPLJENJE, JE TREBA TAKE VZGIBE ZATRETI IN SE CELO GLOBOKO PONIŽATI ZARADI TEH POSKUSOV UPORA ZOPER NAŠEGA VLADARJA IN NASPROTOVANJA NJEGOVIM PRIMERNIM IN ČUDOVITIM ODLOKOM.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    RES JE NAMREČ, KOT OPAŽA SVETI EFREM, DA ČE ŠE SUROVI MOŠKI VEDO, KOLIKŠEN TOVOR LAHKO NOSIJO NJIHOVI KONJI ALI MULE IN JIM NE NALAGAJO PRETEŽKEGA; DA LONČAR VE KOLIKO ČASA MORA BITI NJEGOV GLINENI IZDELEK V PEČI, DA JE ŽGAN RAVNO TOLIKO, DA GA LAHKO UPORABLJAMO, IN GA V NJEJ NE PUSTI NE VEČ NE MANJ, POTEM SI LAHKO LE ČLOVEK, KI SE NE ZAVEDA NE SVOJIH MISLI NE DEJANJ, DRZNE REČI, DA NAM LAHKO BOG, KI JE SAMA MODROST IN KI NAS IMA NESKONČNO RAD, NALOŽI NA RAM,ENA PRETEŽKO BREME IN NAS PUSTI V OGNJU STISKE DLJE, KOT JE POTREBNO.

    BODIMO TOREJ BREZ SKRBI, OGENJ NE BO NE MOČNEJŠI NE DOLGOTRAJNEJŠI, KOT JE TREBA , DA JE NAŠA GLINA ŽGANA DO POTREBNE STOPNJE.
    ——————————————————————————————————————————————————

  28. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA V NEVŠEČNOSTIH IN PONIŽANJIH (nadaljevanje iz knjige -Božja previdnost)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V BOŽJO VOLJO SE MORAMO VDATI TAKO V NEVŠEČNOSTIH KOT V PRIJETNOSTIH, V PONIŽANJIH IN ČASTEH, V SRAMOTI IN SLAVI. SPREJETI MORAMO VSE STVARI, KOT DA SO NAPOTKI , KI NAM JIH PRIPRAVLJA PREVIDNOST, DA BI S SVOJO PODREDITVIJO IZKAZALI BOGU DOLŽNO ČAST IN DA OBENEM POPOLNOMA ZANESLJIVO DOSEŽEMO NAŠE NAJVEČJE DOBRO.

    BOŽJA VOLJA V OSEBNIH POMANJKLJIVOSTIH
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    NAŠA VDANOST V BOŽJO VOLJO SE MORA RAZŠIRITI TUDI NA OSEBNE POMANJKLJIVOSTI, CELO NA DUŠEVNE.
    NE SMEMO SE NAMREČ ŽALOSTITI ALI PRITOŽEVATI, DA NIMAMO TAKO DOBREGA SPOMINA , TAKO PRECENLJIVEGA DUHA, TAKO IZOBLIKOVANEGA IN TRDNEGA MNENJA KOR DRUGI.

    PRITOŽEVALI BI SE NAMREČ ZARADI TISTE MALE DEDIŠČINE, KI NAM JE PRIPADLA!
    TODA ALI SMO ZASLUŽILI, KAR NAM JE DAL BOG?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    ALI NI TO ČISTI DAR NJEGOVE ŠIROKOSRČNOSTI, ZA KATERO SMO MU DOLŽNI VELIKO ZAHVALO.?
    KAKŠNE USLUGE JE PREJEL OD NAS, DA NAS JE UVRSTIL MED LJUDI, NE PA V KAKŠNO KATEGORIJO MALOVREDNEJŠIH BITIJ?
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    ALO SMO KAJ NAREDILI, DA NAM JE SPLOH MORAL DATI ŽIVLJENJE?
    ———————————————————————————————————————————————————
    TODA TO ŠE NI DOVOLJ, DA NE BO GODRNJALI. POLEG TEGA BI MORALI BITI ZADOVOLJNI S TEM, KAR NAM JE BILO DODELJENO, IN SI NE BI SMELI ŽELETI NIČESAR VEČ.
    KER IMAMO NAMREČ DOVOLJ, ČE JE TAKO PRESODIL BOG.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    POMEMBNO JE DA DOBRO UPORABIMO, KAR NAM DAJE BOG.

    DODAJMO, DA JE ZA MNOGE ZELO DOBRO, DA IMAJO POVPREČNE LASTNOSTI IN OMEJENE DAROVE.

    DA JIM JE TO BOG DAL V MANJŠI MERI, JIH BO REŠILO, KER ČE BI DOBILI VEČ, BI PROPADLI.
    _::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    KAJTI PREVELIKA KOLIČINA DARPV POGOSTO STREŽE SAMO KREPITVI OŠABNOSTI ALI NEČIMERNOSTI IN TO ZA MNOGE POSTANE POVOD ZA PROPAD.
    ____________________________________________________________________________________

  29. Hvala says:

    MOLITVE ZA OSVOBODITEV- PO METODI N. LOZANA- LJ, NM

    http://prenova.rkc.si/index.php/dejavnosti/molitev-za-ozdravljenje-in-osvobojenje/molitev-za-osvoboditev-po-metodi-n-lozana

    OSVOBODITEV OD NAVEZANOSTI JE PROCES, JE ČUDOVIT DELO SVETEGA DUHA, KI NGA POSAMEZNIK NADALJUJE SAM Z BOŽJO POMOČJO, POTEM, KO SE JE UDELEŽIL MOLITVE IN SPOZNAL MOČ OSVOBODITVE. PO METODI PETIH KLJUČEV:
    – KESANJE,
    – ODPUŠČANJE,
    – ODPOVED,
    – OBLAT,
    – IN BLAGOSLOV

    RAZNE BOLEZNI IN RAZNE ODVISNOSTI- TUDI ALKOHOLIZEM SO PODEDOVANE. VSE, KAR SE V ENI GENERACIJI NE REŠI, SE PRENAŠA V SLEDEČO.

    IMAMO PA PO JEZUSOVI ŽRTVI ODPRTO POT DO VSEH BLAGOSLOVOV, KI JIH JE NEBEŠKI OČE PRIPRAVIL ZA SVOJE OTROKE.
    ZA JEZUSA NE OBSTAJA PROBLM, KI GA NE BI BILO MOGOČE REŠITI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ČLOVEK KI JE ZVEZAN-Z RAZNIMI ODVISNOSTI, SE MORA NAJPREJ SVOBODNO V SEBI ODLOČITI , ALI SI TO ŽELI, ALI ŽELI BITI REŠEN ALI NE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    V KOLIKOR SI TEGA NE ŽELI, OZ. NOČE SPREJETI, PREDLAGAM , DA SE NADALJUJE Z MOLITVIJO IN PROŠNJO KI BOGU, DA POPOMAGA TAKEMU ČLOVEKU IN GA USPOSOBI IN PRIPRAVI JEZUS , SE GA USMILI, DA BO TO ŽELEL. TA PRIPRAVA LAHKO TRAJA TUDI DALJ ČASA.

    K ER JE BOG ABSOLUTNI VLADA VSEGA, ALFA IN OMEGA, ODLOČA TUDI O ČLOVEKOVI ODVISNOSTI.

    JEZUS LAHKO PRETRGA VERIGE ZASVOJENOSTI IN POPELJE ČLOVEKA NA SVOBODO IN MU DA BLAGOSLOV NA NEPOSREDEN NAČIN SAM OB DOTIKU SVETEGA DUHA V MOLITVI NAD POSAMEZNIKOM, ALI PA TUDI PREKO ZDRAVNIKOV.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
    VENDAR MORA POSAMEZNIK TO ŽELETI.
    ———————————————————

    PRI MOLITVAH ZA OSVOBODITEV SVETI DUH POKAŽE DIAGNOZO IN IZVOR ODVISNOSTI OZ BOLEZNI. ČE JE ODVISNOST PODEDOVANA , SE NA MOLITVAH ODPOVEDUJE TUDI -DUHU GENERACIJ.

  30. Janez says:

    SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog je prišel na svet da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu!

    Poglavitna dolžnost kristjana ni v tem, da je popoln, niti ni v tem, da reši vse probleme ali uspe v vsem, temveč da je v miru, spokojen. »Pravzaprav je naša edina moralna dolžnost, da si spet izborimo prostranstvo notranjega miru in nenehno poglabljamo svoj mir, da bo lahko iz nas prehajal tudi na druge. Ko bo v ljudeh več miru, bo začelo plahneti tudi razburjenje v zunanjem svetu.« Bolj kot je svet v krizi, bolj je pomembno, da je naše srce v miru«. Če je naše srce polno miru in zaupanja, se bomo naslonili na Gospoda in lahko bomo našli prave odgovore na svoje težave. Poiskali bom o odgtovore na naša iskanja in probleme, ki nas stiskajo. Na vprašanja, s katerimi bomo soočeni, bomo našli konstruktivne odgovore, naše odločitve bo vodila ljubezen in modrost, ki prihaja iz Boga. Bog nam bo poslal Duha Tolažnika, da nam pomaga in nas navdihne in privzdigne, da bomo skupaj z Njim delovno in aktivno rešili probleme, preizkušnje in težave. Če pa pasivno in nemočno dopustimo, da v našem srcu ni Vere v Boga, da v srcu prevladata nemir in strah, močno tvegamo, da se bomo na dogodke, ki jih živimo, odzvali slabo: z begom, agresijo, zaprtostjo, nasiljem, z otopelostjo in brezvoljnostjo. Ničesar ne bomo želeli spremeniti in pokreniti zase ker bomo nemočno obtičali in ne bomo verjeli, da se nič ne da storiti, čeprav je Jezus pri nas in v nas. Če bomo prizadeti in impulzivni pa bomo brez Božjrga Vodstva sprejeli prenagljene odločitve, ki ne bodo prinesle nikakršne rešitve, nasprotno, celo okrepile bodo slabo, namesto da bi ga ošibile. »V mirovanju in zaupanju v Boga je vaša moč.« V Veri v Jezusa in v dejavni Molitvi in Prošnji za Pomoč in Usmiljenje je naša Rešitev in Odrešitev, ki nam bo pomagala, da se bo spet vse uredilo. Bog nam je dal pamet, talente, zmožnosti in moč, da z Božjim Vodstvom ukrepamo in naredimo tisto kar je treba. Brez Boga pa ne moremo sami storiti iz svojih Moči NIČ. V Bogu premoremo vse, ki nam daje MOČ.

    Molitev
    Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.

    Emanuel, Jacques Phillipe

    MOLITEV K BOGU ZA MIR IN LJUBEZEN NA ZEMLJI

    ≫Pridi, otrok, ti, ki me poslušaš ali bereš. V tem pričevanju sem ti znova pokazal svojo Ljubezen. Ne govori, da sem
    predaleč, da bi te lahko ljubil, ker so prav v tem trenutku moje Oči na tebi in te gledajo s posebno nežnostjo in
    ljubeznijo, ki je ne boš mogel nikoli popolnoma razumeti.

    Če bi se moral vrniti samo zaradi tebe, da bi te odrešil, bi brez najmanjšega oklevanja prišel in samo zaradi tebe
    znova pretrpel vse bolečine! Ali mi verjameš, da nihče nima večje ljubezni kot tisti, ki da svoje življenje za svoje
    prijatelje?

    To ti govorim, da bi lahko našel mir v mojem Presvetem Srcu, resnično življenje in ljubezen v meni in bi se odpočil
    v meni, svojem Bogu. Otrok moj, vem, da si šibek, toda tvoja šibkost privlači mojo Vsemogočnost.

    Ali razumeš, kaj ti govorim človek? Pravim ti, mir s teboj! Jaz sem Žrtev Ljubezni, ki ti govori.
    S smrtjo na Golgoti sem te odrešil.
    Jaz sem tisti, ki ti daje to pričevanje Ljubezni, da te spomnim na svojo Ljubezen.
    Vpij me v sebe in dovoli, da te vsega prevzamem.
    Začuti, kako moje Srce
    koprni po povračilu ljubezni!
    Ne upiraj se mi. Pridi k meni tak, kot si, pij iz mojega Srca in še bolj boš žejen.
    Oh, tako veliko vas je zablodilo od Resnice in se opotekate sem ter tja.
    Prišel sem, da vas vse Rešim in Odrešim, ki Vame Verujete in Molite.

    Resnica je LJUBEZEN. Jaz sem Resnica, Pravica in Življenje.
    Bodite zveste in goreče priče za Resnico in Pravičnost Jezusda Kristusa!
    Sprejmite Svetega Duha Resnice in Svetega Duha Milosti.
    Sem vaš Gospod in vas blagoslavljam in puščam dih svoje Ljubezni na vaših čelih.
    Bodite eno pod mojim Svetim Imenom.
    Ljubite in živite tako, kot sem vas Učil na Zemlji!≪

    On ve kaj je Resnica in Ljubezen ter je Pravičen in Usmiljen do Božjega Ljudstva, saj je naš Oče in mi Njegovi Otroci. Molimo, da bomo vedno Slavili in častili Boga, se mu Zahvaljevali in spolnjevali Božjo Voljo! Ljubezen je najvišja zapoved, ki sem vam jo dal!

    Molitvenik življenje v Bogu. Že objavljeno.

    • Janez says:

      KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
      Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34). Amen.

  31. Hvala says:

    KOMENTAR CERKVENIH OČETOV – O LJUBEZNI DO BOGA

    Pravita: »Ljubiti Boga pomeni, ljubiti ga z vsem telesom, z vso dušo in z vsem duhom.« Sv. Atanazij pojasnjuje: »Če Bog vesolja vsebuje vse in je v vsaki stvari, potem ne more obstajati kaj drugega.« Sv. Bazilij iz Cezareje dodaja: »Polno ljubezen v Boga ne moremo primerjati z ljubeznijo do stvari. Ljubezen do Boga je nad vsakim običajnim čustvom in ga lahko poistovetimo s pojmom popolne ljubezni. Ta ljubezen pa pride na dan le ob smrti malikovanja.« Origen dodaja: »Izpovedati resničnega in edinega Boga pomeni, odpovedati se vsem lažnim malikom.« Pseudo-Klemen Rimski in sv. Janez Krizostom trdita: »Ne zadostujejo besede čaščenja božanske moči in veličastva, potrebna so tudi poštena dela dejavne ljubezni do bližnjega v stiski.« Sv. Beda Častitljivi dodaja: »Ne obstaja ljubezen do Boga, ki ne bi vključevala ljubezni do bližnjega.« Kalist pa pravi: »Ljubiti Boga z vsem bitjem in biti usmiljen do bližnjega, povzdigne dostojanstvo nad vsako žgalno daritev in žrtev.« Sv. Janez Krizostom in sv. Avguštin povzameta: »Vse kreposti, previdnost, trdnost, zmernost in pravičnost, so vključene in se dopolnjujejo v tej krhki zapovedi ljubiti bližnjega.

  32. Janez says:

    François Pollien: V duhu Jezusovih blagrov na Gori vsem ljudem
    Pusti Jezusu, da s svojim Duhom udejanja v tebi grešni in ubogi človek svoje blagre. Pusti mu, da hodi po svojih potih k tebi, zato da ti prinese svoje radosti in upanje. Pusti mu, da ti pomaga in te poveličuje, zato da bo v tebi poveličeval svojega Očeta. Pusti mu, da te prečka v vseh smereh in v vseh globinah, zato da bo tvoje bitje edinole in v celoti njegovo. Pusti mu, da použije tvoje življenje v svojo enost. Naj On deluje v tvojih čutilih, v tvojem srcu, v tvojem duhu, dokler mu ne boš po končanem delu mogel reči: »Vse je dovršeno« – ter boš izročil svojega duha v njegove roke (prim. Jn 19, 30; Lk 23, 46). Najprej – v tvojih čutilih. Naj jih On ozdravlja, s tem da izbrisuje sleherno možno sled zgrešene mikavnosti, onemoglosti, nerednosti, strastnosti. Moral bo izvršiti dolgotrajne in težavne spremembe in operacije, da bi dosegel najgloblje korenine. […] Toda ne boj se ničesar; saj veš, da si v rokah Njegove Ljubezni. Tvoja prizadevnost mora biti usmerjena k temu, da boš prišel iz topilnika očiščen kot najbolj prečiščeno zlato. Poslušaj ga, ko ti govori: Svetujem ti, da kupiš od mene v ognju očiščenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš in se ne pokaže sramota tvoje nagote, in mazila, da si pomaziliš oči, da bi videl. Svarim in pokorim tiste, ki jih ljubim. Bodi torej goreč in se spreobrni. Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. Kdor zmaga, mu bom dal, da z menoj sede na moj prestol, kakor sem tudi jaz zmagal in sem s svojim Očetom sedel na njegov prestol. Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam (Raz 3, 18–22).

    Prepusti Gospodu svoje srce, da bo v njem dokončno vzpostavil nežnost in velikodušnost; da ga bo mogel povrniti k tisti prvotni čistosti, ki mu je ni kalila nobena ustvarjena navezanost, ko ga ni zavirala nobena onemoglost. Naj v njem hipoma uniči vse moči, tako da jim odvzame vsak človeški način ljubezni ter jim nazadnje podari edino obliko ljubezni, ki pristaja krščanskemu srcu: ljubiti Boga v Bogu in ljubiti vse stvari v Bogu. Stiskalnica bo imela strašansko delo; morala bo hudo stiskati, da bo priteklo žlahtno vino v svoji božanski čistosti – vino, ki razveseljuje Božje srce. Toda kakšno zmagoslavje, ko bodo končno iztisnjeni v stiskalnici prazni strahovi in prazne ljubavi, pa se bo tvoje srce dvigalo iznad vseh slabosti, navdano z blaženo čistostjo, zmožno vseh gledanj, s prosojno ljubeznijo, vredno večnih objemov. Končno je na vrsti tvoj duh Človek. Tudi tvoj duh se bo moral podvreči nekaterim skrajno zahtevnim končnim spremembam. Sveti Pavel ti bo povedal, zakaj: Zatorej odslej nikogar ne poznamo po mesu. In če smo po mesu poznali Kristusa, ga pa zdaj tako več ne poznamo. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev: staro je prešlo, glejte, nastalo je novo (2 Kor 5, 16–17).

    Nov Človek ali Homo Novum. Stare stvari so minile, morale so miniti; vse so minile, kajti vse je moralo postati novo in drugačno. Stare stvari so tvoja človeškost; za tvojega duha pa so naravni načini spoznavanja: to, kar apostol imenuje poznavanje po mesu. To je tvoj način spoznavanja v človeški luči. Da pa bo tvoj duh prenovljen v Božji luči, mora dopustiti, da mu Bog ugasi vso to človeško luč – na enak način, kot kakšen mojster zadolži svojega vajenca, naj se odvadi lastnih delovnih prijemov, zato da ga bo priučil novim, ki bodo strokovni in pravilni. Če bi dopustil starim šegam, da se primešajo čistim strokovnim navadam, ne bo nikoli izšolal dobrega in veščega delavca. Takšen je torej tvoj položaj – pred tvojim lastnim obrazom. Ti je jasen in razumljiv? Prav, potem pa voljno opusti vse dosedanje učenjo znanje in delovne izkušnje, zato da boš vedel vse; pusti vnemar vse, kar pripada tvojemu dosedanjemu življenjskemu načinu in slogu, da se navzameš Božjega. Naredi prostor Bogu, da Te obsije Božja Ljubezen in Božja Milost, ki ne mine nikdar! Prosi in moli, da pride Gospod in te obžari ter te blagoslovi.
    (Pollien kartuzijan, La pianta di Dio, odlomek )

    Kartuzijan Augustin Guillerand: Urejena ljubezen
    Prevečkrat si zamišljamo, da je krščanska nenavezanost v tem, da ne ljubiš ničesar. To je strašansko zgrešeno. Nikoli ni bilo bolj ljubečega srca, kot je Jezusovo srce; in naša srca se morajo oblikovati po njegovem vzorcu. Ljubiti – to je vélika in celo edina zapoved: To je prva zapoved: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem … in … svojega bližnjega … (prim. Mt 22, 37.39). Tu imamo ves evangelij in vse življenje in vsega Boga, ki je Deus-Caritas, Bog-Ljubezen. Je pa urejena ljubezen; ljubezen, ki naj živi in se priobčuje – zato pa žrtvuje vse, kar jo ovira, da bi se razdajala. To žrtvovanje je odtrgovanje/odvezovanje. Nenavezanost je torej negativni obraz navezanosti (ali ljubezni). Nenavezanost je red v ljubezni […]. Kadar Bog ljubezni živi v neki duši, ji daje ljubiti vsa bitja skladno s stopnjo njihovega deleža v sebi, ki je Bit. Duša jih mora ljubiti tako, kot jih ljubi Bog, to se pravi: kot se jim Bog daje. Ta dar neskončne Biti nekemu končnemu bitju je tisto, kar mu daje biti – in to je merilo za našo ljubezen. Naša ljubezen, odmerjena od samega Boga in od tega, kar o Njem zasledimo v njegovih bitjih, je urejena ljubezen. Poslej ni dovoljena nobena navezanost, ki ni v skladu s tem pravilom. Če duša v sebi odkrije kaj takega, bo navezanost krotila, ne pa odstranila. Na dnu vsega je zamisel o redu. Nenavezanost je pogoj za red, tako kot je red pogoj za ljubezen. Zato smemo reči: nenavezanost je urejena ljubezen. Prosimo Boga in molimo ga za Milost, da se vse prav postavi in uredi po Božji Volji.

    Če sprejmemo Božjo Besedo, če vstopimo vanjo; če ji prisluhnemo in če jo ohranimo; če smo tako srečni, da si prisvojimo to, kar govori, in če s tem postanemo njeno bivališče:
    – vzajemno bivališče, kjer ostajamo z njo in ona ostaja z nami;
    – tedaj utihne glas zemeljskih dobrin, nam ne bije več na uho, ne privlači nas več v zlaganost tistega, česar ni;
    – tedaj spoznavamo to, kar je ; darujemo se temu, kar je;
    – postajamo to, kar je; enotni smo z Bitjo in okušamo njeno neodvisnost od vsega, kar je ustvarila.

    Osvobojeni smo za svobodo Božjih otrok (prim. Gal 4, 4-7; 5, 1.13). S svobodno voljo in vsem srcem sprejemamo Božjo Besedo in po njej živimo, molimo in delamo dobro in služimo drugim! Hvala sladki in ljubeči Jezus. Taka je svoboda, ki jo Jezus prinaša ljudem. Svoboda Božje Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja. Zdaj jo Gospod vsem nam oznanja z besedami; dokončno jo je za vse grešne ljudi in svet razodel v dejanju darovanja in smrti – na križu ter Vstajenju za naše Odrešenje. Bog nam je vse Milostno vse dal in naredil tako, da bi nam odpustil grehe, da bi imeli po Božji Milosti Življenje, če bomo Verovali v Jezusa Kristusa in pravično živeli!

    (Guilleard kartuzijan Ecrits spirituels Cartusien, odlomek)

  33. Hvala says:

    KRISTUS KRALJ- KAJ JE RESNICA?!
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    DA JE RESNIC VEČ, JE ENA NAJVEČJIH ZABLOD TEGA ČASA!
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    HOČEMO POZNATI ODGOVOR : KAJ JE RESNICA?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    1. POTEM SE ŽE DANES ODPOVEJMO VSAKEMU POSKUSU —-ISKANJA KOMPROMISOV.
    ————————————————————————————————————————-
    SAMO V ISKRENOSTI JE MOGOČE PRITI DO RESNICE, KOMPROMISI ZAMEGLIJO POGLED. PILAT JE BIL POLN KOMPROMISOV, ZATO NI ZMOGEL ODLOČITVE ZA RESNICO.

    2. POTEM SE ŽE DANES ODPOVEJMO LAŽJI POTI
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    VSAKA LENOBA NAS NEPRESTANO SILI V LAŽ. LAŽJA POT POGOSTO PELJE DALEČ OD RESNICE. TO JE BILA POT PILATA, TO JE BILA POT LJUDSTVA. NAJ NE BO TUDI NAŠA!
    ————————————————————————————————————————————————–
    3, POTEM ŽE DANES PRIZNAJMO, DA NISMO NJENI GOSPODARJI, AMPAK SLUŽABNIKI. SLUŽABNIKI, KI V DIALOGU Z BOGOM IN LJUBEČIM BLIŽNJIM IŠČEMO POT DO SPOZNANJA, KI GA DAJE GOSPOD.
    ———————————————————————————————————————————————————

    4. POTEM ŽE TA HIP PRIZNAJMO, DA RESNIC NI VEČ, AMPAK JE LE ENA (pisano z veliko začetnico), TO JE BOŽJA, KI SE NE DA PRILAGAJATI. RESNICA O VSEM JE SAMO ENA, KER ZA VSEM STOJI EN STVARNIK IN EN GOSPOD.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    5. POTEM MORAMO PRED NJO (pisano z veliko začetnico), DA BI JO LAHKO IZPOLNILI, VSI PASTI NA KOLENA!
    ——————————————————————————————————————————————————

    6. POTEM SPREJMIMO, DA SPOZNANJE RESNICE (pisano z veliko začetnico) NI ENA OD NALOG NAŠEGA ŽIVLJENJA, AMPAK PRVA IN NAJPOMEMBNEJŠA NALOGA. KO JO IZPOLNIMO SMO PRIPRAVLJENI NA GLEDANJE NJENE SLAVE.
    ——————————————————————————————————————————————————
    DA JE RESNIČ VEĆ, JE ENA NAJVEČJIH ZABLOD TEGA ČASA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ČE HOČEMO V ŽIVLJENJU NAREDITI KAJ VELIKEGA, SE BOMO NEDVOMNO MORALI ODPOVEDATI TEJ ZABLODI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    SAMO VZTRAJNOST IN ZAVZETO ISKANJE RESNICE (pisano z veliko začetnico) NAS BO IZPOLNILO (Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/n34-kristus-kralj-kaj-je-resnica

  34. Janez says:

    ALI NAJ BI BILI KRISTJANI STRPNI DO ATEISTOV IN VERSKIH PREPRIČANJ DRUGIH LJUDI?
    V našem času »strpnosti« se moralni relativizem slavi kot najvišja vrednota. Vse filozofije, ideje in verski sistemi imajo enako vrednost, pravi relativist, in so vredni enakega spoštovanja. Tisti, ki so bolj naklonjeni enemu verskemu sistemu v primerjavi z drugimi ali – še huje – ki trdijo, da poznajo absolutno resnico, veljajo za ozkosrčne, nerazsvetljene ali celo fanatične. Seveda različna verstva zagovarjajo medsebojno izključujoče trditve in relativist ne more logično uskladiti popolnih nasprotij. Na primer, Sveto pismo trdi: »Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, potem pa pride sodba« (Pismo Hebrejcem 9,27), medtem ko nekatera vzhodna verstva učijo o reinkarnaciji. Torej, ali umremo enkrat ali velikokrat? Obe učenji ne moreta biti resnični. Relativist v bistvu ponovno definira resnico, da bi ustvaril paradoksalen svet, kjer lahko soobstajajo mnogovrstne, nasprotujoče si »resnice«. Jezus je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Kristjan je sprejel Resnico, in sicer ne samo kot koncept, ampak kot osebo Jezusa Kristusa. To priznavanje Resnice oddalji kristjana od današnje tako imenovane »odprtosti«, ker sledi Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Kristjan javno priznava, da je Jezus Umrl na križu na Golgoti in vstal od mrtvih (Pismo Rimljanom 10,9–10). Če resnično verjame v vstajenje, kako je lahko »odprt« za nevernikovo trditev, da Jezus ni nikoli vstal od mrtvih? Če bi kristjan zanikal jasno učenje Božje besede, bi s tem izdal Boga in ne bi sledil Nauku Jezusa Kristusa. Bodimo pozorni na to, da smo v naših primerih do zdaj navedli temelje krščanske vere. O nekaterih stvareh (na primer o Jezusovem telesnem vstajenju) se ne da razpravljati, ker so temelj krščanske Vere in naše Odrešitve. Druge stvari so morda odprte za razpravo, na primer: kdo je napisal Pismo Hebrejcem ali kakšna je bila narava Pavlovega »trna v mesu«. Izogibati pa bi se morali vključevanju v razprave o stvareh, ki so drugotnega pomena (Drugo pismo Timoteju 2,23; Pismo Titu 3,9).

    Tudi ko kristjan razpravlja oz. se pogovarja o pomembnih naukih, bi moral obvladovati samega sebe in izkazovati spoštovanje drugim, ki imajo svoja verska prepričanja in se po njih ravnajo in tiho ter pravično živijo. Nekaj je, če se ne strinjaš z nekim mnenjem; nekaj drugega pa je, če omalovažuješ človeka. Prav je, da smo sočutni, razumevajoči in strpni do drugih ljudi in jih spoštujemo, kljub razlikam! Trdno pa se moramo oklepati naše krščanske Verske Resnice, kot jo Uči Jezus Kristus, obenem pa izkazovati strpnost in usmiljenje tistim, ki dvomijo vanjo. Kot Jezus moramo biti polni milosti in resnice (Evangelij po Janezu 1,14). Izkazujmo našo Vero v Jezusa Kristusa s svojim Pravičnim, Bogaboječim in Usmiljenim Življenjem z gorečo Vero v Boga, z Molitvijo, Dobroto in služenjem Ubogim v Ljubezni do Boga. Peter je našel dobro ravnotežje med pravim odgovorom in ponižnostjo: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte s krotkostjo in strahospoštovanjem« (Prvo Petrovo pismo 3,15–16). Bog je na križu umrl za vse ljudi! Brez razlik! Marsikaj kar je prav v človeških očeh pa ni prav v Božjih Očeh, kar je za nas Skrivnost! Za marsikaj, kar je nam s človeško pametjo nerazumljivo, lahko obstaja kakšen Smrivniosten razlog za različen verski nagovor ljudi, ki ga pozna le Bog, ki je Usmiljen, Vsemogočen in Vseveden. Bog ljubi vse ljudi, ker drugače ne more. Bodimo podobni Jezusu tudi mi! Izkazujmo krščansko Vero v Boga z našim življenjem, Vero in Molitvijo! Ne sodimo in ne kritizirajmo nikogar, ker skrivnostna so Gospodova Pota!

    Častimo in Slavimo ter Ljubimo Boga in se mu nenehno za vse ponižno zahvaljujmo!

    Gotquestions, lastni doprinos et altro

    Addendum
    Tudi ateisti so dobri ljudje, če dobro delajo, je poudaril papež Frančišek, ki je še enkrat pozval vse verujoče in neverujoče ljudi, naj stopijo skupaj. Poglavar Rimskokatoliške cerkve ponavadi vernike nagovori v pridigi po jutranji maši v svoji rezidenci, kjer ponavadi nastopi brez vnaprej pripravljenega govora. V tej pridigi pa je poudaril, da je Jezus odrešil tudi ateiste.”Tudi njih, vsakogar,” je poudaril po poročanju vatikanskega radija. “Vsi moramo delati dobro.” “Samo delajte dobro in prepričan sem, da bomo našli skupno točko,” je bil jasen papež Frančišek. V svojem odnosu do ateistov se novi papež močno razlikuje od svojega predhodnika, papeža Benedikta XVI., ki je zaradi svojih stališč do drugače verujočih izzval številne kritike. Papež Frančišek zbuja pozornost znotraj Cerkve in zunaj nje. Razprava analizira značilnosti njegove osebnosti, prav tako pa tudi poudarke, ki jih daje papeški službi in pastoralni dejavnosti. V komunikaciji z ljudmi daje prednost človeku, njegovim potrebam in pričakovanjem. Številna znamenja kažejo, da je (bil) in da ostaja vedno blizu današnjemu človeku, zlasti ubogemu, bolnemu, osamljenemu, revnemu in zapostavljenemu. Cerkev je poklicana prepričljivo oznanjati človeštvu »veselje evangelija« in »radost ljubezni«, kakor pričujeta njegovi apostolski spodbudi. Prizadevati si mora za pastoralno spreobrnjenje in iskati novih načinov za služenje človeku. Sprejela je misijonsko poslanstvo: oznanjati evangeljsko veselje, ki ga prinaša Božja beseda, z uboštvom duha služiti ubogim, v dialogu sprejemati današnjega človeka in ga spremljati na poti k Bogu, prenavljati pastoralne strukture in iskati nove poti k človeku. Ljubimo Boga in ljudi in delajmo Dobro! Bog bo sodil ne mi grešni ljudje, ki bodimio Dobri, Usmiljeni in Ponižni ter izžarevajmo Jezusa, kamor gremo ali kjer smo z Gorečo Vero in Molitvijo! Tudi izkazovanje Usmiljenja in Dobrote ubogim je Molitev!

    Papež Frančišek in Rafko Valenčič, Bogoslovni Vestnik, izvleček 11/2016

  35. Miro says:

    STE ŽE SLIŠALI ZA ČUDODELNO SVETINJO SVETEGA BENEDIKTA? NAJ VAS MOLITVENIK »SVETI BENEDIKT POMAGA« SPODBUDI K ZAUPANJU V NJEGOVO PRIPROŠNJO IN K POSNEMANJU NJEGOVEGA SVETNIŠKEGA ZGLEDA!

    V času hudih preizkušenj, v času silovitega pohoda korona virusa doma in po svetu, bi rad vsakemu, ki bere te vrstice, prijateljsko priporočil zanimiv, uporaben molitvenik z naslovom »Sveti Benedikt pomaga«. Ta molitvenik je namenjen zasebni uporabi posameznikov in molitvenih skupin (zbral, uredil in priredil Anton Nadrah Ocist, druga izdaja, Salve, 2019).

    Kot je na začetku knjižice zapisal p. Anton Nadrah, naj molitvenik »Sveti Benedikt pomaga« mnoge spodbudi k zaupanju v njegovo priprošnjo in k posnemanju njegovega svetniškega zgleda. On, ki je v svojem Pravilu zapisal, da ne smemo nikogar in ničesar bolj ceniti kakor Kristusa, naj nam s svojo mogočno priprošnjo pri vsemogočnem Bogu pomaga, da bo Kristus postal središče našega življenja in duhovno središče Evrope.

    https://www.salve.si/wp-content/uploads/2019/10/Sveti-Benedikt-pomaga-vsebina-kazalo.pdf

    Sv. Benedikt, prosi za nas!

    • Miro says:

      Pripis: Sv. Benedikt me je osebno tako navdušil, da bi rad, če bi mogel, vsakemu podaril njegovo svetinjo. Kako nam lahko koristi? Z neko magično, avtomatično uporabo popolnoma nič. Z živo vero in trdnim zaupanjem v moč Jezusovega križa in v priprošnjo sv. Benedikta, pa nam njegova svetinja zelo pomaga, da smo po neizmerni Božji dobroti deležni velikih milosti, potrebnih tako za življenje na tem kot na drugem svetu!

  36. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »VEDI, VSAKOKRAT, KO PRIDEŠ K MENI, SE PONIŽUJEŠ IN PROSIŠ ZA ODPUŠČANJE, ZLIVAM OBILJE MILOSTI NA TVOJO DUŠO …«

    Sv. Favstina Kowalska je v svojem Dnevniku zapisala: »Ko sem kljub iskrenemu namenu spet naredila isto napako, čeprav je to bil majhen, bolje rečeno nehoten padec, sem vendar v svoji duši začutila tako živo bolečino, da sem prekinila svoje opravilo in za trenutek odšla v kapelo ter padla Jezusu pred noge; z ljubeznijo in veliko bolečino sem prosila Gospoda odpuščanja. Sramovala sem se tem bolj, ker sem mu že zjutraj, po svetem obhajilu, v pogovoru obljubila zvestobo.«

    Tedaj je sv. Favstina zaslišala besede: »Če ne bi bilo teh majhnih nepopolnosti, ne bi prišla k meni. Vedi, vsakokrat, ko prideš k meni, se ponižuješ in prosiš za odpuščanje, zlivam obilje milosti na tvojo dušo, tvoja nepopolnost pa izginja pred menoj, saj vidim le tvojo ljubezen in ponižnost; ničesar ne izgubljaš, veliko pa pridobivaš …« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske,
    št. 1293)

    Več o tem na:
    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  37. Miro says:

    MOLIMO ZA LUČ IN MOČ, DA BOMO NA VSE ZRLI Z EVANGELJSKO LJUBEZNIJO!

    Bodimo previdni in razsodni v izjavah o ravnanju bližnjega. Včasih bližnjemu lahkomiselno očitamo ravno tisto, kar nam zelo primanjkuje. Nihče si sam ne more dati dovolj luči, da bi lahko bližnjega pravilno dojemal, ampak je za to potrebna luč in pomoč Svetega Duha. K njemu se vedno priporočajmo tudi na tej spletni strani. Najprej molitev k Svetemu Duhu, nato razmislek in šele na tretjem mestu pisanje. Pridi, Sveti Duh, in nam pomagaj, da bomo na vse zrli z evangeljsko ljubeznijo.

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  38. Hvala says:

    UDEJANJANJE VDANOSTI V BOŽJO VOLJO (nadaljevanje iz knjige Božja Previdnost)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V ČEM MORAMO EDEJANJATI BOŽJO VOLJO. MOJ ODGOVORJE, PRAVI : V VSEM
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    NAJPREJ MORAMO DELATI , KAR HOČE BOG, DOSLEDNO IZPOLNJEVATI NJEGOVE IN CERKVENE ZAPOVEDI, PONIŽNO UBOGATI OSEBE, KI IMAJO OBLAST NAD NAMI, NATANKO IZPOLNJEVATI NALOGE SVOJEGA STANU.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    POTEM MORAMO ŽELETI, KAR DELA BOG, IN S SINOVSKO POKORŠČINO SPREJEMATI VSE ZAHTEVE NJEGOVE PREVIDNOSTI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    1. V NARAVNIH STVAREH IN DOGODKIH
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    TAKO SE MORAMO NAVADITI, DA IZ LJUBEZNI DO BOGAS IN V DUHU VDANOSTI V NJEGOVO SVETO VOLJO PRENAŠAMO VSAKDANJE NEVŠEČNOSTI, RECIMO NAŠE SAMOLJUBJE, NEPRIJETNE BESEDE, NADLEŽNO MUHO, PASJI LAJEŽ, KAMEN OB KATEREGA SE SPOTAKNEMO MED HOJO, RANICO, KI SI JO NAREDIMO PO NESREČI ALI NERODNOSTI, SVETILKO, KI UGASNE, OBLEKO, KI SE STRGA, ŠIVANKO, PERO ALI KAK DRUG DELOVNI PRIPOMOČEK, KI SLABO DELUJE ALI SPLOH NE DELUJE, KO GA UPORABIMO.
    ___________________________________________________________________________________

    DA SE DOBRO VDAMO V BOŽJO VOLJO JE V NEKEM SMISLU CELO POMEMBNEJŠE PRI MAJHNIH NEVŠEČNOSTIH KOT PA PRI VELIKIH, KER SO PRVE POGOSTEJŠE IN KER NAS NAVADA, DA JIH SPODOBNO PRENESEMO, VNAPREJ IN NARAVNO PRIPRAVI NA RAVNODUŠNOST OB VELIKIH TEŽAVAH.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    Z BOŽJO VOLJO MORAMO HOTETI VROČINO, MRAZ, DEŽ. STRELO, NEVIHTO, SKRATKA VSE VREMENSKE NEPRIJETNOSTI IN NAVIDEZNI NERED NARAVNIH POJAVOV.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    SKRATKA , VŠEČ NAM MORA BITI VSAKRŠNO VREME, KI NAM GA POŠLJE BOG, NE PA DA PRENAŠAMO NESTRPNO IN JEZNO, KAKOR IMAMO NAVADO POČETI, KADAR NAS OZLOVOLJIJO.

    PAZITI MORAMO, DA NA PRIMER NE REČEMO: KAKŠNA NEZNOSNA VROČINA! KAKŠEN GROZEN MRAZ! KAKŠNO OBUPNO , GRDO VREME! TO JE KOT ZAČARANO! TO JE PRAVA SMOLA! VSI TI IN NJIM PODOBNI IZRAZI PRIČAJO O NAŠI POMANJKLJIVI VERI IN NEZMOŽNOSTI, DA SE PODREDIMO BOŽJI VOLJI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Velikokrat se je na tem portalu pojavila želja, oz vprašanja, KAJ JE SPLOH BOŽJA VOLJA? IN ČE SMO VZTRAJNI V MOLITVI IN PROŠNJAH, GOSPOD OB SVOJEM ČASU USLIŠI MOLITVE. Prišel je čas, da se to objasni, našteje, poduči itd….

    V nadaljevanju bo navedeno1. KAJ JE BOŽJA VOLJA V OBČIH KATASTROFAH
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    V BOŽJO VOLJO MORAMO BITI VDANI V VSEH OBČIH KATASTROFAH , KOT VOJNA , LAKOTA, KUGA. SODBE BOGA MORAMO ČLASTITI IN OBOŽEVATI Z GLOBOKO PONIŽNOSTJO, IN ČEPRAV SE NAM ZDIJO ŠE TAKO STROGE , MORAMO VERJETI, DA NAM TA NESKONČNO DOBRI BOG NE BI POSLAL PODOBNIH VELIKIH NESREČ, ČE NE BI BILE NJIHOVA POSLEDICA VELIKE KORISTI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
    To pa rečem jaz, da sedaj v času korona virusa ne bi smeli godrnjati, ampak se ponižno podredimo Božji volji, ker bodo posledice v korist , Bog že ve, kako , kdaj in zakaj!.

    Potem opisuje naprej 3. BOŽJA VOLJ V DOMAČIH TEŽAVAH IN SKRBEH. ČE STE OČE ALI MATI V DRUŽINI , MORATE SVOJO VOLJO PRILAGODITI VOLJI OTROK, KI VAM JIH BOG IZVOLI DATI. …..ITD………………….

    4. BOŽJA VOLJA OB UDARCIH USODE. Z ENAKO VDANOSTJO V BOŽJO VOLJO MORAMO SPREJEMATI ODPOVED SLUŽBE, IZGUBO DENARJA IN VSO DRUGO ŠKODO, KI JO OBČUTIMO V SVOJIH POSVETNIH KORISTIH. VAS SPODRINJAJO S ČASTI VREDNEGA IN UGODNEGA MESTA? VAM JEMLJEJO DONOSNO ZAPOSLITEV, BREZ KATERE BOSTE TEŽKO ZADOVOLJILI SVOJE POTREBE IN POTREBE SVOJE DRUŽINE ? ….ITD..

    Ker je veliko tega napisanega , bom zaenkrat naštela naslove, ki opisujejo BOŽJO VOLJO V VSEH PDROČJIH ŽIVLJENJA :
    5. BOŽJA VOLJA V REVŠČINI IN NJENIH OKOLIŠČINAH

    6. BOŽJA VOLJA V NEVŠEČNOSTIH IN PONIŽANJIH

    7. BOŽJA VOLJA V OSEBNIH POMANJKLIVOSTIH

    8. BOŽJA VOLJA V BOLEZNIH IN BETEŽNOSTIH

    9. BOŽJA VOLJA V SMRTI IN NJENIH OKOLIŠČINAH

    10. BOŽJA VOLJA OB ODVZEMU ZUNANJIH MILOSTI

    11, BOŽJA VOLJA V POSLEDICAH NAŠIH GREHOV

    12. BOŽJA VOLJA V NOTRANJIH STISKAH

    13. BOŽJA VOLJA V KREPOSTIH IN DUHOVNIH UGODNOSTIH

    IV . POGLAVJE Opisuje :ZAUPLJIVA PREPUSTITEV BOŽJI VOLJI

    Kot sem že povedala, je prišel čas, da si ogledamo in premislimo zelo natančno ter si zapomnimo, KAJ NAM GOSPOD NAROČA O SVOJI BOŽJI VOLJI NA VSEH PODROČJIH NAŠEGA ŽIVLJENJA. Zato priporočam v branje to knjižico, da ne bo več nesporazumov in da bomo zares začeli živeti PO BOŽJI VOLJI. Res neverjetno popolno obrazloženo kaj je BOŽJA VOLJA, videli bomo svoje slabosti, napake, nepravilno naše obnašanje, govorjenje itd…….v vsakdanjem življenju.
    Knjižico je izdala DRUŽINA.

    • Hvala says:

      V OMENJENI KNJIGI- JE TUDI NAPISANO: BOG JE REKEL, DA SO PREŠTETI VSI LASJE NA NAŠI GLAVI IN DA NE BO ODPADEL NITI EDEN , ČE NE BO TAKA BOŽJA VOLJA. ALI DRUGAČE POVEDANO PRAVI: NIKOLI NAM NE BO PRIZADETA ŠE TAKO MAJHNA ŠKODA, ČE TEGA NE ŽELI ALI NE UKAŽE BOG. PREMIŠLJEVANJE O TEJ RESNICI PRAVI, NAS BO POUČILO IN BOMO ZLAHKA RAZUMELI, DA NAM TAKO V ČASU OBČE KATASTROFE KOT V KATERE KOLI DRUGEM ČASU NI TREBA PRAV NIČ BATI, ALI NAS BO BOG SREDI SPLOŠNE POTRTOSTI ZAVAROVAL PRED VSEM HUDIM ALI PA NAS BO PREPUSTIL VSEM NADLOGAM, MEDTEM KO SO OKROG NAS VSI V MIRU IN VESELJU; SKRBETI MORAMO LE ZATO, DA PRIDOBIMO NAKLONJENOST BSEMOGOČNEGA BOGA. PRAV TO JE NAMREĆ ZANESLJIV UČINEK VDANOSTI NAŠE VOLE NJEGOVI. ZATO SI Z VSO VNEMO PRIZADEVAJMO SPREJETI IZ NJEGOVE ROKE VSE, KAR NAM POŠLJE. S TAKIM RAZPOLOŽENJEM PRIDOBIVAMO NJEGOVO SRCE.

      V NADLOGAH JE NAMREČ REŠENIH TOLIKO DUŠ, KI BI SE NA DRUGI POTI SICER POGUBILE. KOLIKO LJUDI SE V TEŽAVAH IN STISKAH SPREOBRNE K BOGU Z VSEM SRCEM IN UMRE Z RESNIČNIM OBŽALOVANJEM SVOJIH GREHOV!

      KAR SE NAM ZDI HUDA NESREČA IN KAZEN, JE NAMREČ POGOSTO MILOST IN VELIKO USMILJENJE.

      Ker je bila želja, da se prinaša več Ljubeznivosti, Svetlobe in Upanja, je Gospod pokazal na pravo NJEGOVO LJUBEZEN, USMILJENJE IN UPANJE, KI PA JE V TEM, DA BOMO SPREJELI NJEGOVO BOŽJO VOLJO , SPREJELI IZ NJEGOVIH ROK VSE, KAR NAM DAJE. SPREJELI POPOLNOMA VSE, NE SAMO TISTO, KAR JE NAM LJUDEM VŠEČ!

  39. Hvala says:

    VDANOST V BOŽJO VOLJO OSREČI ČLOVEKA ŽE V TEM ŽIVLJENJU
    —————————————————————————————-

    VDANOST NAŠE VOLJE BOŽJI SE NIKAKOR NE OMEJUJE NA TO, DA IZVEDE NAŠE POSVEČENJE, TEMVEČ JE NJENA POSLEDICA TUDI TO, DA NAS OSREČI ŽE NA TEM SVETU.

    PO NJEJ DOSEŽEMO NAJPOPOLNEJŠI SPOKOJ, KI GA JE MOČ OKUSITI V TEM ŽIVLJENJU; ZMOŽNA JE NAREDITI IZ ZEMLJE PREDČASEN RAJ.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TUDI ALFONZ VELIKI, ARAGONSKI IN NEAPELJSKI KRALJ, MODRI IN ZELO IZOBRAŽEN VLADAR, JE PRAV DOBRO RAZUMEL TO RESNICO. NEKEGA DNE SO GA VPRAŠALI, KATERO OSEBO IMA ZA NAJSREČNEJŠO NA SVETU. KRALJ JE ODGOVORIL:
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    “TISTO, KI SE POPOLNOMA PREPUŠČA BOŽJEMU VODSTVU IN SPREJEMA VSE DOGODKE, SREČNE IN NESREČNE, KOT DA PRIHAJAJO OD BOGA.”
    “KO BI PAZILI NA MOJE ZAPOVEDI,” JE REKEL GOSPO JUDOM, ” BI PLAVALI V REKI MIRU.” PODOBNO JE REKEL ELIFAZ, EDEN IZMED TROJICE JOBOVIH PRIJATELJEV: “PODREDITE SE BOGU IN BOSTE IMELI MIR……..VSEMOGOČNI BO NASTOPIL PROTI VAŠIM SOVRAŽNIKOM IN VAM NAPOLNIL SRCA Z VESELJEM.”KDO SO TI LJUDJE DOBRE VOLJE,
    ČE NE TISTI, KATERIH VOLJA SE UJEMA Z VOLJO , KI JE NADVSE DOBRA, HOČEM REČI OD BOGA?

    VSAKA DRUGA VOLJA BI BILA NEIZBEŽNO SLABA IN ZATO NE BI MOGLA PRINESTI MIRU, KI JE OBLJUBLJEN LJUDEM DOBRE VOLJE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    NIČ NE SME NASPROTOVATI NAŠI VOLJI, ĆE BI ŽELELI UŽIVATI SPOKOJ IN MIR, VSE SE MORA GODITI PO NAŠIH ŽELJAH.
    TODA KDO LAHKO STREMI ZA TAKO SREČO, RAZEN EDINO TISTI, ČIGAR VOLJA SE UJEMA Z BOŽANSKO VOLJO?
    -:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    “SPOMNITE SE, DA SEM BOG IN DA DRUGEGA BOGA RAZEN MENE NI,” PRAVI GOSPOD SKOZI USTA PREROKA IZAIJA. “JAZ OZNANJAM OD ZAČETKA, KAJ SE MORA ZGODITI NA KONCU, IN NAPOVEDUJEM STVARI, VELIKO PREJ, PREDEN SE ZGODIJO. IN VSI MOJI SKLEPI BODO URESNIČENI IN VSE MOJE ŽELJE IZPOLNJENE.”

    NAVADNO PRAVIMO, DA ČE SE MEČUJEMO ZOPER BOGA, IZGUBIMO NJEGOVO SPOŠTOVANJE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    SLEHERNA ŽELJA, KI SKUŠA NASPROTOVATI BOŽJI VOLJI , JE NEIZBEŽNO PREMAGANA IN STRTA TER NAMESTO MIRU IN SREČE DOSEŽE S SVOJIM POSKUSOM ZGOLJ PONIŽANJE IN RAZOČARANJE.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    BOG JE MODER IN VSEMOGOČEN; KDO SE MU JE KDAJ MOGEL UPRETI IN OSTATI V MIRU?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    BLAŽENI BOŽJI MIR, KI PRESEGA VSAK UM, LAHKO UŽIVA SAMO TISTI, ČIGAR VOLJA JE POPOLNOMA USKLAJENA, ZDRUŽENA Z VOLJO BOGA. LE TA LAHKO KAKOR BOG REČE, DA SE IZPOLNJIJO VSE NJEGOVE ŽELJE, KER ŽELEČ SI VSE, KAR ŽELI BOG, IN NE ŽELEČ SI DRUGEGA, IMA RESNIČNO ZMERAJ VSE, KAR ŽELI, IN IMA LE TO, KAR ŽELI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::…
    ZGOVORNI SALVIJAN PRAVI:” NIHČE NI NESREČEN PO OBČUTKU DRUGEGA, MARVEČ PO LASTNEM OBČUTKU, IN NIKAKOR NE SMEMO NAPAČNO IMETI ZA NESREČNE TISTE, KI SO PO SVOJEM MNENJU IN PO PRIČEVANJU SVOJE VESTI RESNIČNO SREČNI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::…
    PO MOJEM MNENJU PRAVI SO NAJSREČNEJŠI NA SVETU PRAVIČNIKI, RESNIČNO VERNI LJUDJE, KI SE JIM ZGODI LE TO, KAR ŽELIJO. – VENDAR SO PONIŽANI, ZANIČEVANI?- KER HOČEJO BITI. – SO REVNI? RADI SO V REVŠČINI……TOREJ SO ZMERAJ SREČNI, NAJ SE ZGODI KAR KOLI; ZAKAJ NIHČE NE MORE BITI SREČNEJŠI IN ZADOVOLJNEJŠI OD TISTIH, KI SO CELO V NAJVEČJIH NESREČAH V STANJU , V KATEREM HOČEJO BITI.”
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
    ČLOVEK V TAKEM STANJU GOTOVO NE OBČUTI ŽELA BOLEČINE NIČ MANJ ŽIVO, VENDAR GA ZADENE LE V SPODNJEM DELU NJEGOVEGA BITJA IN NE MORE PRODRETI DO ZGORNJEGA DELA , KJER TEMELJI DUH. TO VELJA ZA DO KRAJA VDANE IN PODREJENE DUŠE, NA PRIMER- ČE SE SPLOH DA PRIMERJATI- ZA NAŠEGA GOSPODA, KI JE BIL KLJUB TEMU, DA JE BIL PREBIČAN IN PRIBIT NA KRIŽ, SREČEN; KI JE BIL NA ENI STRANI POGREZNJEN, POTOPLJEN V BREZNO VSEH MUK, KAR JIH JE MOGOČE PRETRPETI NA TEM SVETU, NA DRUGI STRANI PA PREPLAVLJEN Z NESKONČNIM, NEIZREKLJIVIM VESELJEM.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..

    POLEG TEGA MORAMO VSEKAKOR PRIZNATI, DA ZAGOTOVO OBSTAJA NEPOMIRLJIVO NASPROTJE MED IDEJO TRPLJENJA, PONIŽANJA, ZAVRŽENOSTI PA TUDI REVŠČINE IN IDEJO SREČE.

    ZATO JE ČUDEŽ MILOSTI, DA SE MORE ČLOVEK POD BREMENOM TAKŠNIH MUK POČUTITI SREČNEGA IN ZADOVOLJNEGA. VENDAR BO TA ČUDEŽ SLEJ KO PREJ MILOSTNO PODELJEN ODREKAM VSAKOGAR, KI SE BO HOTEL V VSEM POSVETITI IZPOLJNJEVANJU BOŽJE VOLJE, KAJTI V BOŽJO ČAST IN SLAVO JE, DA SO TISTI, KI BOGU PLEMENITO SLUŽIJO, ZADOVOLNJI S SVOJO USODO.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    MOREBITI BI ME KDO VPRAŠAL PRAVI, KAKO JA TA NAUK MOGOČE USKLADITI Z BESEDAMI NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA:” ČE HOČE KDO ITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SEBI IN VZAME SVOJ KRIŽ TER HODI ZA MENOJ.” ODGOVORIL BOM, DA ČE NEBEŠKI UČITELJ NA TEM MESTU ZAHTEVA, DA SE NJEGOVI UČENCI ODPOVEDO SEBI IN NOSIJO KRIŽ ZA NJIM, PA SE DRUGJE S PRISEGO ZAVEZUJE, DA JIM BO PO ČUDEŽU SVOJE VSEMOGOČNOSTI POLEG VEČNEGA ŽIVLJENJA ŽE NA TEM SVETU DAL STOKRATNO VSEH REČI, KI SE JIM BODO ODPOVEDALI, DA MU BODO VŠEČNI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    POLEG TEGA OBLJUBI, DA BO OLAJŠAL BREME SVOJEGA KRIŽA, KER NAMREČ TRDI NE LE TO, DA JE NJEGOV JAREM PRIJETEN, TEMVEČ DODAJA , DA JE CELO LAHEK.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ČE TOREJ NE PREIZKUŠAMO PRIJETNOSTI JEZUSOVEGA JARMA , NE OLAJŠANJA BREMENA KRIŽA, KI NAM GA NALAGA, JE TO VSEKAKOR ZATO, KER ŠE NISMO DODOBRA ZATAJILI SVOJE VOLJE IN KER SE ŠE NISMO POPOLNOMA ODREKLI VSEM NAŠIM ČLOVEŠKIM VIDIKOM, DA BI STVARI OCENJEVALI LE V LUČI VERE.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TA BOŽANSKA LUČ NAM BO POMAGALA, DA SE ZAHVALJUJEMO BOGU V VSEM, KOT NAM SPOROČA IN ZAHTEVA OD NAS SVETI PAVEL; ZA NAS BI BILA VIR NEIZREKLJIVEGA VESELJA, KI NAM GA VELIKI APOSTOL PRIPOROČA IMETI VES ČAS (nadaljevanje- Božja Previdnost).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Veliko je bilo že pisanega O Božji volji in Božji Previdnosti: v knjigi_ BOŽJA PREVIDNOST, ki sta jo napisala francoska jezuita, pa bomo BOŽJE BESEDE IN OBLJUBE lahko razumeli, ker so opisane podrobno.

    Sveti Pavel je naročil: “Ves čas izražajte svoje želje, zahvale Bogu in se veselite”. Bog da človeku po svojem ČUDEŽU MILOSTI, da je človek v najhujšem trpljenju in preizkušnji veselega in vedrega srca, zato se Mu tudi za vsako situacijo zahvaljuje. S človeškega vidika to ni možno, po Božjem čudežu pa je. To dosežejo popolnoma vdane in predane duše BOŽJI VOLJI. Vsaka človeška želja, ki skuša nasprotovati Božji volji, je res neizbežno premagana, strta in namesto miru doseže ponižanje in razočaranje.

    Če nam Jezus ne podeli olajšanje križa, ki ga nam nalaga in če ne preizkušamo prijetnosti Njegovega jarma je zato, ker je še vedno v nas naša volja, nismo je še zatajili, nismo se ji še odrekli. Tudi v Očenašu molimo, ZGODI SE TVOJA VOLJA, ne rečemo, naj se zgodi naša volja.

    • Hvala says:

      ČE ČLOVEK PROSI BOGA ZA NJEGOVO MODROST IN ŽELI SVOJO VOLJO PREDATI BOGU- SE POLNOMA PODREDI IN USKLADI SVOJO VOLJO Z BOŽJO VOLJO, GA GOSPOD NAREDI SREČNEGA ŽE NA TEM SVETU, VESELEGA V VSAKI SITUACIJI.

  40. Miro says:

    GOSPOD, OKREPI MI DUHA, DA SE NE BOM UPIRAL TVOJI BESEDI IN JO BOM POVSEM IZPOLNIL!

    BOŽJA BESEDA: Ko je to govoril, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« On pa je rekel: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« (Lk 11,27-28)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C27-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Ko se Jezus prereka z nasprotniki, pride žena in ga navdušeno počasti. Pri tem blagruje mater, ki ga je rodila. Jezus jo dopolni in blagruje vse, ki poslušajo in uresničijo Božjo besedo, med katerimi je prva njegova mati. Odkrival bom moč Božje besede, jo poslušal in uresničeval. Gospod, okrepi mi duha, da se ne bom upiral tvoji besedi in jo bom povsem izpolnil. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Molimo s prošnjo, da bi nam Gospod okrepil vero v Božjo besedo, da jo bomo z zaupanjem sprejemali ter spolnjevali. Obenem prosimo za vse, ki se priporočajo v molitev, v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih pod: Marjetka, Žametna vrtnica, Martina, Veronika, Odresenje, Kristina, M, Hvala, Nataša, Janez, Tina, Nina, Slavica, Kras, Tadi, Tanja, Mihael, popotnik, Vesna in drugi prosilci božjih milosti. Zgodi se presveta Božja volja – na priprošnjo Preblažene Device Marije in vseh svetnikov!

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni
    bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo
    pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
    S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi
    prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
    Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno
    nas poslušaj in usliši. Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  41. Hvala says:

    NE PROSIMO DOVOLJ
    ——————————
    KOT VIDITE , NE DOBIMO NIČ, ČE NE PROSIMO DOVOLJ, KER NAM BOG NE MORE DATI MALO, NE MORE OMEJITI SVOJE DAREŽLJIVOSTI NA MAJHNE PREDMETE, NE DA BI ŠKODIL NAM SAMIM. BODITE POZORNI NA TO, DA NE PRAVIM, DA OD BOGA NE MOREMO ZAHTEVATI- IN GA PRI TEM NIČ NE ŽALIMO -POSVETNIH UGODNOSTI ALI DA NAS ODREŠI KRIŽEV, POD KATERIMI STOKAMO. VEM, DA MOLITVE, S KATERIMI PROSIMO ZA TOVRSTNE MILOSTI, IZBOLJŠAMO ŽE S TEM, DA ZANJE PROSIMO S POGOJEM, DA NE BODO NASPROTNE NE BOŽJI SLAVI NE NAŠEMU LASTNEMU ZVELIČANJU. TODA KER JE TEŽKO, DA JE BOGU V SLAVO, DA VAS USLIŠI, ALI VAM V KORIST, DA STE USLIŠANI, ČE SI NE ŽELITE VEČJIH DAROV, POTEM PRAVIM, DA TVEGATE, DA NE DOBITE NIČESAR, ČE SE ZADOVOLJITE Z MALIM.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ŽELITE, DA VAM POVEM , KAKŠEN JE DOBER NAČIN, DA PROSITE ZA ZEMELJSKO SREČOIN KAKO PRISILITE BOGA , DA VAS USLIŠI?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::….
    Z VSEM SRCEM MU RECITE:”MOJ BOG, ALI MI DAJ TOLIKO BOGASTEV, DA BO MOJE SRCE Z NJIMI ZADOVOLJENO, ALI PA ME NAVDAJ S TAKO VELIKIM PREZIROM DO NJIH, DA SI JIH NE BOM VEĆ ŽELEL; ALI ME ODREŠI REVŠČINE ALI PA MI JO TAKO PRILJUBI, DA JO BOM IMEL RAJŠI KOT VSE ZAKLADE NA ZEMLJI; ALI NAREDI KONEC TEM BOLEČINAM ALI- KAR BI TI BILO V ŠE VEČJO SLAVO- NAREDI, DA SE MI SPREMENIJO V UŽITKE IN POSTANEJO ZAME VIR NAJPRIJETNEJŠE RADOSTI, NE DA ME ŠE NAPREJ MUČIJO IN KALIJO MIR MOJE DUŠE. LAHKO ME RAZBREMENIŠ KRIŽA ALI MI GA PUSTIŠ, NE DA BI ČUTIL NJEGOVO TEĆO. LAHKO POGASIŠ OGENJ, KI ME ŽGE, ALI NAREDIŠ, DA ME BO NEHAL ŽGATI IN ME BO OSVEŽIL, KOT JE OSVEŽIL HEBREJSKE MLADENIČE V BABILONSKI OGNJENI PEČI.
    PROSIM TE ENO ASLI DRUGO. MAR JE POMEMBNO , NA KAKŠEN NAČIN SEM SREČEN.? ČE BOM SREČEN ZARADI POSEDOVANJA ZEMELJSKIH DOBRIN, SE TI BOM ZA TO VEČNO ZAHVALJEVAL, ČE BOM SREČEN ZARADI ODTEGNITVE ISTIH DOBRIN, BO TO ČUDEŽ, KI BO PODELIL ŠE VEČ SLAVE TVOJEMU IMENU IN BOM ZA TO ŠE BOLJ HVALEŽEN.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TAKA JE PRIMERNA MOLITEV, KI JO LAHKO DARUJE BOGU PRAVI KRISTJAN.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VESTE , KAKŠEN BO UČINEK VAŠIH ŽELJA, KO BOSTE TAKOLE MOLILI?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    PRVIČ TA , DA BOSTE ZADOVOLJNI , NAJ SE ZGODI KAR KOLI; IN TISTI, KI NAJBOLJ HLEPIJO PO SVETNIH DOBRINAH, SI NE ŽELIJO DRUGEGA KOT TO, DA SO ZADOVOLJNI.

    DRUGIČ TA, DA BOSTE ZANESLJIVO DOBILI NE LE ENO OBEH STVARI, ZA KATERE PROSITE, TEMVEČ NAVADNO KAR OBE. BOG VAM BO PODELIL UŽIVANJE BOGASTEV, IN DA BI JIH POSEDOVALI BREZ PRIVRŽENOSTI IN NEVARNOSTI, VAS BO HKRATI NAVDAL Z REŠILNIM PREZIROM DO NJIH.
    NAREDIL BO KONEC VAŠIM BOLEČINAM IN VAM POVRHU PUSTIL ŽGOČO ŽEJO PO NJIH, KI VAM BO PODELILA VSE ZASLUGE POTRPLJENJA, NE DA BI TRPELI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    SKRATKA, OSREČIL VAS BO ŽE V TEM ŽIVLJENJU, IN V STRAHU, DA VAS BO SREČA SPRIDILA, VAM BO DAL OBČUTITI IN SPOZNATI NJENO NIČEVOST.

    ALI SI LAHKO ŽELIMO KAJ UGODNEJŠEGA? ZAGOTOVO NE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    TODA, KER JE ZA TAKO DRAGOCENO UGODNOST VREDNO PROSITI, NE POZABITE, DA JE VREDNA TUDI TEGA, DA PROSIMO VZTRAJNO.
    ;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    KAJTI RAZLOG, DA DOBIMO TAKO MALO, NI LE TO, KER PROSIMO MALO, TEMVEČ SPET TO, DA NE PROSIMO DOVOLJ, PA NAJ PROSIMO MALO ALI VELIKO. (Božja Previdnost- nadaljevanje _Jean- Baptiste Saint -Jure Claude La Colombiere).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  42. Hvala says:

    DA BI ODVRNILI NADLOGE
    ———————————–
    O NADLOGAH , KI BI JIH BILI RADI REŠENI.
    …………………………………………………………………..
    NEKDO POREČE:”NE HREPENIM PO VELIKEM IMETJU; ZADOVOLJIL BI SE S TEM , DA SE IZVLEČEM IZ SKRAJNE REVŠČINE, V KATERO SO ME SPRAVILE MOJE NESREČE. SLAVO IN VELIK UGLED PREPUŠČAM TISTIM, KI PO NJIJU HLEPIJO, RAD BI SE LE OGNIL SRAMOTI, V KATERO ME SPRAVLJA OBREKOVANJE MOJIH SOVRAŽNIKOV.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    NAVSEZADJE LAHKO PREBIJEM BREZ UŽITKOV, VENDAR TRPIM BOLEČINE, KI JIH NE MOREM VEČ PRENAŠATI. ŽE DOLGO MOLIM IN VZTRAJNO PROSIM GOSPODA, DA JIH UBLAŽI, A SE MI ZDI NEIZPROSEN.

    “TO ME NE PRESENEČA, VAŠE SKRITE TEGOBE SO VELIKO ZNATNEJŠE OD TEH, ZARADI KATERIH SE PRITOŽUJETE, A KLUB TEMU NE PROSITE, DA BI VAM BILE PRIHRANJENE. KO BI ZA DOSEGO TEGA POLOVICO MOLITEV OPRAVILI ZA TO, DA BI BILI REŠENI ZUNANJIH TEGOB, BI VAS BOG ŽE ZDAVNAJ ODREŠIL ENIH IN DRUGIH.
    —————————————————————————————————————————————————-
    REVŠČINA VAM SLUŽI ZA TO, DA DRŽITE V PONIŽNOSTI SVOJEGA DUHA, KI JE SEVEDA OŠABEN. KER STE IZREDNO NAVEZANI NA SVET, POTREBUJETE OBREKOVANJE, ČEPRAV VAS PRIZADEVA, BOLEZNI SO V VAS KOT JEZ ZOPER NAGNENJE DO UŽITKA , ZOPER NAGNENJE, KI BI VAM NAKOPALO KUP TEGOB. ČE BI VAM BOG ODVZEL KRIŽE, PREDEN VAM BI PODELIL KREPOSTI , KI JIH NIMATE, BI POMENILO, NE DA VAS LJUBI, TEMVEČ KRUTO DOVRAŽI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————
    ČE BI GOSPOD VIDEL VAŠO VEČJO ALI MANJŠO VNEMO ZA TE KREPOSTI, VAM BI JIH PODELIL BREZ ODLOGA IN NE BI BILO TREBA PROSITI ZA PREOSTALO (nadaljevanje _Božja Previdnost).
    ——————————————————————————————————————————————————-
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  43. Miro says:

    VERA V KRIŽANEGA – ŽIVA VERA, KI JI JE PRIDRUŽENA LJUBEČA PREDANOST – JE ZA NAS DOSTOP K ŽIVLJENJU IN ZAČETEK PRIHODNJE SLAVE! (sv. Terezija Benedikta od Križa)

    Edith Stein, znana tudi kot sv. Terezija Benedikta od Križa, v svoji knjigi »Znanost križa« sledi življenju in nauku Janeza od Križa, razkriva svojo lastno pot in dokazuje, da križ ni simbol smrti, temveč živo znamenje mistične resničnosti (iz predstavitve knjige).

    Priporočimo se sv. Tereziji Benedikta od Križa, da bi v luči Svetega Duha pravilno umevali evangeljski nauk o križu. Prosimo jo, naj nam izprosi Božjo pomoč, da ta nauk v neki naivni »coni udobja«, ko mnogi vse hočejo doseči z enostavnim pritiskom na gumb, ne bi neodgovorno prilagajali novodobnim lahkomiselnim predstavam, željam, potrebam, itd. Molimo, da bi nauk o križu sprejemali takšnega kot je v resnici, to je takšnega, kot nam ga je na križu razodel sam Gospod Jezus Kristus!

    Poglobimo se v naslednje misli sv. Terezije Benedikte od Križa:

    Kdor pripada Kristusu, mora živeti celostno življenje Kristusa;
    priti mora do polne starosti Kristusove, končno mora stopiti
    z njim na pot križa, v Getsemani in na Golgoto.

    Ponavadi dobimo težji križ, ko se hočemo znebiti prejšnjega.

    Vera v Križanega – živa vera, ki ji je pridružena ljubeča
    predanost – je za nas dostop k življenju in začetek prihodnje slave.

    Križ ni samo znamenje, marveč tudi močno Kristusovo orožje,
    pastirska palica, s katero močno odpahne nebeška vrata.
    Tedaj zaobjame veletok božje luči vse, ki so v spremstvu Križanega.

    Bolj ko je temno okrog nas, bolj moramo odpreti svoje srce luči,
    ki prihaja od zgoraj.

    Luč je ugasnila v temini velikega petka, toda žareče se je dvignila
    kot sonce milosti v jutru vstajenja.

    Predvsem moramo vztrajno moliti, da bi brez upiranja hodili po
    pravi poti in sledili toku milosti, ko bi ga začutili. Ne smemo
    pa Gospodu postavljati rokov.

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil!

    Sv. Terezija Benedikta od Križa, prosi za nas!

    • Hvala says:

      Res je, ne moremo biti samo na pol Kristusovi učenci, sprejeti je potrebno v življenju tudi Getsemani in Golgoto, pa čeprav si zatiskamo oči pred tem. Velike Nedelje ni brez Velikega petka.

  44. Hvala says:

    SVETEGA MOŽA SO VPRAŠALI KAKŠNE ČUDEŽE JE NAREDIL JEZUS
    ——————————————————————————————
    V BOŽJO VOLJO SE MORAMO VDATI TAKO V NEVŠEČNOSTIH KOT V PRIJETNOSTIH, V PONIŽANJIH IN ČASTEH, V SRAMOTI IN SLAVI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    SPREJETI MORAMO VSE STVASRI, KOT DA SO NAPOTKI, KI NAM JIH PRIPRAVLJA PREVIDNOST, DA BI S SVOJO PODREDITVIJO IZKAZALI BOGU DOLŽNO ČAST IN DA OBENEM POPOLNOMA ZANESLJIVO DOSEŽEMO NAŠE NAJVEČJE DOBRO.
    ————————————————————————————————————————————————–
    SEM PRIPRAVLJEN, DA NAREDI Z MANO, KAR HOĆE BOG? NE GLEDE NA OKOLIŠČINE V KATERIH SMO, MORAMO TAKO REČI.

    PRAV TO JE DOBRO UVIDEL SVETI STAREC , O KATEREM PRIPOVEDUJE KASIJAN. SVETEGA MOŽA SO NEKEGA DNE V ALEKSANDRIJI OBKROŽILI ŠTEVILNI NEVERNIKI TER GA ZAČELI ZMERJATI, PORIVATI, TEPSTI, GA SKRATKA OBSIPATI Z ŽALITVAMI. SVETI MOŽ JE BIL MED NJIMI KOT JAGNJE IN JE VSE PRESTAJAL MOLČE.

    NEKATERI SO GA ZANIČLJIVO VPRAŠALI, KAKŠNE ČUDEŽE JE NAREDIL JEZUS KRISTUS.
    ——————————————————————————————————————————————————
    “PRAVKAR JE NAREDIL ENEGA, ” JE ODVRNIL.”TO JE , DA ME VSE VAŠE ŽALITVE NISO MOGLE PRIPRAVITI DO TEGA, DA BI SE UJEZIL NA VAS; PRAVZAPRAV ME ŠE MALO NISO PRIZADELE.”(nadaljevanje -Božja Previdnost).
    ————————————————————————————————————————————————-
    ————————————————————————————————————————————————-

  45. Janez says:

    KAKO LAHKO PREMAGAMO GREH V NAŠEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU ?
    Sveto pismo govori o sledečih virih, katere uporabimo, da premagamo naše grešenje in nehamo žaliti Boga:

    (1) Sveti Duh – Eden izmed darov, ki nam jih je (svoji cerkvi) podaril Bog, da bi bili zmagoslavni v krščanskem življenju, je Sveti Duh. Bog odseva dejanja mesa in sadov Duha v Galačanom 5:16-25. V tem odstavku smo poklicani, da hodimo v Duhu. »Vsi verni že posedujejo Svetega Duha, ampak ta odstavek nam pravi, da moramo hoditi v Duhu in se predajati Njegovem nadzoru. To pomeni, raje izbrati »usnjen čevelj«, po nasvetu Svetega Duha, kot, da bi sledili mesu. Sprememba, ki jo lahko naredi Sveti Duh v vernikovem življenju je prikazana v življenju Petra, kateri, preden je bil napolnjen s Svetim Duhom, trikrat izda Jezusa, in to po tem, ko je rekel, da bo sledil Kristusu v smrt. Potem, ko je bil napolnjen s Svetim Duhom, je javno in močno pred Judi spregovoril na binkoštni praznik o Jezusu. Praznik binkošti obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23). Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Hoditi v Duhu pomeni, da ne poskušamo »postaviti pokrov« na nasvete in navdihe Svetega Duha (»potlačiti Duha«, kot je omenjeno v 1 Tesaloničanim 5:19) ampak hrepenimo, da bi bili napolnjeni s Svetim Duhom (Efežanom 5:18-21). Kako je nekdo napolnjen s Svetim Duhom? Kot prvo, je to Božja izbira in prav tako je bilo v Stari Zavezi. Izbral je nekaj posameznikov in določene incidente v Stari Zavezi in jih napolnil s Duhom, da bodo dokončali nalogo, ki si jo je zadal (1 Mz 41:38; 2 Mz 31:3; 4 Mz 24:2; Samuel 10:10;…). Verjamem, da obstaja dokaz v Efežanih 5:18-21 in Kološanih 3:16, da Bog napolni tiste, ki sebe napolnjujejo z Božjo besedo, kot je dokazano v teh verzih. Torej, to nas pripelje, do našega naslednjega vira, kjer nam govori Bog v Svetem pismu.

    (2) Božja beseda, Sveto pismo – 2 Timotej 3:16-17 pravi, da nam je Bog dal svojo besedo, da nas opremi za vsako dobro delo. Uči nas, kako živeti in v kaj verjeti, razkriva nam, kdaj smo izbrali napačno pot, pomaga nam nazaj na pravo pot in pomaga, da ostanemo na njej. Kot Heb. 4:12 govori: je živo in močno in je sposobno predreti v naša srca, do najglobjih problemov, ki jih po človeško ni možno premagati. Pisec psalmov, govori o njegovem življenju – spreminjanje moči v Psalmu 119:9, 11,105 in v ostalih verzih. Joshui je bilo rečeno, da se skriva ključ s katerim bo premagal sovražnike v tem, da ne pozabi tega vira in da meditira na njem noč in dan, da ga lahko opazuje. To je storil, čeprav mu je Bog ukazal, da to ne kaže nobenega smisla, ampak to je bil ključ do Njegove zmage za Obljubljeno Deželo. Ta vir je preprosto eden izmed tistih, ki jih obravnavamo v vsakdanjiku. Kot simbol temu, nosimo svoje Biblije v cerkev, ali dnevno preberemo kakšno poglavje, ne uspe nam pa si ga zapomniti in meditirati, da bi našliprošnjo v našem življenju, priznali grehe, ki jih razkriva, poveličevati Boga za darila, ki nam jih je dal. Pogosto smo anoreksični ali bulimični, ko pride do biblije. Ali je sprejmemo samo toliko, da nas duhovno obdrži pri življenju ali pa preobsežno in nikoli ne meditiramo z njo, da bi pridobili dovolj duhovne hrane od nje. Pomembno je, da ste vajeni vsakodnevno preučevati Božje besede v pomenljivem smislu in da si zapomnete odstavke, s čimer spodbudite, da vam to postane navada. Priporočam, da pričnete s pisanjem dnevnika, (lahko na računalniku, če tipkate hitreje ko t pišete) ali pa v zvezek… Naj vam pride v navado, da ne prenehate z Besedami, dokler nekaj ne pridobite z njimi. Pogosto snemam molitve Bogu, ko ga prosim, da mi pomaga se spremeniti v področjih o katerih mi je svetoval. Sveto pismo je orodje, ki ga uporablja Sveti Duh v naših in ostalih življenjih (Efežanom 6:17), je zaščitni oklep, ki nam ga Bog podarja, da stanovitno bojujemo naše duhovne bitke (Efežanom 6:12-18)! Prosimo Svetega Duha za Vodstvo in Navdih.

    (3) Molitev – To je še en pomemben vir, ki nam ga je podaril Bog. Ponovno, to je vir, pri katerem kristjani uporabljajo le ustnice. Imamo molitvene sestanke, čas molitve…, ampak ne znamo pravilno moliti, kot nam prva Cerkev daje zglede (Apostolska dela 3:1; 4:31; 6:4; 13:1-3,…) Pavel dostikrat omeni, kako je molil za tiste, katerim je služil. Mi pa, tudi ko smo sami, ne uporabljamo tega vira, ki nam je na voljo. Ampak Bog nam je podaril prelepe obljube, ki se tičejo molitve (Matej 7:7-11; Luka 18:1-8; Janez 6:23-27; Janez 5:14-15…) In še enkrat, Pavel vključi to v svoj odstavek, ko se je pripravljal na duhovno bitko (Efežanom 6:18)! Kako pomembno je? Če se obrnete spet na Petra, imate Kristusove besede njemu v Vrtu Gethsemane, pred Petrovim zanikanjem. Tam, ko Jezus moli, Peter spi. Jazus ga zbudi in mu reče: »Glej in moli, da ne padeš v skušnjavo: Duh je voljan ampak telo je šibko« (Matej 26:41). Vi, kot Peter, želite storiti kar je prav ampak ne najdete moči. Slediti moramo Božjem svarilu, da moramo iskati, trkati in prositi… in On nam bo dal moč, ki jo potrebujemo. (Matej 7:7f.). Za to pa moramo storiti malo več, kot le premikati ustnice med molitvijo. Ne moremo pa trditi, da je samo molitev vsemogočna oziroma magična, ker ni, saj je le naš Bog vsemogočen, ki lahko sliši in usliši naše prošnje in molitve ali oam tudi ne. Molitev nas v pogovoru z Bogom preprosto seznanja z našimi možnostmi in omejitvami in Božjo neizčrpno moč in Božje Usmiljenje, kjer smo uslišani tisti ki verujemo v Boga in za tiste prošnje, ki so skladne z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Obrnimo se k Njemu za to Usmiljenje, Ljubezen, Moč in navdih Svetega Duha, da delamo kar on hoče od nas in ne kar mi hočemo (1 Janez 5:14-15). Molimo iskreno, goreče iz srca in ponižno ter tako, da nam bo molitev pomagala k temu, da bomo boljši kristjani in boljši ljudje. Naj nam molitev pomaga k Usmiljenjuu, Dobroti, Ljubezni, Dobroti in Pomoči drugim, da bomo podobnio Jezusu.

    (4) Cerkev – Zadnji vir in tisti, ki jo ignoriramo. Ko je Jezus poslal svoje učence ven, jih je poslal dva po dva (Matej 10:1). Ko beremo o misijonarskih popotovanjih v Apostolskih delih, niso šli ven posamezno ampak v skupini dveh ali več misijonarjev, ki so šli v tuje dežele med neverne pogane. Jezus je rekel, da kjer sta dva ali trije združeni v Njegovem imenu, je On tam v njihovi sredini. (Matej 18:20). Narekuje nam, da ne opustimo zbiranje v skupine, kot je bilo v navadi nekaterih, ampak, da se spodbujamo k ljubezni in dobrim dejanjem. (Hebrejcem 10:24-25). Govori nam, da priznamo svoje napake drugim (Jakob 5:16). V modrijanski literaturi Stare zaveze, nam je podano, da železo brusi železo, zato človek brusi svojega bližnjega. (Pregovori 27:17). »Tričlena vez ni lahko zlomljiva« Moč je v številkah (Pridigar 4:11-12).

    Nekateri ljudje so našli brate ali sestre v Kristusu, ki se družijo preko telefona ali osebno, se dobijo na molitvenih srečanjih ali ko skupaj berejo Sveto pismo in si delijo izkušnje pri krščanski hoji, kako so se bojevali, vztrajati v molitvah… in se zaobljubijo k molitvi drug za drugega in prevzemajo odgovornost za sprejemanje Božje besede v njihova razmerja in medsebojne odnose, da bomo izžarevali Kristusa in drug drugega spodbujali h krščanski Veri v našem življenju. Včasih pride sprememba hitro, včasih pod drugimi pogoji pa počasneje. Bog nam je obljubil, če bomo uporabljali Njegove vire, nam bo prinesel dobre spremembe v naša življenja in nam uslišal naše molitve in prošnje, v kolikor Verujemo v Jezusa in so molitve v spolnjevanju Božje Volje. Vztrajajmo pri tem, da je Bog zvest svojim obljubam!

    Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo, vendar pričakuje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Verovali v Jezusa ter živeli kot Jezus. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji in tako žalimo Boga, ki je Ljubezen. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si spolnjevati Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne. Pojdimo in naredimo kaj lepega in dobrega nesebično in ljubeznivo za druge ljudi tako, da bodo tudi naše služenje drugim in pomoč način naše molitve in Zahvala ter Slavljenja Boga, ki nam je vse daroval. Častimo in Slavimo Gospoda!

    Medmrežje Gotquestions, lastni doprinosi et altro

  46. Hvala says:

    BOŽJA PREVIDNOST (nadaljevanje)
    ———————————————–
    KAKOR VELJA, DA JE NAJBOLJ VZVIŠENA IN NAJPOPOLNEJŠA LJUBEZEN DO BOGA, “ENAKO VELJA- PRAVI PO SVETEM ZLATOUSTU OČE RODRIGEZ- DA JE NAJBOLJ VZVIŠENO, NAJČISTEJŠE IN NAJODLIČNEJŠE V TEJ LJUBEZNI TO, DA SE POPOLNOMA VDAMO BOŽJI VOLJI IN DA V NIČEMER NIMAMO DRUGE VOLJE KOT VOLJO BOGA. KAJTI KOT UČIJO TEOLOGI S SVETIM DIONIZIJEM AREOPAGITOM IN SVETIM HIERONIMOM , “JE POGLAVITNI SMOTER LJUBEZNI, ZDRUŽITEV SRCA TISTIH, KI SE LJUBIJO, TAKO, DA IMAJO VSI ISTO VOLJO.”BOLJ KO SE TOREJ PODREDIMO BOŽJIM NAMENOM Z NAMI, BOLJ SE BLIŽAMO POPOLNOSTI , ČE SE JIM UPIRAMO, SE OD NJE ODDALJUJEMO.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    SVETA TEREZIJA, ENA IZMED VELIČIN SVOJEGA VEKA, JE REKLA SVOJIM REDOVNICAM.:” KDOR RAD MOLI, SE MORA DO KRAJA POTRUDITI, DA VDA SVOJO VOLJO VOLJI BOGA. BODITE PREPRIČANE, DA JE V TEJ VDANOSTI NAJVEČJA POPOLNOST, KI JO MORAMO DOSEČI, IN DA BO TISTI, KI SE BO TEMU PREPUSTIL Z NAJVEČJO SKRBJO, PREJEL OD BOGA NAJVEČ DAROV IN BO NAJHITREJE NAPREDOVAL V NOTRANJEM ŽIVLJENJU. NIKAR NE MISLITE, DA SO ŠE DRUGE SKRIVNOSTI, VSE NAŠE DOBRO JE V TEM.
    —————————————————————————————————————————————————

  47. Miro says:

    BOG LAHKO VSE OBRNE V NAŠE DOBRO. LAHKO BLAGOSLAVLJA IN POSVEČUJE CELO NAŠE SLABOSTI. LAHKO NAS LJUBEČE KAZNUJE, ČE SMO OŠABNI, LAHKO NAS OPOGUMLJA, ČE POSTAJAMO MALODUŠNI (misel sv. Johna Henryja Newmana)

    Danes goduje sv. John Henry Newman izjemen mislec, kardinal svete rimske Cerkve, ustanovitelj oratorija svetega Filipa Nerija v Angliji. Preberimo si nekatere misli tega modernega genija krščanstva, kot ga imenujejo, in iz tega skušajmo potegniti kak nauk za naše življenje pri hoji za Kristusom. Takole je zapisal:

    Kristus nas ne kliče le enkrat, ampak večkrat, skoz vse življenje. Prvič nas kliče pri krstu, pozneje pa prav tako. Najsi poslušamo Njegov glas ali ne: spet in spet nas ljubeznivo kliče.

    Vsa lepota narave, blagodejni vpliv menjajočih se letnih časov, blagoslov sonca in lune, sadovi zemlje, ugodje družbenega življenja, prijetno sožitje v družini in s prijatelji, vse te dobre stvari so le razprostrta čudovita podoba tvoje dobrote in znamenja blagrov tvojega kraljestva.

    Gospod, ti nam nisi hotel odvzeti stiske tega sveta, rekel si pa nam: »Zaupajte, jaz sem svet premagal…« Kaj pomenijo potem vse skrbi, vse stiske in nadloge? Saj bo vse prešlo v vstajenje in večno življenje v tvojem novem svetu: v rastočem približevanju tebi.

    Čemu bi ugibali, po kakšni poti bo poslej teklo naše življenje, da je le tvoja pot! Kaj bi spraševali, kam pelje, če nas le pripelje k tebi! Kaj bi skrbeli, kaj vse nam misliš naložiti, da nam le pomagaš vse nositi z dobro voljo, zvestim srcem in v pravem duhu.

    Pot do resničnega veselja ne vodi prek popustljivosti do sebe, temveč prek odpovedi; do moči nas vodi – slabost, do uspeha – polom, do modrosti – nespamet, do časti – preziranost.

    Moj Bog, ne dopusti, da bi le za hip pozabil na resnico, da si ti moje življenje, moje edino resnično življenje!

    Bog lahko vse obrne v naše dobro. Lahko blagoslavlja in posvečuje celo naše slabosti. Lahko nas ljubeče kaznuje, če smo ošabni, lahko nas opogumlja, če postajamo malodušni.

    Najvišja popolnost, do katere se običajno povzpnemo, je v tem, da spoznamo svojo hinavščino, neodkritost in duhovno plitvost.

    Vera je skrivnostna posredovalka, po kateri prejmemo božje darove, ki jih sicer ne bi mogli biti deležni – po besedi Svetega pisma: »Trdno veruj; vse je mogoče tistemu, ki veruje!«

    Le Bog pozna dan in uro, ko se bo zgodilo to, na kar nas stalno opozarja. Medtem pa nas vzpodbuja to, kar se je zgodilo doslej, naj ne obupamo, se ne utrudimo, naj se ne bojimo viharjev, ki prihajajo nad nas. Vedno so prihajali, vedno bodo, naš delež so.

    (iz izbora misli sv. Johna Henryja Newmana, povzeto po Ognjišču)

    Več o življenju sv. Johna Henryja Newmana na:
    svetniki.org/sveti-john-henry-newman-kardinal

    Molimo, da bi se na priprošnjo sv. Johna Henryja Newmana lahko odzvali glasu Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas vse ljubeznivo kliče k življenju v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. John Henry Newman, prosi za nas!

  48. Miro says:

    PESEM PRAVI: ČE SKUŠA MOČ ME ZAPELJIVA, SI MOJA MISEL TI, MARIJA! – ČE SI V TEŽAVAH IN BRIDKOSTIH: GLEJ NA ZVEZDO, KLIČI MARIJO!

    Pater Anton Nadrah v knjižici »Nauči nas moliti 2« omenja tudi mlado dekle na razpotju njene ljubezni do fanta.

    Dekle je zapisala: »Stara sem šestnajst let in hodim v tretjo gimnazijo. Že skoraj leto dni me daje ljubezen. Začela se je, kot se začnejo vse ljubezni, in tako sem prišla do razpotja: ali naj bi ostala nedolžna deklica ali ne. Rekla sem mu, da sem kristjanka, da bi se počutila strašno staro, če bi se mu vdala. On pa mi je govoril o ljubezni, naj že vendar neham s svojim krščanstvom, da je vseeno ali sedaj ali kasneje, da bi vendar lahko upoštevala njegovih dvajset let, da bi se potem počutila dozorelo in ne staro. (…)

    Kričim po Bogu, tako zelo ga potrebujem, da bi mi podaril svoj mir. Zahvaljujem se mu, da mi je dal vsaj toliko moči, da se nisem vdala. Včasih si mislim, da sem ostala nedolžna le po božji milosti, saj si drugače res ne morem razlagati, od kod sem vzela toliko moči, da sem še to, kar sem. Toda strah me je, da bom nekoč popustila, da mi bo zmanjkalo moči, da se bom onemoglo predala, in potem bom majhna in uboga še mnogo bolj, kot sem sedaj.«

    Sv. Bernard nam priporoča: »Če se dvignejo viharji skušnjav: glej na zvezdo, kliči Marijo! Če si v težavah in bridkostih: glej na zvezdo, kliči Marijo! Ako jeza, nečistost in druga slaba nagnjenja hočejo potopiti čolnič tvoje duše, o tedaj: glej na zvezdo, kliči Marijo! Če te vznemirjajo tvoji grehi, te teži vest, plaši strašna in pravična sodba, če je tvoje življenje na robu prepada: glej na zvezdo in kliči Marijo!«

    V litanijah se obračamo na Devico Marijo: sveta devic Devica, Mati prečista, Mati brezmadežna, Mati nedolžna, Mati deviška. Ona je zgled in priprošnjica za čisto življenje vseh kristjanov, posebno deklet in fantov.

    Fant, ki je zabredel globoko v nečisto življenje, se je hotel greha rešiti, a ni imel moči. Duhovnik mu je svetoval, naj vsako jutro in vsak večer zmoli molitev O Gospa moja in v vsaki skušnjavi naj še posebej pokliče božjo Mater na pomoč. Fant je pozneje povedal, kako je z Marijino pomočjo zaživel novo življenje.

    (povzeto po knjižici Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah)

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  49. Janez says:

    ALI JE ZA KRISTJANE NAROBE, ČE SMO RAZOČARANI NAD BOGOM? DA, JE!
    Razočaranje nad Bogom je – glede na definicijo, kdo je on (Bog je Vsemogočni in Ljubeči Stvarnik z suvereno Božjo Voljo) in kdo smo mi (ljudje smo uboge grešne stvaritve Boga), GREŠEN IN NAPAČEN VIDIK ČLOVEŠKEGA STANJA IN RAZUMEVANJA BOGA (Pismo Rimljanom 9,20). Razočaranje nad Bogom je v svojem bistvu v nasprotju z Avguštinovo znamenito mislijo: »Ustvaril si nas zase, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler ne počiva v tebi.« Slovenski slovar knjižnega jezika razočaranje opredeljuje kot »neugodno duševno stanje, ki ga povzroči neizpolnitev želj, pričakovanj«. Kadar Bog ne izpolni naših upov ali pričakovanj, se nas lahko polasti razočaranje. Če Bog ne dela tako, kot menimo, da bi moral, ter se zato nad njim razočaramo in postanemo nezadovoljni z njegovim delovanjem, je to znak, da smo skrenili od glavnega človekovega namena: slaviti Boga in se v njem veseliti na veke. Že tako ali tako omahujemo v veri. V svojem gledanju na Boga, predvsem na njegovo suverenost in dobroto, smo že tako ali tako manj občudujoči, kot bi morali biti.

    Če Bog ne ravna, ko in kot bi želeli mi, razlog ni v tem, da on tega ne zmore. Pač se pa iz utemeljenih – nam neznanih – razlogov preprosto odloči, da ne bo tako ravnal. Četudi se nam to mogoče zdi samovoljno in muhasto od njega, pa drži ravno nasprotno. Bog sklene, da bo ravnal ali da ne bo ravnal na določen način, v skladu s svojo popolno, sveto voljo, ker »vse uresničuje po sklepu svoje volje« (Pismo Efežanom 1,11). Ne zgodi se nič, kar bi bilo zunaj Božjega načrta. Bog ima popoln nadzor nad vsako posamezno molekulo v vesolju. Božja popolna volja zajema vsa dejanja in odločitve vseh ljudi po vsem svetu in vselej. V Izaiju 46,11 Bog pravi: »Od vzhoda kličem roparico, iz daljne dežele moža po svojem načrtu. Kakor sem govoril, tako bom izpeljal, kakor sem oblikoval, tako bom to naredil.« Kar koli se zgodi, je v končni fazi izpolnitev njegovega suvereno vnaprej izdelanega načrta. Včasih se odloči, da bo svoje načrte razkril (Izaija 46,10), kdaj drugič, da jih ne bo (Peta Mojzesova knjiga 29,28). Včasih razumemo, kaj Bog počne; včasih ne (Izaija 55,9). Nekaj pa vemo zagotovo: če pripadamo njemu, bo vse, kar on stori, v naše dobro, naj to razumemo ali ne (Pismo Rimljanom 8,28–30).

    Najboljši način, da se izognemo razočaranju, je ta, da svojo voljo uskladimo z njegovo – da svojo voljo v vsem podredimo njegovi. Tako bomo preprečili svoje morebitno razočaranje nad Bogom ter opustili grešno godrnjanje in pritoževanje nad dogodki v svojem življenju. Izraelci so vedno znova tarnali in se pritoževali nad Bogom ter dvomili vanj, čeprav jih je ta čudežno rešil z mogočno močjo, ki jo je izkazal, ko je poslal nadloge nad Egipt, razdelil Rdeče morje, v puščavi priskrbel mano in prepelice; ter s svojo slavo, ko jih je varoval v ognjenem stebru (Druga Mojzesova knjiga 7,14–12,36; 15–16; Četrta Mojzesova knjiga 14,2–37). Kljub nepretrgani Božji zvestobi svojemu ljudstvu je ljudstvo grešno godrnjalo, razočarano nad Bogom, češ da Bog ne ravna skladno z njihovimi pričakovanji. Namesto da bi se podredili njegovi volji in mu zaupali, so bili nenehno razburjeni in zmedeni.

    Če svojo voljo uskladimo z Božjo in skupaj z Jezusom rečemo »Ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi« (Evangelij po Luku 22,42), bomo deležni zadovoljstva, o kakršnem je govoril Pavel v Prvem pismu Timoteju 6,6–8 in Pismu Filipljanom 4,11–12. Pavel se je navadil biti zadovoljen z vsem, kar mu je Bog namenil. Bogu je zaupal in se podrejal njegovi volji, saj je vedel, da bo svet, pravičen, popoln, ljubeč in usmiljen Bog deloval tako, da bo za Pavla vse pripomoglo k dobremu – zato, ker je Bog tako obljubil (Pismo Rimljanom 8,28–30). Ko na Boga gledamo v tej luči, nikakor ne moremo biti nad njim razočarani. Pač pa se nebeškemu Očetu voljno podrejamo, saj vemo, da je njegova volja popolna in da bo vse, kar Oče v našem življenju dopusti, nam v dobro in njemu v slavo.

    Častimo in Slavimo ter Ljubimo Boga in se mu nenehno za vse ponižno zahvaljujmo!

    Gotquestions, lastni doprinos et altro

    P.s.: Verniki imamo pravico, da več vemo o verskih in bogoslovnih temah in da se o tem od pristojnih in kvalificiranih ljudi, bogoslovcev, duhovnikov in drugih strokovnjakov o tem podučimo. Nepoznavanje namreč ne opravičuje, da grešimo , ker ne vemo ali ne poznamo nečesa! Ignorantia scentia, legis et regulae non excusat! Kdor lahko kaj podari ali prispeva iz čistega srca naj kaj objavi!

  50. Janez says:

    ALI JE VČASIH SUVERENA BOŽJA VOLJA ZA KRISTJANE, DA SMO BOLNI?
    Svetopisemska doktrina o Božji suverenosti pravi, da je Bog vsemogočen nad vsem. Ima popoln nadzor nad vsem – preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo – in nič se ne zgodi, kar bi bilo izven njegovega nadzora. Bog neposredno povzroči ali pasivno dopusti vse, kar se zgodi. A dopustiti, da se nekaj zgodi, in povzročiti, da se nekaj zgodi, sta dve različni stvari. Na primer, Bog je povzročil stvaritev popolnega, brezgrešnega Adama in Eve, potem pa dopustil, da sta se mu uprla. Ni povzročil, da sta grešila, in zagotovo bi ju lahko ustavil, ampak se je odločil, da ju ne bo, in sicer za svoj namen, da uresniči svoj popolni, skriti sklep. To uporništvo je prineslo vse vrste zla, zla, ki ga ni povzročil Bog, ampak je dopustil, da obstaja. Ne pozabimo, da imamo ljudje po Božji Milosti svobodno voljo in da se lahko samostojno odločamo ter sprejemamo posledice svojih odločitev! Vedno namreč kristjani lahko prosimo in molimo Boga za Pomoč in Vodstvo, da se pravilno odločamo!

    Bolezen je manifestacija dveh širših vrst zla – moralnega in naravnega. Moralno zlo je človekova nečloveškost do človeka. Naravno zlo je sestavljeno iz stvari, kot so naravne nesreče in telesna bolezen. Samo zlo je izkrivljenost ali pokvarjenost nečesa, kar je bilo prvotno dobro, a je zdaj pokvarjeno. V primeru bolezni je bolezen stanje, kjer je pokvarjeno dobro zdravje. Grška beseda za ZLO, PONEROS, pravzaprav namiguje na zlonamernost, nekaj, kar kvari dobro in zdravo stanje stvari.

    Ko je Adam grešil, je kot glava celotnega človeštva obsodil vse človeštvo na posledice tega greha, izmed katerih je ena bolezen. Pismo Rimljanom 8,20–22 pravi: »Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.« Bog – tisti, »ki je podvrgel« stvarstvo ničevosti, ki je sledila padcu, metodično dosega svoj načrt, da bo sčasoma osvobodil svoje stvarstvo iz suženjstva greha, tako kot osvobaja tiste, ki jih rešuje iz suženjstva po Kristusu.

    Do tega dne pa Bog uporablja bolezen in druga zla, da uresniči svoj suvereni namen, da se poveliča in da poveliča svoje sveto ime. Včasih čudežno ozdravi bolezen. Jezus je šel skozi Izrael in ozdravljal različne bolezni (Evangelij po Mateju 4,23) in celo obudil Lazarja od mrtvih, potem ko ga je bolezen ubila. Drugič Bog uporabi bolezen kot vzgojno metodo ali kot sodbo proti grehu. Bog je Kralja Uzíja udaril z gobavostjo (Druga kroniška knjiga 26,19–20). Nebukadnezarja je Bog prignal v norost, dokler ni razumel, da »Najvišji po svoji volji ravna s prebivalci zemlje« (gl. Daniel 4). Herod je bil udarjen in so ga razjedli črvi, ker si je prilastil Božje veličastvo (Apostolska dela 12,21–23). Obstaja celo vsaj en primer, ko je Bog dopustil bolezen – slepoto – ne kot kazen za greh, ampak da razodene sebe in svoja mogočna dela skozi to slepoto (Evangelij po Janezu 9,1–3).

    Ko bolezen pride, morda ni rezultat Božjega neposrednega posredovanja v našem življenju, ampak je morda rezultat učinkov življenja v padlem svetu ali tega, da imamo padla telesa ali slabo zdravje ali da sprejemamo slabe odločitve o življenjskem slogu. In čeprav obstajajo svetopisemski kazalci, da Bog želi, da smo na splošno zdravi (Tretje Janezovo pismo 1,2), Bog dopusti vse bolezni za svoje namene, naj jih razumemo ali ne. Bolezen je zagotovo rezultat človekovega padca v greh, ampak Bog ima nadzor nad vsem in res določa, do kam lahko gre zlo. Tako kot je omejil hudiča v Jobovih preizkušnjah, ko mu ni dovolil, da prestopi določene omejitve, Bog tudi omejuje bolezen v našem življenju za svoje dobro. Več kot petdesetkrat v Svetem pismu nam pove, da je vsemogočen, in čudovito je videti, kako se njegova suverenost združi z odločitvami, ki jih sprejmemo (slabimi in dobrimi), da uresničuje svoj popolni načrt v življenju svojega ljudstva (Pismo Rimljanom 8,28–30).

    Kristjanom, ki so danes zboleli in ki jih zdravijo zdravniki in trpijo, naj bo v tolažbo spoznanje, da se lahko odločijo, da bodo častili in slavili Boga v svojem trpljenju in se mu zahvaljevali, čeprav morda ne bodo vedeli, zakaj je Bog to dopustil, dokler ne bodo stali v njegovi prisotnosti v Večnosti. Marsikaj je za nas skrivnostna suverena Božja Volja! Ko bomo v Večnosti, takrat bomo dobili odgovore na vsa vprašanja, ali pa, če smo bolj natančni, nam bo vseeno za vsa ta vprašanja.

    Častimo in Slavimo Boga!

    Gotquestions, lastni doprinos et altro

  51. Hvala says:

    BOŽJA PREVIDNOST
    ————————–
    O DOMINIKANSKI REDOVNICI STEFANI QUINZANI POROČAJO, DA JE BILA V DUHU PRENESENA V NEBESA, DA BI OPAZOVALA BLAŽENOST SVETNIKOV. VIDELA JE, DA SO TAM DUŠE POMEŠANE MED ZBORE ANGELOV PO STOPNJI SVOJIH ZASLUG, MED SERAFI JE CELO OPAZILA VEČ OSEB, KI JIH JE POZNALA PRED NJIHOVO SMRTJO. VPRAŠALA JE, ZAKAJ SO BILE TE DUŠE POVZDIGNJENE NA TAKO VISOKO STOPNJO SLAVE, IN DOBILA ODGOVOR, DA ZATO, KER SO MED SVOJIM ZEMELJSKIM ŽIVLJENJEM PODREDILE SVOJO VOLJO BOŽJI IN SE Z NJO POPOLNOMA ZDRUŽILE.
    —————————————————————————————————————————————————-
    IN ČE PODREDITEV BOŽJI VOLJI DVIGNE V NEBESA DUŠE NA NAJVIŠJO STOPNJO SLAVE, MOREMO IZ TEGA SKLEPATI, DA JIH NA TEM SVETU DVIGA NA NAJVIŠJO STOPNJO MILOSTI IN DA JE TEMELJ NAJVEČJE POPOLNOSTI, KI JO ČLOVEK LAHKO DOSEŽE.
    ——————————————————————————————————————————————————

    POPOLNA PODRETITEV SVOJE VOLJE JE POTEMTAKEM BOGU NAJPRIJETNEJŠA IN NAJČUDOVITEJŠA ŽRTEV, KI MU JO LAHKO DARUJE ČLOVEK, IN NAJPOPOLNEJŠE DEJANJE LJUBEZNI, ZATO NI NITI NAJMANJŠEGA DVOMA, DA KDOR SE TAKO PODREJA, PRIDOBIVA NEPRENEHOMA NEPRECENLJIVE ZAKLADE IN V LE NEKAJ DNEVIH NAKOPIČI VEČ BOGASTVA KOT DRUGI V VEČ LETIH IN Z VELIKO DELA.
    ——————————————————————————————————————————————————
    SLOVITA ZGODBA O SVETEM REDOVNIKU, KI NAM JO PRIPOVEDUJE CEZARIJ, JE IMENITEN ZGLED ZA TO.

    TA SVETI MOŽ SE V ZUNANJIH REČEH NI V NIČEMER RAZLOČEVAL OD DRUGIH REDOVNIKOV, KI SO ŽIVELI V ISTEM SAMOSTANU , VENDAR JE DOSEGEL TOLIKŠNO STOPNJO POPOLNOSTI IN SVETOSTI, DA SO BOLNI OZDRAVELI, ŽE ČE SO SE DOTAKNILI NJEGOVIH OBLAČIL.

    NJEGOV NADREJENI MU JE NEKOČ REKEL, DA GA ZELO PRESENEČA, KER NAREDI TOLIKO ČUDEŽEV, ČEPRAV SE NE POSTI, NE BEDI IN NE MOLI NIČ BOLJ KOT DRUGI REDOVNIKI. VPRAŠAL GA JE, ZAKAJ JE TAKO. DOBRI REDOVNIK MU JE ODGOVORIL, DA GA TO PRESENEČA ŠE BOLJ KOT NJEGA IN DA NE POZNA RAZLOGA ZA TO. A ČE BI ENEGA LE MOGEL SLUTITI, BI BIL TA, DA SI ZMERAJ ZELO PRIZADEVA HOTETI, KAR HOČE BOG, IN DA JE DOBIL OD NEBA MILOST, DA SVOJO VOLJO IZGUBI IN STOPI V VOLJO BOGA, DA NE V VELIKIH NE V MAJHNIH REČEH NE NAREDI NIČESAR BREZ NJEGOVEGA MIGLJAJA. DODAL JE ŠE: SREČA ME NE NAVDUŠI, NESREČA ME NE POTRE, KER NAMREČ IZ BOŽJE ROKE VSE SPREJEMAMO ENAKO IN SE NIČ NE SPRAŠUJEM.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ——————————————————————————————————————————————————
    NE ZAHTEVAM, DA SE REČI DOGAJAJO, KOT BI SI NARAVNO LAHKO ŽELEL, AMPAK DA SE ZGODIJO LE, KAKOR ŽELI BOG. IN VSE MOJE MOLITVE IMAJO EDINO TA NAMEN, DA SE BOŽJA VOLJA POPOLNOMA IZPOLNI V MENI IN V VSEH USTVARJENIH.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    “POTEMTAKEM , BRAT MOJ, ” MU REČE PREDSTOJNIK, “NISI BIL NIČ RAZBURJEN PREJŠNJI DAN, KO NAM JE SOVRAŽNIK POŽGAL UTO Z ŽITOM IN ŽIVINO, VSO NAŠO ZALOGO ZA POTREBE SKUPNOSTI?” “NE, JE ODGOVORIL MOŽ, ” PRAV NAROBE, OB TAKIH DOGODKIH IMAM NAVADO, DA SE BOGU ZAHVALIM V PREPRIČANJU, DA JIH DOVOLJUJE V SVOJO SLAVO IN V NAŠE NAJVEČJE DOBRO. IN SE PRAV NIČ NE VZNEMIRJAM, ALI IMAMO MALO ALI VELIKO ZA SVOJE POTREBE, KER DOBRO VEM, DA ČE IMAMO POPOLNO ZAUPANJE V BOGA, NAS BO PRAV TAKO ZLAHKA NAHRANIL S KOŠČKOM KRUHA KAKOR S CELIM HLEBOM. V TAKEM PREPRIČANJU SEM ZMERAJ ZADOVOLJEN IN VESEL, NAJ SE ZGODI KAR KOLI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    PREDSTOJNIK SE POSLEJ NI VEČ ČUDIL, KO JE VIDEL REDOVNIKA DELATI ČUDEŽE.

    ZAPISANO JE NAMREČ: GOSPO IZPOLNI ŽELJO SVOJIH ČASTILCEV. USLIŠI NJIHOVO MOLITEV IN JIH REŠI. GOSPOD VARUJE VSE, KI GA LJUBIJO ( Božja Previdnost_ Jean – Baptiste Saint-Jure Claude La Colombiere).

    • Janez says:

      Zelo ste pridna in delovna in vas zelo cenim sestra Hvala. Poglabljate se in se trudite z Božjim Navdihom in Pomočjo, da vsakič kaj novega objavite za molilce in vernike. Prinesti moramo še več Svetlobe, Usmiljenja, Znanja/Vedenja o Veri in Bogu ter tudi več Upanja in Ljubezni med ljudi, da bomo vsi vzdržali z Božjo Pomočjo vse težkoče in preizkušnje, ki nas čakajo, kot Božja Vzgoja, da se VSI brez izjem spreobrnemo in poboljšamo. Prosimo in Molimo Boga za to! Vztrajno in goreče. Sam sem doslej tukaj vse daroval kar sem znal in imel vernikom. Bom še kaj napisal, če bo taka Božja Milost in Božja Volja! Ko studenec presahne je treba počakati da priteče nova voda navdihov.

      Prosim vas, sestra Hvala, bodite prosim bolj milostna, ljubeča, sočutna, strpna do drugačnosti in različnosti mnenj in stališč drugih ljudi, saj smo vsi Božji Otroci, ki se vsak na svoj način trudimo, da Slavimo in častimo Boga in se mu Zahvaljujemo. Vsak po svoje dojemamo iste stvari! Učimo se zato raje strpno in modro eden od drugega. In Bog želi da smo kristjani vedno povezani ne pa skregani in razločeni, ker to hoče hudobec! Dr. Andraž Zorko frančiškan pravi, da hudobec hoče skregati ljudi in da bi le legalistično spolnjevali postave, brez Ljubezni in Usmiljenja! Dajmo zato več Svetlobe, Upanja in Ljubezni ljudem, da bomo vsi skupaj stanovitno vztrajali v Veri in Molitvah. Hvala vam! BVB. Pax et Bonum. Janez

      • Hvala says:

        Lepo prosim g. Janez, če bi konkretno napisali, kaj vas vznemirja, kakšen problem itd. Po navdihu napišem ali prepišem. Vsi ti članki sestavljajo življenjsko celoto človeka. Povedati je potrebno resnico; pot v nebesa je ozka, strma in težka, je rekel Jezus, ampak vztrajati je potrebno do konca , kar zmeraj poudarjam. Poudarjam in povem ponovno ; naš edini vzor je NAŠ ODREŠENIK JEZUS KRISTUS, NJEGOVA MATI MARIJA. Toliko trpljenja, ki Ga je Jezus prestal za nas, pokazat je prišel praktično kako naj živimo, da se ne bomo pogubili, pretrpel največja zasramovanja in ponižanja celega sveta, mi ljudje bi pa radi kaj, iskali vzor in nekaj drugega ne vem kaj in kje!?

        Vsi smo grešniki, vendar, če se človek odloči, da bo sodeloval z Bogom, kajti sam človek brez Božje milosti ni sposoben narediti niti koraka, potem je potrebno v življenju nekaj narediti. Potruditi se je potrebno, da naredimo korake, ki so nujni, saj nam pri tem pomaga Gospod in vsakega posebej vodi po načrtu, ki ga ima . Človek mora vztrajati na poti, ne pa oditi, temu bi po po domače rekli ” ne sme vreči puške v koruzo.” Ko pridejo res hude preizkušnje v življenju , ljudje velikokrat odnehajo, odidejo stran od Boga, zdi se jim nelogično, pretežko, nesmiselno. Zato je potrebno povedati, da naj bo še tako strašno , potrebno je vzdržati.

        Človek mora biti zelo ponižen in iskren pred Bogom.
        Ponavljam pa ponovno: NAŠ EDINI VZOR JE JEZUS KRISTUS, KI JE PRESTAJAL STRAŠNO TRPLJENJE, NE VEM, ČE SE LAHKO VSI KRISTJANI VSAJ EN DELČEK POGLOBIMO V TO HUDO MUKO, V ZANIČEVANJE, PREZIRANJE, PLUVANJE IN NJEGOVO SMRT; VSE JE DAL ZA NAS. KOMU NAJ GREMO, ČE NE K BOGU, KI JE ALFA IN OMEGA VSEGA’?

        Človek, ki trpi v raznih preizkušnjah, ali je to bolezen, nesreče, smrti, itd….ko se zateče k Gospodu in ga prosi za pomoč, jo bo tudi dobil. Ne glejmo z človeškimi očmi, ampak z Božjimi.

        V stari zavezi so ljudje ponavadi preroke pobili, ker so govorili resnico od Boga, resnice pa niso hoteli poslušati, pobili so tudi Jezusa, ker niso hoteli sprejeti resnice.

        Vse dobro !

        • Janez says:

          Ko nas pokliče Gospod in nam da navdih, je prav da mu sledimo in ga darujemo naprej drugim. Vsakdo se trudi na svoj način. Želel sem poudariti to, da bi prinašali ljudem več Ljubeznivosti, Svetlobe in Upanja, več Dobrote in lepih spodbudnih prispevkov in sporočil, za več Upanja in Vedrine med kristjani. Preveč je malodušja in pesimizma, čeprav imamo Jezusa, ki nam je daroval Odrešitev in nam podaril čudovite Evangeljske Nauke. Brez Boga smo tako revni, prazni in ne moremo storiti nič. Tudi sam zato vztrajno prosim in molim Boga za Navdih in Milost, da lahko kaj prispevam in tako darujem za druge, da bi prinesel več Vedrine in Upanja. Mir in Vse dobro.

  52. Janez says:

    ALI ČLOVEK LAHKO VIDI BOGA? NE, TEGA ČLOVEK NE MORE!
    Naše predstave o Bogu so človeške (grško: antropomorfne), so nepopolne predstave, k0 rečemo da je to človeški način dojemanja! Bog je Duh (Evangelij po Janezu 4,24), tako da sam, kakor je popolno in neposredno v samem sebi, nima videza, ki bi ga bilo mogoče opisati (Prvo pismo Timoteju 1,17). Doslej se je Bog prikazal v t. i. teofanijah (teofanija to je Bogopojavljanje, ki je dostikrat opisano v Stari zavezi) in kristofanijah ( kristofanija pomeni prikazovanje Jezusa Kristusa po Vstajenju od Smrti na Križu na Golgoti v Novi Zavezi dvema učencema na poti v Emavs in apostolom, med njimi tudi nejevernemu Tomažu). Vse to je navedeno npr. v Svetem pismu v Stari zavezi (Prva Mojzesova knjiga 17,1; 18,1; Druga Mojzesova knjiga 6,2–3; 24,9–11; Četrta Mojzesova knjiga 12,6–8) in kasneje, v Novi zavezi, kot utelešenje Boga v Jezusu Kristusu, ki nas je Učil, Vstal od Mrtvih in nas Odrešil. V Drugi Mojzesovi knjigi 33,20 Bog pravi: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.« Mi kot grešni ljudje sedaj ne moremo videti Boga v vsej njegovi Slavi. Njegova pojava je povsem nepredstavljiva in preveč veličastna, da bi jo lahko grešnik brez nevarnosti gledal (Prvo pismo Timoteju 6,13-16; Evangelij po Janezu 6,46).

    Vendar Sveto pismo opisuje, kako se je Bog ob različnih priložnostih prikazal ljudem. Teh teofani (Bogopojavljanj) ne gre razumeti kot razkritij, kako je Bog videti, temveč je Bog v svoji blagohotnosti določenim posameznikom omogočil, da so ga razumeli (gl. Prva Mojzesova knjiga 12,1.7; 13,14; 15,1; 17,1; 18,1–3; 32,25;.28–30). Bog sam, kakor je popolno in neposredno v samem sebi, je onkraj naše zmožnosti, da bi ga razumeli in opisali, kaj šele videli. Torej Sveto pismo tu in tam omenja situacije, ko ljudje Boga »vidijo« v videnjih, kar je po Božji Milosti; to naj bi bil za našo predstavo nekakšen bled približek božje veličastnosti, ne pa podoba fizičnega videza. V dveh takšnih impresivnih odlomkih Sveto pismo opisuje osupljivo Kristusovo pojavo pred in po učlovečenju.

    V Ezekielu 1,26–28a beremo: »Vrh nebesnega oboka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor kamen safír, podobno prestolu. Na tem, kar je bilo videti kot prestol, je bila zgoraj postava, podobna človeku. In videl sem nekaj kakor očesce sijajnika, kakor ognjen obod okoli njega, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzgor. In od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzdol sem videl nekaj kakor ogenj in sij je bil okoli njega. Kakor mavrica, ki je na oblaku ob deževnem dnevu, tak je bil videti sijaj okoli njega.« V Razodetju 1,14–16 pa je zapisano: »Njegova glava in lasje so bili beli kakor bela volna, kakor sneg, njegove oči so bile kakor ognjen plamen, noge je imel kakor v pêči razbeljen bron, glas pa kakor glas mnogih vodá. V desnici je držal sedem zvezd in iz ust mu je segal oster dvorezen meč, njegovo obličje pa je bilo kakor sonce, kadar žari v vsej svoji môči.«

    Odlomka sta Ezekielov in Janezov božansko navdihnjeni opis neopisljive podobe Boga v vzvišenem in poveličanem Kristusu. Pisca sta morala uporabiti simbolni jezik za opis nečesa, za kar človeški jezik nima besed, npr. z besednimi zvezami »nekaj kakor«, »kar je bilo videti kot«, »tak je bil videti« itd. Tisti, ki imamo upanje v Kristusu, »… smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vse je odvisno od nas, kako bomo živeli in spolnjevali Božjo Voljo! Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo v Nebeški Domovini lahko gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist.« (Prvo Janezovo pismo 3,2–3) Ko bomo s Kristusom v večnosti, greha ne bo več in zmogli bomo prek Kristusa videti Boga v vsej njegovi Slavi (Pismo Hebrejcem 1,3; Prvo pismo Timoteju 6,13–16). Slavimo Boga in Verujmo v Boga, ki je Naš Stvarnik in Odrešenik!

    Gotquestions, lastni doprinos et altro

  53. Miro says:

    JEZUS MI PRINAŠA SVOBODO, DA SE ODLOČIM ZA BOŽJE KRALJESTVO ALI ZA KRALJESTVO HUDOBNEGA DUHA!

    BOŽJA BESEDA: Nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Bélcebubom, poglavarjem demonov, izganja demone.« Tudi drugi so ga preizkušali in so zahtevali od njega znamenje z neba. On pa je poznal njihove misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki je razdeljeno proti sebi, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če pa je tudi satan razdeljen proti sebi, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, da z Bélcebubom izganjam demone? Če namreč jaz z Bélcebubom izganjam demone, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa z Božjim prstom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo. Ko močni z orožjem varuje svoj dom, je varno njegovo premoženje. Ko pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli svoj plen. Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, raztresa.«

    Nečisti duh se vrne

    »Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku.« (Lk 11,15-26)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C15-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus izžene hudobnega duha. Farizeji si to razlagajo kot dejanje človeka, ki ima demonsko moč, drugi zahtevajo znamenje z neba. Vendar tu ni vmesne stopnje. Jezus mi prinaša svobodo, da se odločim za Božje kraljestvo ali za kraljestvo hudobnega duha. Gospod, bodi moj osvoboditelj. Ne pusti me samega v boju. Reši me pred tem, da bi sprejel zmotno varnost. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Poživimo vero in zaupanje v moč Božje besede, ki nam prinaša odrešenje! V močni veri prosimo za trpeče sestre in brate, ki se priporočajo v molitev v okviru rubrike »Prosim za molitev«, v prošnjah: Veronika, Odresenje, Kristina, M, Hvala, Nataša, Janez, Tina, Nina, Slavica, Kras, Tadi, Tanja, Mihael, popotnik, Vesna in drugi prosilci božjih milosti. Z molitvijo svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja vztrajno trkajmo na Božja vrata, vse naše molitve, dela in preizkušnje pa Gospodu darujmo tudi pri obhajanju svete maše, to je pri samem Izviru Božjega usmiljenja. To velikokrat ponavljamo, saj ni druge poti, če želimo storiti tisto, kar je v življenju daleč najbolj potrebno, da bi Živo vodo, ki teče v večno življenje, zajemali pri samem Izviru vseh milosti. Zgodi se presveta Božja volja!

    O PRESVETO SRCE JEZUSOVO

    O presveto Srce Jezusovo, po rokah Preblažene Device Marije ti darujem molitve,
    dela in trpljenje današnjega dne – tebi v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v
    zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, s teboj vred pa Bogu Očetu za vse tiste
    namene, v katere se mu ti sam vsak dan daruješ na naših oltarjih. Amen.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  54. Hvala says:

    JEZUS NAS PRIPRAVLJA NA PREIZKUŠNJE
    ——————————————————

    JEZUS NAS VEDNO PRIPRAVI NA PRIZKUŠNJE. NA TAKŠEN ALI DRUGAČEN NAČIN. IN TO JE SPOROČILO: VEDNO NAS PRIPRAVI, DA NAM MOČ, DA GREMO NAPREJ V TRENUTKIH PREIZKUŠENJ, DA JIH PREMAGAMO Z NJEGOVO MOČJO.
    ———————————————————————————————————————————————————
    JEZUS NAS NE PUŠČA SAMIH V ŽIVLJENJSKIH PREIZKUŠNJAH, NAM POMAGA, PRIPRAVI, KAKOR JE PRIPRAVIL UČENCE, DA SO VIDELI NJEGOVO SLAVO.

    IN TAKO SO SE ONI POTEM SPOMINJALI TEGA TRENUTKA, DA SO MOGLI PRENAŠATI TEŽO PONIŽANJA.
    —————————————————————————————————————————————————–

    TO JE PRVA STVAR, KI NAS JO UČI CERKEV: JEZUS NAS VEDNO PRIPRAVI NA PREIZKUŠNJE IN JE V PREIZKUŠNJAH Z NAMI, NE PUSTI NAS SAMIH. NIKOLI. (papež Frančišek Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/jezus-nas-pripravlja-na-preizkusnje

  55. Hvala says:

    KRIŽEV POT, KI GA LAHKO ZMOLIMO V PETIH MINUTAH ALI MANJ

    https://si.aleteia.org/2018/03/23/zelo-kratek-krizev-pot/

  56. Hvala says:

    NEKE VRSTE PREIZKUŠNJA V ŽIVLJENJU JE ŽE SKUPNO ŽIVLJENJE DVEH POPOLNOMA RAZLIČNIH OSEB

    https://si.aleteia.org/2020/01/20/najine-preizkusnje-so-bolj-za-sproti-in-za-spodbudo-da-vztrajava-v-zvestobi/

  57. Hvala says:

    BREZ SVOBODE NI MOGOČE BITI SVETI
    ———————————————————-
    V STARODAVNI KNJIGI EKSODUS NAMREČ VIDIMO, KAKO BOŽJE LJUDSTVO VELIKOKRAT NI HOTELO GLEDATI NAPREJ, PROTI REŠITVI, AMPAK SE JE HOTELO VRNITI NAZAJ. PRITOŽEVALI SO SE IN RAZMIŠLJALI O “LEPEM ŽIVLJENJU”, KI SO GA IMELI V EGIPTU, KJER SO JEDLI ČEBULO IN MESO.

    V TEŽKIH TRENUTKIH SE JE LJUDSTVO OBRNILO NAZAJ, IZGUBILO JE SVOBODO. RES JE, DOBRO SO JEDLI, A TO JE BILA “GOSTIJA SUŽENJSTVA”.

    V TRENUTKIH PREIZKUŠNJE SMO VEDNO V SKUŠNJAVI, DA BI GLEDALI NAZAJ, GLEDALI PROTI VZORCEM SVETA, VZORCEM, KI SMO JIH IMELI, PREDEN SMO ZAELI HODITI PROTI REŠITVI, BREZ SVOBODE.
    —————————————————————————————————————————————————–

    IN BREZ SVOBODE NI MOGOČE BITI SVETI.
    SVOBODA JE POGOJ, DA LAHKO HODIMO IN PRI TEM GLEDAMO PRED SABO LUČ. NE VSTOPATI V POSVETNE VZORCE. HODITI NAPREJ IN GLEDATI LUČ, KI JE OBLJUBA V UPANJU. TO JE TA OBLJUBA, KAKOR PRI BOŽJEM LJUDSTVU V PUŠČAVI: KO SO GLEDALI NAPREJ, SO DOBRO HODILI, KO PA SE JIH JE LOTILA NOSTALGIJA, KER NISO MOGLI JESTI DOBRIH STVARI, SO SE ZMOTILI IN POZABILI, DA TAM NISO IMELI SVCOBODE.

    KAKO VEMO ALI HODIMO PROTI SVETOSTI?
    ———————————————————-
    GOSPOD PA VSAK DAN KLIČE K SVETOSTI.

    OBSTAJATA DVE MERILI, PO KATERIH LAHKO VEMO, ČE SMO NA POTI PROTI SVETOSTI: NAJPREJ, ČE GLEDAMO PROTI LUČI GOSPODA V UPANJU, DA GA BOMO NAŠLI, IN ZAHTEVA, KJO PRIDEJO PREIZKUŠNJE IN MI GLEDAMO NAPREJ IN NE IZGUBIMO SVOBODE, NE ZATEČEMO SE V POSVETNE VZORCE, KI TI OBLJUBLJAJO VSE IN TI NE DAJO NIČESAR.
    -.———————————————————————————————————————————————
    “BODITE SVETI, KAKOR SEM JAZ SVET,” SE GLASI GOSPODOVA ZAPOVED 8papež Frančišek, Mirnski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/klic-k-svetosti

    Samo od nas je odvisno, ali živimo v polni svobodi Božjih otrok ali pa pustimo, da nas stvari zasužnjijo. Svetemu Duhu se moramo pustiti voditi k POLNI SVOBODI, moramo se naučiti biti mu POKORNI. Gospodu moramo potrpežljivo izročati svojo UPORNOST, SVOJE TRDO SRCE, SVOJE SAMOVOLNJE ODLOČITVE, KI NAS NOTRANJE HROMIJO IN ZAPIRAJO DELOVANJEW SVETEGA DUHA. Gospodu dajmo VEZI I ODVISNOSTI, KI NAS ZASUŽNJUIJEJO, NAŠE PREDAJANJE BOLEČINAM IN TRPLJENJU, KI NAS HROMI, NEPOSLUŠNOST,

  58. Miro says:

    ALI IMA ČLOVEK KAK RAZLOG, DA SE LAHKO V ŽIVLJENJU S ČIM PONAŠA? PRED BOGOM, OD KATEREGA PRIHAJA VSAK DOBER DAR IN VSAKO POPOLNO DARILO, GOTOVO NE!

    Namesto, da modrujemo in razpravljamo, se priporočimo Svetemu Duhu, da bomo v Njegovi luči pravilno dojemali, kaj nam želi sporočiti BOŽJA BESEDA:

    »KAJ IMAŠ, ČESAR BI NE PREJEL? ČE PA SI PREJEL, KAJ BI SE PONAŠAL, KAKOR BI NE PREJEL.« (1 Kor 4,7)

    Nenehno se zahvaljujmo Gospodu za Njegovo odrešujočo besedo. V molitvi ga prosimo predvsem za ponižno, verujoče, poslušno, čisto in preprosto srce, da bi mogli po Njegovi milosti umevati skrivnosti Nebeškega kraljestva.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

    • Miro says:

      MOLITEV K SVETEMU DUHU

      O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
      obišči nas, ki tvoji smo,
      napolni z rajsko milostjo
      srce, po tebi ustvarjeno!
      Ime je tvoje Tolažnik
      in Dar Boga Najvišjega
      Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
      Duhovno pomaziljenje.
      Sedmero ti darov deliš,
      Desnice Prst Očetove,
      obljubil tebe Oče je,
      zgovorna Moč apostolov.
      Čutilom našim luč prižgi,
      ljubezen v naša srca vlij;
      v telesni bedi nas krepčaj,
      v slabosti vsaki moč nam daj.
      Odženi proč sovražnika
      in daj nam stanoviten mir,
      pred nami hodi, vodi nas
      in zla nas varuj vsakega.
      Po tebi naj spoznavamo
      Očeta in Sina Božjega
      in v tebe iz obeh Duha
      naj vedno trdno verujemo.
      Amen.

  59. Miro says:

    NIKAR NE PRESLIŠIMO GOSPODOVEGA MILOSTNEGA KLICA: BOŽJE USMILJENJE JE ZNAMENJE ZA POSLEDNJE ČASE, ZA KATERIMI PRIDE DAN PRAVIČNOSTI – DOKLER JE ŠE ČAS, SE ZATEKAJMO K IZVIRU BOŽJEGA USMILJENJA!

    Kot je zapisala sv. Favstina Kowalska v svojem Dnevniku, je med molitvijo rožnega venca Božjega usmiljenja nenadoma zaslišala glas. Jezus ji je razodel naslednje besede življenja:

    »O kako velike milosti bom delil osebam, ki bodo molile ta rožni venec; za molivce tega rožnega venca se zgane notranjost mojega usmiljenja. Zapiši te besede, moja hči, oznanjaj svetu moje usmiljenje, naj vse človeštvo spozna moje brezmejno usmiljenje. To je znamenje za poslednje čase, za njimi pride dan pravičnosti. Dokler je še čas, naj se zatekajo k izviru mojega usmiljenja, naj se okoriščajo s krvjo in vodo, ki je privrela zanje.«

    Ob tem je sv. Favstina zapisala: »O človeške duše, kam se boste zatekle na dan Božje jeze? Zdaj se zatekajte k izviru Božjega usmiljenja. O kako veliko število duš vidim, ki so slavile Božje usmiljenje in bodo v večnosti vekomaj prepevale zahvalno pesem.«

    (iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske, št. 848)

    Več o tem na:
    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Z zaupanjem se obrnimo na sv. Favstino in jo prosimo, naj nam pri Bogu izprosi potrebnih milosti, da bi na brezpotjih tega sveta našli pot do Izvira Božjega usmiljenja. Dostikrat, nevedoč, hodimo mimo tega Izvira, zelo lačni in žejni Njegove ljubezni, ne da bi se tega zavedali. Kot pravi že prerok Jeremija, so ljudje zapustili studenec žive vode, in si izkopali kapníce, razpokane kapníce, ki ne držijo vode (prim. Jer 2,13). Gospod, pomagaj nam, da odkrijemo odrešujoči Izvir Božjega usmiljenja!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

  60. Janez says:

    ALI BOG LJUBI VSAKOGAR IN LE KRISTJANE ALI VES SVET IN VSE LJUDI?
    Na nek način Bog ljubi ves svet (Psalm 145,8–9; Prvo pismo Timoteju 4,10). Ta ljubezen ni pogojna – temelji samo na dejstvu, da je Bog Bog Ljubezni (Prvo Janezovo pismo 4,8.16). Božja Ljubezen do vsega človeštva ima za posledico dejstvo, da Bog izkazuje svoje usmiljenje tako, da ne kaznuje ljudi takoj za njihove grehe (Pismo Rimljanom 3,21–26; 6,20–23). Božja ljubezen do ljudi se kaže v dejstvu, da Bog daje ljudem priložnost, da se pokesajo (Jona 3,1–10). Vendar Božja ljubezen do ljudi ne pomeni, da bo Bog prezrl greh. Bog je tudi Bog pravičnosti (Drugo pismo Tesaloničanom 1,6). Greh ne more biti večno nekaznovan (Pismo Rimljanom 3,25–26). Zato se moramo spovedati in spokoriti za vse naše grehe in živeti pravično, skromno in Bogaboječe ter Spolnjevati Božjo Besedo in Božjo Voljo.

    Najbolj ljubeče dejanje večnosti je opisano v Pismu Rimljanom 5,8: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« Jezus Kristus nas je s svojo smrtjo na križu na Golgoti Odrešil, ko je nase prevzel vse grehe sveta in ljudi! Kdorkoli prezre Božjo Ljubezen, zavrača Kristusa kot Odrešenika, zanika Gospoda, ki ga je odkupil (Drugo Petrovo pismo 2,1–3), bo deležen Božje jeze za vso večnost (Pismo Rimljanom 1,18–32), ne njegove ljubezni (Pismo Rimljanom 6,23). Bog ljubi vsakogar brezpogojno, tako da izkazuje usmiljenje vsakomur in ga ne uniči takoj zaradi greha. Obenem pa ima odrešujočo, »zavezno ljubezen« samo za tiste, ki po Božji milosti verujejo v Jezusa Kristusa, da jih lahko samo on odreši (Evangelij po Janezu 3,36). Samo tisti, ki verujejo izključno v Jezusa Kristusa kot svojega Gospoda in Odrešenika, bodo izkusili Božjo odrešujočo ljubezen za vso večnost. Vendar pri Bogiu je vse mogoče, tudi to, da Ljubi in Odpušča po Svoji Volji ter da pokliče izbrane ljudi k svetemu življenju!

    Ali torej Bog ljubi vsakogar? Da. Ali Bog ljubi kristjane bolj kot nekristjane? Ne (Evangelij po Mateju 5,44–45). Ali Bog ljubi kristjane v drugačni meri kot nekristjane? Da. Bog ljubi vsakogar enako, tako da je usmiljen z vsemi (Apostolska dela 14,17). Bog pa ljubi samo kristjane na način, da samo kristjanom izkazuje večno milost in usmiljenje njegove večne ljubezni v nebesih. Ker nam Bog govori na različne načine je Božja Skrivnost, nam nerazjasnjena, kako nas Bog različne vernike in nevernike Ljubi in nas Gleda in Sprejema! Bog je Ljubezen, ki nas vse Ljudi Ljubi, saj drugače ne more! Bog sovraži Greh! Na nas pa je ali se bomo odzvali na Božjo Ljubezen in ali bomo živeli grešno ali pravično in po Božjih Postavah ter Evangeliju on bili podobni Jezusu Kristusu! Vsi ljudje pa imamo možnost, da gremo in hodimo k Bogu ter Verujemo v Jezusa Kristusa! Brezpogojna ljubezen, ki jo ima Bog za vsakogar, naj bi nas pripeljala k veri v Jezusa (Apostolska dela 17,30–31). Sprejmimo s hvaležnostjo veliko Božjo Ljubezen, ki jo izkazuje vsem tistim, ki se predajo Jezusu Kristusu kot svojemu Gospodu in Odrešeniku (Pismo Rimljanom 10,8–10).

    Človek ne more nič storiti brez Boga s svojimi lastnimi človeškimi močmi! Sveto pismo jasno pove, da nam Bog ne le da sposobnost odločanja, ampak tudi odgovornost, da se modro odločamo, saj imamo svobodni voljo. V Stari zavezi je Bog izbral narod (Izrael), ampak posamezniki v tem narodu so še vedno imeli dolžnost, da izberejo poslušnost Bogu. Prav tako je Bog posameznikom izven Izraela omogočil, da bi verjeli vanj in hodili za njim (npr. Ruta in Rahaba). V Novi zavezi se grešnikom kar naprej naroča, naj se »spreobrnejo« in »verujejo« (Evangelij po Mateju 3,2; 4,17; Apostolska dela 3,19; Prvo Janezovo pismo 3,23). Vsak klic k spreobrnitvi je klic k odločitvi oz. izbiri. Zapoved, naj verujejo, predpostavlja, da je poslušalec odgovoren, da bo poslušen tej zapovedi. Jezus je prepoznal problem nevernikov, ko jim je povedal: »Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje« (Evangelij po Janezu 5,40). Jasno je, da bi lahko prišli, če bi hoteli; njihov problem je bil, da so se odločili, da ne bodo prišli. Bili so mrtvi v grehu in niso hoteli priti. »Kar bo človek sejal, bo tudi žel« (Pismo Galačanom 6,7) in tisti, ki niso odrešeni, so »neopravičljivi« (Pismo Rimljanom 1,20–21). Vendar Bog je Usmiljen in Milosten in lahko naredi kar hoče, tudi čudeže, da se neverni spreobrnejo tako kot rimski državljan Savel, ki je v Izraelu postal Sveti Pavel in goreče deloval za Kristusa!

    Toda kako lahko človek izbere, kar je dobro, če mu to preprečuje njegova fizična omejena zmožnost in grešna narava? Samo z Božjo milostjo in močjo ter Pomočjo lahko svobodna volja resnično postane »svobodna« v smislu, da je človek omogočeno izbrati odrešitev (Evangelij po Janezu 15,16). Sveti Duh je tisti, ki deluje v človeku in po njegovi volji, da obnovi tega človeka (Evangelij po Janezu 1,12–13) in mu da novo naravo, novega človeka, »ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice« (Pismo Efežanom 4,24). Odrešitev je Božje delo, dar Milostnega in Ljubečega Boga grešnim Ljudem na Zemlji!. Brez tega bi bili vsi grešniki obsojeni in pred Bogom Neopravičeni! Obenem pa so naši grešni motivi, želje in dejanja prostovoljna odločitev in smo po pravici odgovorni zanje. Le v Bogu lahko premorem svoj Mir in Ljubezen in svojo pravo svobodno Voljo tako, da spolnjujem Božjo Voljo in hodim za Jezusom!

    Zahvaljujmo se Bogu, ker je Dober in Usmiljen!

    Gotquestions, lastni doprinos et altro

  61. Janez says:

    ALI NAS BOG KAZNUJE, KO GREŠIMO IN GA ŽALIMO? NE BOG NAS VZGAJA! HOČE, DA SE SPREOBRNEMO!
    Za vse Odkupljene samo po Božji Milosti, samo po Veri samo v Jezusa Kristusa Učenika in Odrešenika je bila vsa krivda za greh – pretekli, sedanji in prihodnji – že kaznovana s smrtjo Jezusa na križu na Golgoti. Zato kristjani ne bodo nikoli kaznovani za greh, ker je Kristus v celoti trpel za naše grehe (Pismo Rimljanom 8,1–4). S svojo kazensko nadomestno smrtjo se je Kristus spokoril za krivdo za greh (jo odstranil, odvzel, nas Odrešil) za vse, ki verujejo vanj (Prvo Janezovo pismo 4,10). Zato je bila Božja pravična jeza nad našim grehom pomirjena (zadovoljena) (Pismo Rimljanom 3,21-26; Pismo Hebrejcem 2,17). Kristusova žrtev spremeni Božje stanje iz tega, da je bil proti nam, v to, da je za nas. Obnovljeni smo v Božjo naklonjenost, ker je bil problem, naš dolg za greh, odstranjen (Pismo Rimljanom 5,9-10). Poleg tega pa, ker je Kristus pripisal svojo pravičnost vernikom, smo po položaju vedno v stanju milosti pred Bogom. Smo nepreklicno opravičeni pred Bogom, ker je bila kazen za naš greh, smrt, popolnoma zadovoljena s Kristusovo smrtjo za nas (Drugo pismo Korinčanom 5,17-21; Pismo Kološanom 3,21-23). Nikoli ne bomo kaznovani zanj, ker je bil greh izvoljencev že sojen in obsojen na križu in nas je Jezus Odrešil. Vendar BOG VZGAJA SVOJE UPORNE IN GREŠNE OTROKE, ko grešijo in so v zmoti, tako kot bi jih moral vsak dobri in Ljubeči ter Skrbni Oče. Kristjani niso kaznovani za grehe, ki jih storijo, saj nas Bog nenehno Ljubi tudi takrat, ko grešimo in ga žalimo. Pač pa nas Bog Ljubeče in Skrbno vzgaja, da bi nas poboljšal in posvetil, nas spet napotil na Pot ki vodi k Jezusu Kristusu, ki je Pot, Resnica in Življenje ter naše Odrešenje. Gre torej za Božjo Vzgojo, ki je v tem, da se discipliniramo in poboljšamo in ne za to, da kristjani prejmemo Božjo kazen za naše grehe in žalitve Boga.

    Če zanemarjamo redna sredstva milosti (zasebno in skupno preučevanje Svetega pisma, razlaganje Evangelijev, pridiganje, čaščenje, molitev, bogoslužje in Gospodovo večerjo, spoved Bogu, spokoritev, Sveto Evharistijo, odpuščanje grehov) za posvečevanje (postopno rast v naši praktični svetosti z Božjo Milostjo in Pomočjo), to neizogibno vodi v vztrajanje v grešnem obnašanju. Brez Boga ne moremo stpriti nič. V takih primerih Bog vedno vzgaja svoje otroke na različne načine. Če jih ne bi, ne bi bil ljubeč Oče, ki nas hoče odvrniti od greha in da se Vrnemo kot Grešni Otroci nazaj k Njemu, ki nas vedno čaka in se vedno razveseli vsakogar, kii se vrne nazaj k Njemu!. Tako kot dobri starši vzgajajo svoje otroke za njihovo dobro, tako naš Nebeški Oče ljubeče popravlja svoje otroke v njihovo korist (Pismo Hebrejcem 12,7–11). Torej Bog z vzgojo milostno odvrne svoje otroke od uporništva in greha v poslušnost Bogu, naše poboljšanje in bogaboječnost. Kot je rekel kralj David v Psalmu 32, nas Bog ljubeče pripelje k temu, da priznamo svoje grehe in se jih pokesamo, česar brez božanske vzgoje (discipliniranja) ne bi storili in bi vztrajali na grešni poti. Tako je vzgoja odrešujoča, očiščujoča in obnavljajoča, kajti Bog nas Ljubi in je do nas Usmiljen. Božanska vzgoja je Božji katalizator za našo rast v pobožnem in bogaboječem življenju. Bolj ko poznamo Boga, bolj razumemo njegovo željo po naši praktični svetosti v skladu s Kristusovo podobo in kako daleč smo od doseganja njegovega merila. Božanska vzgoja je Božji proces, ko nas Bog kot Dober in Ljubeč starš postopoma pripelje do podobnosti s Kristusom (Pismo Rimljanom 8,28–30; Drugo pismo Korinčanom 3,18; Pismo Kološanom 3,1–10). Božja Vzgoja je zato nekaj dobrega za nas grešne in uporne ljudi, da na Bog disciplinira, če se ne poboljšamo!

    Krščansko življenje je lahko polno lepega doživetja ko živimo Bogu po Volji in Spolnjujemo Božjo Voljo, ko molimo in poslušamo in beremo Božjo Besedo in Sveto pismo, obenem pa je tudi nenehen boj proti grehu, ki prebiva v nas, dokler ostajamo na zemlji (Pismo Rimljanom 7,14–25). Ker je naše meso slabotno, pogosto zapademo v žalosten greh, saj nas hudobec skuša. Zato moramo pričakovati Božjo vzgojo za svojo neposlušnost, ko grešimo, ker je njegova želja, da bi bili posvečeni in ločeni od greha (Prvo pismo Tesaloničanom 4,3; Prvo Petrovo pismo 1,13–16). Naravne posledice greha bi nas prav tako morale odvrniti od greha. Na primer, če vernik nekaj ukrade, ga bo Bog discipliniral, tako da ga bo pripeljal k priznanju in kesanju za greh kraje; tako bo obnovil občestvo med seboj in tatom, ki se je pokesal. Vendar s tem družbene posledice tatvine niso odstranjene in so lahko hude, njihova posledica so lahko globe ali celo zapor, kar škoduje našemu pričevanju za Kristusa. To so naravne posledice greha, ki jih je treba prenesti, če se jim ne izognemo s poslušnostjo. Bog tako zelo ljubi svoje otroke, da deluje celo skozi te posledice, da nas očisti za naše posvečenje (Pismo Rimljanom 12,1–2).

    Bog nam hoče le vse Dobro in Najboljše! Ljubimo Boga in se mu vedno zahvaljujmo, ker je Dober in Usmiljen do vseh ljudi, tako vernih kot nevernih tudi takrat, ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. Pri Bogu je vse mogoče in Njegova Vrata so za Njegove Otroke vedno Odprta. Čaka nas, da pridemo k Njemu Nazaj, da se pokesamo, spovemo, spokorimo ter poboljšamo! Sicer pa nas kot pravičen in ljubeč Starš disciplinira in opozori z Božjo Vzgojo, da se moramo poboljšati! Za spodbudo raje molimo in prosimo Boga Milosti, da bomo podobni Jezusu in spolnjevali Božjo Voljo! Veliko je dobrih zgledov pravičnega življenja vernikov, apostolov, misijonarjev, svetnikov in Jezusa Kristusa, ki naj nas spodbujajo, da bomo živeli kot Jezus po Evangeliju, Bogu v Čast in Veselje, nam pa v naše Zveličanje! Molimo Boga, da pride k nam Božje kraljestvo Ljubezni in Miru!

    Gotquestions, lastni doprinos et altro

  62. Miro says:

    V ŽIVLJENJU POSNEMAJMO MARIJINO SKROMNOST – ŽIVIMO V NJENEM DUHU, KI JE TESNO ZEDINJEN S SVETIM DUHOM!

    Rotim vas, otročiči, če ljubite Marijo,
    posnemajte njeno skromnost; če si prizadevate,
    da bi ji ugajali, posnemajte to krepost. Nič
    človeku tako zelo ne pristoji in kristjanu se nič
    tako zelo ne prilega. (sv. Bernard)

    V molitvi rožnega venca se priporočimo Preblaženi Devici Mariji, da bi nam pri Bogu izprosila duha skromnosti. Ta človekovo srce pripravlja za prejem Božjih milosti in darov. Kot jasno izhaja iz Evangelija, nauka sv. Bernarda, drugih svetnikov, Cerkve … vedno z notranjimi očmi zrimo na veličasten zgled Marijine skromnosti pred neizmernim Božjim veličastvom in živimo v Njenem duhu, ki je tesno zedinjen s Svetim Duhom!

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
    Sv. Bernard, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

  63. Janez says:

    CHIARA LUBICH: POSKUSIMO LJUBITI
    »Poskusimo ljubiti.
    En dan, ki smo ga preživeli tako, je vreden celo življenje. /…/
    Bog bo z nami, ker je s tistimi, ki ljubijo. /…/
    Včasih bomo morali popustiti, bomo v skušnjavi, da izgubimo pogum, a ne odnehajmo. /…/
    Nikakor! Pogum! Bog nam daje milost. Vedno začnimo znova.
    Če bomo vztrajali, bomo videli, kako se svet okoli nas počasi spreminja.
    Razumeli bomo, da Evangelij prinaša najbolj privlačno življenje, prižiga luč v svetu,
    daje okus našemu bivanju, ima v sebi kal rešitve za vse probleme.
    In ne bomo imeli miru, dokler naše izredne izkušnje ne bomo razodeli drugim: prijateljem,
    ki nas lahko razumejo, sorodnikom, vsem, za katere bomo čutili,
    da naj jim to povemo. In znova se bo rodilo upanje.« Amen.

    Chiara Lubich * 22. januarja leta 1920, Trento, † 14. marec 2008, Rim
    “Pesem Božje ljubezni, Bogu, ki je Ljubezen”
    Sredi vojne vihre je mlada učiteljica Silvia Lubich s prijateljicami v zaklonišču prebirala evangelij. “Spominjamo se, da je bila ena prvih strani iz evangelija, ki smo jo brale, Jezusova oporoka,” je zapisala. “Počasi smo prehajale od besede do besede in se je vsaka razsvetlila. In bilo je – sedaj to razumemo – kakor bi kdo govoril: ‘Glej, v šoli se moraš naučiti veliko stvari, toda povzetek je tole, tole in tole: Posveti jih v resnici… da bi bili vsi eno… imeli boste polnost veselja… boste eno, kakor sem jaz eno z Očetom… itd.’ Zdelo se nam je, da oporoka povzema ves evangelij.” Ob tako poglobljenem branju evangelija se je v njih utrjevalo prepričanje: “Če bi se zgodilo nemogoče in bi bili uničeni vsi evangeliji (knjige) na zemlji, bi rade živele tako, da bi lahko ljudje v nekem smislu ponovno napisali evangelij, ko bi gledali naše življenje.” Kardinal Tarcisio Bertone je v nagovoru pri pogrebu dejal: “Življenje – to res lahko rečemo – Chiare Lubich je dejansko pesem Božji ljubezni, Bogu, ki je Ljubezen.” “Ko se je v Trentu začela (Božja) pustolovščina, nisem imela nobenega programa, nisem slutila ničesar. Zamisel o gibanju je bila v Bogu, načrt v nebesih.” Trento na severu Italije je njeno rojstno mesto. Rodila se je 22. januarja 1920 kot druga od štirih otrok. Pri krstu je dobila ime Silvia. Ko je pri osemnajstih letih z odliko končala srednjo šolo, je želela iti študirat na katoliško univerzo v Milanu, a ni bilo denarja. Zaposlila se je kot učiteljica. Njeno življenje je preoblikovalo romanje v Loreto leta 1939. Istega leta je vstopila v tretji red sv. Frančiška in si privzela ime Chiara (Klara), s katerim bo zaslovela po vsem svetu. Prelomen datum njenega življenja je bil 7. december 1943, ko je odgovorila na Božji klic: “Daruj se vsa meni!” Po njenih stopinjah je šlo nekaj prijateljic. Med bombnimi napadi na Trento so v zaklonišču ob sije sveč prebirale evangelij in jih je, kot smo že zvedeli, prevzela Jezusova oporoka. Nekoč jih je neki duhovnik vprašal: “Ali veste, kdaj je Jezus najbolj trpel?” Odgovorile so, da takrat, ko je Oljski gori krvavi pot potil, on pa je dejal: “Ne, Jezus je najbolj trpel takrat, ko je na križu zaklical: ‘Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?'” Chiara je prijateljicam rekla: Če je bila Jezusova največja bolečina tedaj, ko se je čutil zapuščenega od svojega Očeta, mu bomo sledile takemu: zapuščenemu Jezusu.” To bo ena od stalnic duhovnosti porajajočega se gibanja fokolarov. Njihovo sobivanje ob Jezusu je posnetek nazareške hišice, imenuje pa se “fokolar” (ognjišče), kraj, kjer ogenj ljubezni greje srca in razsvetljuje razum. Ta ljubezen ustvarja in ohranja edinost. Druga stanlnica Gibanja fokolarov je “beseda življenja”. Chiara razlaga: “Izbrale smo stavek iz evangelija, ga meditirale, napravile smo razlago (to nam je moral potrditi nekdo, ki je predstavljal Cerkev), nato smo ga živele.”

    Na škofijski ravni je gibanje že leta 1947 potrdil nadškof v Trentu, ki je dejal: “Tu je Božji prst.” Leta 1962 je papež Janez XXIII. gibanje priznal pod imenom Marijino delo. Pred drugim vatikanskim koncilom, med njim in po njem je Chiara Lubich navezovala ekumenske stike s predstavniki drugih krščanskih Cerkve; leta 1967 se je v Carigradu srečala s pravoslavnim ekumenskim patriarhom Atenagorom I. Leta 1977 je v Londonu prejela nagrado Templeton “za napredek vere”. Ta dogodek je nekako začetek dialoga z drugimi verstvi. Marijino delo ali Gibanje fokolarov se je širilo po vsem, prodrlo je tudi na Vzhod skozi “železno zaveso”. Leta 1990 je Papeški svet za laike odobril statute Marijinega dela ali Gibanja fokolarov. Chiara Lubich je veliko potovala po vsem svetu kot glasnica evangeljskega miru, dialoga in sodelovanja. Na prvem mednarodnem srečanju cerkvenih gibanj in novih skupnosti na Trgu sv. Petra v Rimu na binkošti leta 1998 se je pred papežem Janezom Pavlom II. obvezala, da si bo prizadevala za občestvo med gibanji. Aprila 1999 je na povabilo Slovenske škofovske konference obiskala Ljubljano: nagovorila je poslance v slovenskem parlamentu in množico vernikov v cerkvi sv. Jožefa, kjer ji je nadškof Franc Rode izročil Odličje sv. Cirila in Metoda. Vesoljni svet je “obšla” tudi s svojimi spisi – v slovenskem prevodu imamo kar 40 njenih knjig. Po daljši bolezni je odšla v naročje Večne Ljubezni 14. marca 2008.

    ČUK, Silvester. Chiara Lubich. (Pričevanje). Ognjišče, 2008.

  64. Janez says:

    ODLIKA KRISTJANA JE PONIŽNOST
    Celotno krščanstvo je učenje ponižnosti. Ponižnost pomeni odvisnost od Boga (Avguštin iz Hipona). Za Boga je boljši tisti človek, ki je grešil, a se je za svoje grehe pokesal, kot tisti, ki ni grešil, a misli, da je pravičen. Odrešenje ni odvisno od tega, ali sem grešen ali ne, ampak od Božje milosti. Kdor ni ponižen, se ne more rešiti, ker človeški napuh odklanja potrebo po Bogu (Jean Kalvin). Brez ponižnosti ni svetosti. Ponižnost prizna svoje napake, zmote, strahove, dvome in ranljivost. Ponižen človek prosi za pomoč, ko jo potrebuje, in za odpuščanje, ko uvidi svoje stanje. »Krona kristjana je ponižnost.« (M. Luther) Težko je biti ponižen. Težko je priznati, da se motim. Težko je, če se kdo ne strinja z mojim prepričanjem in to smatram kot osebni napad. Težko se je družiti z ljudmi, ki mi ne odobravajo; počutim se manjvreden. Tako in tako nas stalno bombardirajo: Nisi dovolj dober, uspešen, bogat, vitek, čeden, zdrav, inteligenten, ustrezen, sposoben, popoln … Ni čudno, da se počutimo kot žrtev.

    Bog je najbolj ponižna oseba, zaradi česar je največji in neminljivi. Bog Stvarnik je toliko ponižen, da skrbi za najmanjše stvarstvo; za ptice neba, lilije na polju, za grešnike, za vso floro in favno, za vso živo in neživp prirodo in ljudi, za vse Stvarstvo … Tako je zapisano v Evangeliju po Mateju (Mt 6,26-30). Božjo ponižnost vidimo v Jezusovem učlovečenju in križanju. Vidimo jo v Jezusovem umivanju učenčevih nog (Jn 13,14). Ponižnost nas naredi podobne Kristusu. Ponižnost je mati vseh vrlin, napuh pa vzrok vseh grehov. Izak Sirski je bil tako ponižen, da je rekel: »Raje privolim, da me vsak dan stokrat vržejo v vročo peč, kot da bi živel neodvisno od Boga.« Potem je dodal: »Človek je ustvarjen tako, da veruje v Boga. Ne verjeti vanj je sprevrženost ošabne človeške narave in je vzrok vsega zla.« Biti ponižen pomeni biti odvisen od Boga, tako kot je otrok odvisen od očeta. Zato je Jezus rekel: »Kdor se poniža kot otrok, bo naj-večji v nebeškem kraljestvu« (Mt 18,4). Spomnimo se babilonskega stolpa, ki ga je gradila človeška aroganca, a ga je Bog sesul v prah (1 Mz 11,4). Nekje piše naslednje: »Ponižnost je čudna reč; v trenutku, ko pomisliš, da jo imaš, jo izgubiš.« Mnogi žvrgolijo in razlagajo, kako so skromni in ponižni, a obnašajo se, kot da so središče vesolja. Kaj je krščanska ponižnost? Ponižnost ni nasprotje ošabnosti, kot to običajno tolmačimo. Ponižnost je odvisnost od Boga: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« (Lk 18,13) Ponižnost ni v tem, da se imamo za ničvredne, ali da se dovolimo izkoriščati, zatirati in tlačiti. Ponižnost ni degradacija človeka. Ponižnost ni, da smo tihi, neopazni, poslušni, plašni, mirni, svetniški, nežni, blagi, pasivni in nezgovorni ter neprepoznavni v družbi. Jezus Kristus je bil ponižen, pa tega ni počel, ker je marsikaj povedal apostolom, ljudem in farizejem. Ne gre za temperament, niti za karakter (značaj), niti za moralnost. Poznamo veliko ljudi, ki so navidezno ponižni, a kaj ko zaupajo vase in v svojo človeško vsemogočno pravičnost, druge pa farizejsko precejajo in zaničujejo. Ponižnost je duhovna in srčna vrlina. Je krepost notranjega človeka, človeškega srca in duha.

    Ponižnost ne spodkopava ambicioznosti, znanja, napredka, inteligence, razuma, bogastva, uspeha, talentov, darov. Ponižnost ne pomeni biti ljudem predpražnik. Ne pomeni odreči se svojih pravic, klečeplaziti in se dovoliti trpinčiti in poniževati ter dovoliti da nas mogočniki in občastniki razvrednotijo kot človeka. Ponižnost ne pomeni biti nesamozavesten. Ponižnost ne označuje pokornosti in suženjstva ljudem. Ponižnost ni znak šibkosti, ampak duhovne veličine človeka ter etike in morale in globoke Vere v Boga. Jezus je presenetil, ko je med učence postavil otroka in rekel: »Kdor se poniža kot otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu.« (Mt 18,4) Otrok je postal Jezusovo učno sredstvo, impresivno zna-menje. Z otrokom je Jezus pokazal in izrazil veličino ponižnosti. »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« (Mt 18,3) Z otrokom jih je opozoril, da gredo v napačno smer, stran od nebeškega kr-ljestva. Krepost ponižnosti je izrazil z otrokovo odvisnostjo in iskrenostjo brez sprenevedanja. Célo življenje se borimo proti odvisnosti in hočemo biti neodvisni. Hočemo biti tudi pošteni in pravični. Največja težava starosti ali bolezni je, da se nismo pripravljeni soočiti s tem, da smo odvisni od drugih, pa tudi naša občasna neiskrenost. Nočemo si priznati, da potrebujemo pomoč drugih, da nas oblačijo, hranijo, umivajo in za nas skrbijo. Otrok je popolnoma odvisen od staršev. Prava ponižnost pomeni iskrenp in goreče sprejeti dejstvo, da smo odvisni od Boga. Slavnega ameriškega pianista, skladatelja in dirigenta Leonarda Bernsteina so vprašali, katere glasbenike dobi najtežje za igranje v simfoničnem orkestru. Odgovoril je: »Tiste, ki igrajo note druge violine, druge flavte, drugega roga …, kajti vsi hočejo igrati prvo violino, prvo flavto, prvi rog.« Ljudje imamo o sebi visoko mnenje in v nas tiči rivalstvo in želja po vladanju in biti prvi in najboljši. Ponižnost je stanje duše, ko prepoznavamo svojo odvisnost od Boga; svojo šibkost in nečistost. Bog počiva v dušah ponižnih (Izak Sirski).

    Avguštin Izpovedi 10,27
    »Pozno sem Te vzljubil. Pozno sem Te vzljubil, o Lepota, večno davna, večno nova! Pozno sem Te vzljubil!Glej, ti si bil znotraj in jaz zunaj, sem Te iskal in se metal v brezoblično in nelepo, pred lepoto vsega, kar si ustvaril.Bil si z mano in nisem bil s Teboj … Drža-le so me daleč od Tebe stvari, ki niso ob-stajale v tebi.Jokal si, jokal za menoj in razbil mojo glu-hoto. Sijal si, sijal in Tvoja Svetloba je pregnala mojo slepoto. Dehtel je Tvoj vonj in srkal sem tvoj vonj, vzdihoval po Tebi in po Tebi koprnel. Okusil sem Te in sedaj sem lačen in žejen po Tebi. Dotaknil si se me in gorim in hrepenim po Tvojem Miru!«

    Avguštin iz Hipona (354-430) je bil cerkveni oče, teolog, filozof in pisec.

    Prof. dr. Danijel Brkič, pastor Evangeljske Cerkve v Novem mestu in profesor evangeličanske teologije v Zagrebu

    Božja Ljubezen vate zaupamo.
    Božje Usmiljenje vate zaupamo.
    Božja Dobrota vate zaupamo.
    Amen.

  65. Miro says:

    SLEDIMO ZGLEDU PREBLAŽENE DEVICE, KI JE BILA V VSEM POSLUŠNA BOŽJI BESEDI – POSLUŠNOST ZA KRISTJANA POMENI POT SVETOSTI!

    BOŽJA BESEDA:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C+26-37&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje. (Lk 1,38)

    Marija je podoba vsakega vernika in celotne Cerkve. Kar se je zgodilo njej, se mora zgoditi vsakomur in vsem. Ta »da« človeka, ki sprejme in rodi Besedo, v kateri ima vse svoj začetek, je cilj stvarstva … Marija reče sebi služabnica zato, ker je povsem pripravljena ubogati, pustiti prostor Besedi, ji pustiti živeti in rasti v njej, dokler ji ne napolni vsega življenja (odlomek iz komentarja p. Silvana Faustija, Skupnost bere Lukov evangelij).

    Molimo, da bi po veličastnem zgledu Preblažene Device Marije tudi mi sprejeli Gospodovo besedo in živeli v njeni moči; pogumno recimo: »Da« Božji volji!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  66. Janez says:

    Aleteia: Ali se na kritiko običajno preburno odzovete? Odkrijte način, kako bolje sprejemati pripombe o svojem ravnanju!
    V življenju nas nedobrodošle pripombe drugih ljudi lahko nepričakovano iztirijo. Če smo posebej utrujeni ali se glede česa ne strinjamo, ali pa če je pripomba povsem neprimerna, lahko pri nas sproži buren odziv, ki zna biti precej boleč. Toda morda je krivo le to, da vas kritične pripombe prehitro razburijo, in če je tako, se pri naslednjem burnem odzivu natančno opazujte in poiščite vzroke za svojo preobčutljivost. Povsem običajno je, da nas neprijetna ali celo zbadljiva pripomba spravi v slabo voljo. Toda če zaradi nje nemudoma postanemo napadalni, ali ni to znamenje, da sta naš “radar in zvočnik” za kar koli, kar že od daleč namiguje na pomanjkanje spoštovanja ali razumevanja, umerjena previsoko? Morda se zdi, da vas teži odprta rana, ki je občutljiva na vsako najmanjše namigovanje vaših najbližjih. Od kod bi torej lahko izvirala ta sposobnost, da nas nekaj tako zlahka in tako globoko rani?

    Naučite se ohraniti mirno kri s pomočjo preučevanja samega sebe
    Poskusite s preprosto samoanalizo, toda naj vas ne skrbi, če se boste pri tem vrnili v svoje najzgodnejše otroštvo. Vprašajte se, recimo, ali imate zadostno mero samozavesti, ali niste povsem prepričani, da ste ljubljeni, ali se vam zdi, da niste pomembni, ali prezirate pomanjkanje spoštovanja in prostaškost, in podobno. Kakor koli bo to na vas delovalo, ozavestiti morate svoje nagnjenje, da vas neprijetne besede tako prizadenejo. Ko se to zgodi, drugim omogočite, da imajo nad vami moč: moč, da vas vznemirijo, razburkajo vaš mir in ljubezen. Zato se naučite ohraniti mirno kri, s čimer lahko pogosto povsem razorožite osebo, ki vas je prizadela. S tem ne boste le pomirili položaja – zdaj boste vi tisti, ki imate nadzor nad dogajanjem. Če boste kdaj poskusili udejanjiti to razorožujočo umirjenost, boste pri takšnem ravnanju zagotovo vztrajali.

    Pri obvladovanju vašega odziva vam lahko pomaga tudi razumevanje nasprotne osebe, ne da bi jo prehitro sodili. Pogosto nam besede uidejo prehitro, preden lahko o njih temeljito premislimo. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je sozakonec ali naš najstnik, ki je imel ravno slab dan, ob prihodu domov znesel nad prvim človekom, na katerega je naletel? Po tistem običajno hitro priznajo, da svojih besed niso mislili resno, in so se, četudi na svoj neroden način, pripravljeni opravičiti. Po drugi strani pa, če se to dogaja pogosteje, lahko malce globlje raziščete, zakaj se vaš napadalec pritožuje. Vprašajte se: “Ali ima kakšen utemeljen razlog, da me tako pogosto kritizira?” Pri obvladovanju vašega odziva vam lahko pomaga tudi razumevanje nasprotne osebe, ne da bi jo prehitro sodili. Pogosto nam besede uidejo prehitro, preden lahko o njih temeljito premislimo. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je sozakonec ali naš najstnik, ki je imel ravno slab dan, ob prihodu domov znesel nad prvim človekom, na katerega je naletel? Po tistem običajno hitro priznajo, da svojih besed niso mislili resno, in so se, četudi na svoj neroden način, pripravljeni opravičiti. Po drugi strani pa, če se to dogaja pogosteje, lahko malce globlje raziščete, zakaj se vaš napadalec pritožuje. Vprašajte se: “Ali ima kakšen utemeljen razlog, da me tako pogosto kritizira?”

    Na družinske pripombe se odzivajte na pravi način
    V družini obstaja način, kako te nesrečne rane zatreti že v kali. Zakonca se lahko jasno dogovorita ali dogovor celo pisno potrdita, recimo: “Draga moja/dragi moj, neizogibno bo prišlo do tega, da bom izrekel/la kakšno stvar, ki te bo prizadela, da bom storil/a kaj, kar ti ne bo po volji, toda prosim te za razumevanje: to ni moj namen. Če se bo to zgodilo, bo kriva moja nerodnost, neobvladljiva nespamet, nikakor pa ne krutost, saj si nikakor ne želim povzročati tvojega trpljenja.” Niti pri otroku, še posebej če je v najstniških letih, ne vzemite resno vsake besede. Prepričajte se, ali nima sam kakšnih večjih težav, ki bi pojasnjevale njegovo napadalnost. In če je potrebno, če se otrok dosledno vede skrajno neprijetno, naj se pogovori z družinskim terapevtom ali duhovnikom, ki mu bo pojasnil, da ima vsakdo v družini, tudi mati, pravico izreči tisto, kar čuti, ne da bi ga pri tem kdor koli obsojal ali se mu posmehoval. Stvari lahko izrečemo na preprost način. Poskusite se izogniti prehitrim in preburnim odzivom, saj s tem tvegate, da se boste ujeli v začaran krog naraščajoče napadalnosti. In ko človek ugotovi, da je nekoga prizadel, mora hitro priznati svojo napako in se nemudoma opravičiti. Nazadnje pa, lepo prosim, si v imenu ljubezni dovolite pokazati tudi malce smisla za humor!

    Medmrežje Aleteia: Avtor prispevka je Denis Sonet.

    https://si.aleteia.org/2020/10/07/kako-sprejeti-kritiko-ne-da-bi-nas-prizadela/

  67. Hvala says:

    PREIZKUŠNJE- BOŽJI DOTIKI
    ———————————————-
    KO JE V ŽIVLJENJU LEPO IN MIRNO SMO ZADOVOLJNI. PREMALO SE ZAVEDAMO LEPIH TRENUTKOV IN SE PREMALO ZAHVALJUJEMO BOGU ZA VSE.

    SVETI OČE IGNACIJ VELIKI DUHOVNI MOŽ IN PREPOZNAVALEC DUHOV V ŽIVLJENJU JE PRIPOROČAL: KO SMO V DUHOVNI TOLAŽBI SE BOGU ZAHVALJUJMO ZA VSE, KAR NAM JE DANO; S TEM SE TUDI PRIPRAVLJAMO NA ČAS, KO BOMO V POTRTOSTI.

    NAJVEČJA PREIZKUŠNJA ZA ČLOVEKA JE, KO BOG “SPREMENI” OBRAZ. IN NAM POŠLJE V ŽIVLJENJE PREIZKUŠNJO, KI NAM NI VŠEČ.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ——————————————————————————————————————————————————-
    KO JE BOG DOBER Z NAMI IN KO NAM GRE LEPO, JE TUDI ON DOBER IN LEP. KAJ NAREDIJO IZ NAS PREIZKUŠNJE IN STISKE? ZAKAJ SE TOLIKO LJUDI RAZJEZI NA BOGA, KO PRIDEJO PREIZKUŠNJE?
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ABRAHAM JE ZVEST , POSLUŠA BOGA , Z NJIM SODELUJE, A BOG MU DA VELIKO PREIZKUŠNJO. PO ČLOVEŠKEM NAČINU RAZMIŠLJANJA BI REKLI, DOBER SLUŽABNIK ZASLUŽI NAGRADO IN NE PREIZKUŠNJE.
    —————————————————————————————————————————————————–
    BOG MU HOČE VZETI SINA, KAR MU JE NAJDRAŽJE. TUDI NAM BOG VZAME NAJDRAŽJE: V BOLEZNIH , NESREČAH, SMRTI IN DRUGIH PREIZKUŠNJAH. ZGROZIMO SE LAHKO NAD BOGOM , DA JE TAKO PREIIZKUŠAL ZVESTEGA SLUŽABNIKA. PODOBNO SE DOGAJA TUDI DANES.

    PREIZKUŠNJA JE DEL SKRIVNOSTNEGA BOŽJEGA NAČRTA ZA NAS.
    ———————————————————————————————
    ČE TAKO GLEDAMO NA VSE, KAR SE NAM ČUDNEGA DOGAJA V ŽIVLJENJU, BO PREIZKUŠNJA POSTALA BOŽJE DELO V NAŠEM ŽIVLJENJU. BOG JE NAŠEL REŠITEV ZA ABRAHAMA, ČEPRAV JE NA ZAČETKU IZGLEDALO KRUTO.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    V NAŠIH PREIZKUŠNJAH JO TUDI NAJDE.

    ČE GLEDAMO NA PREIZKUŠNJE SAMO KOT POSLEDICO ČLOVEŠKIH DEJANJ ALI KOT IZVIR NAŠE SLABOSTI, OSTAJAJO PREIZKUŠNJE V ČLOVEŠKIH NAČRTIH IN OKVIRIH, NUJNO JE , DA DOBIJO MOČNEJŠO DUHOVNO VSEBINO IN MESTO V ŽIVLJENJU.
    Z MOLITVIJO, RAZMIŠLJANJEM O BOŽJI BESEDI IN S POGLEDOM NA JEZUSOV KRIŽ , POGLJABLJAMO ZAVEST IN SPOZNANJE, A VSE JE V BOŽJIH ROKAH IN BOŽJEM NAČRTU.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ——————————————————————————————————————————————————–
    PRIJETNI ALI NEPRIJETNI DOGODKI V NAŠIH DNEH SO BOŽJI DAR IN BOŽJE SPOROČILO.
    ———————————————————————————————————————————————————

    PREIZKUŠNJE V ŽIVLJENJU DOŽIVLJAMO BOLJ KOT KAZEN, KOT PA DEL POTI NAŠEGA ŽIVLJENJA. “KAZEN NAS JE DOLETELA. KAJ SMO NAROBE STORILI?””KAKŠEN JE BOG? ČE JE TAKŠEN GA NE POTREBUJEMO.” TAKO IN PODOBNO LJUDJE DOŽIVLJAMO IN GOVORIMO, KO PRIDEJO PREIZKUŠNJE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    PREIZKUŠNJE SO MOČNEJŠI IN HUDI DOGODKI NA POTI ŽIVLJENJA, KI NAM VZAMEJO VELIKO MOČI, VČASIH VSE IN PRAV ZARADI TEGA IMAJO ŠE MOČNEJŠE SPOROČILO.
    —————————————————————————————————————————————————–
    DOKLER JE PREIZKUŠNJA SAMO KAZEN, JE V NAS JEZA, NAPAD, ŽALOST, VELIKO VPRAŠANJ, BEG PRED TEŽAVAMI PREIZKUŠENJ. HOČEMO NAJTI VZROK ZA PREIZKUŠNJO , A PRI TEM STRESAMO SVOJO JEZO NA VSE OKROG SEBE.
    SPOŠTUJMO PREIZKUŠNJO IN JI DAJMO ČASTITLJIVO MESTO V ZAKLADNICI DUHOVNEGA SVETA.
    —————————————————————————————————————————————————–
    TO NE POMENI, DA SE BOMO STALNO VRAČALI K NAŠIM PREIZKUŠNJAM IN SE SAMI SEBI SMILILI. PREIZKUŠNJA NE BO VEČ KAZEN AMPAK BO IMELA VRENOST.

    BOG PO PREIZKUŠNJI NOČE ČLOVEKA UNIČITI, AMPAK GA VZGAJA IN OBLIKUJE.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ——————————————————————————————————————————————————
    PREPUSTIMO SE VZGAJATI, KO PRIDEJO PREIZKUŠNJE. MOŽ, KI GA JE DOLETELA HUDA NESREČA, JE V MOLITVAH IN RAZMIŠLJANJIH BOGU POSTAVIL VPRAŠANJE: “GOSPOD, KAJ ME HOČEŠ NAUČITI ? SLIŠAL JE ODGOVOR, NAJ USTAVI IN UMIRI SVOJE ŽIVLJENJE TER SE BOLJ POSVETI DRUŽINI IN ŽENI. TO JE VTUDI STORIL. DANES JE BOGU HVALEŽEN ZA SPOZNANJE IN MILOST , DA GA JE HUDA NESREČA PRIPELJALA DO GLOBLJEGA RAZUMEVANJA Z BLIŽNJIM.

    PREIZKUŠNJE NAS KALIJO, OBLIKUJEJO IN UTRJUJEJO NA NAŠIH POTEH IN NAM S TEM POMAGAJO, DA SE UČIMO BOLJ TRDNO IN MOČNO ŽIVETI.

    KLJUB PREIZKUŠNJAM NAS BOG SPREMLJA, JE Z NAMI IN NAS NE ZAPUSTI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    KO IŠČEMO BOGA IN MU TRKAMO NA VRATA, VSTOPAMO V ODNOS Z NJIM. ODNOS Z BOGOM SE SPREMINJA. MORDA SMO PRED LETI DOŽIVLJALI MOČNO VERO IN VESELJE IN SMO BILI SREČNI V DOŽIVLJANJU BOGA. PREIZKUŠNJA JE SPREMENILA TUDI ODNOS DO BOGA. RAZJEZILI SMO SE NANJ. PRIČAKOVALI SMO NEKAJ DRUGEGA, PA NAM JE BOG DAL PREIZKUŠNJO.

    ODNOS Z BOGOM SE JE SPREMENIL, KER SO PRIZADETI IN SMO SAMO LJUDJE. BOG JE ŠE VEDNO Z NAMI. BOG NE ODHAJA OD NAS, DAJE NAM DRUGA ZNAMENJA, DA JE Z NAMI. O, DA BI BILI ODPRTI ZA VSE, S ČIMER NAS BOG KLIČE TUDI V PREIZKUŠNJAH IN STISKAH.

    VSE, KAR NAS DOLETI V ŽIVLJENJU JE MOŽNO SPREJETI IN RAZUMETI SAMO, ČE SLEDIMO JEZUSU IN SE ZAVEDAMO:” VSE OD A DO Ž V ŽIVLJENJU JE BOŽJE.” (Jezuiti- Benedikt Lavrih).

    Veliko smo že na tem portalu govorili o Božji volji, Božjem načrtu. BOŽJA VOLJA OZ . BOŽJI NAČRT JE TUDI ŽIVLJENJSKA PREIZKUŠNJA, ki jo Gospod pošlje slej ko prej vsakemu človeku. Celota je sestavljena iz dveh polovic. Tako je tudi v življenju človeka na svetu. To ni sestavljeno samo iz ene lepe polovice, pride tudi druga polovica- preizkušnja.

    Preizkušnja je tisto “BREME “, ki se vsulo na glavo človeka, ki ga hoče odstraniti s vso silo, oz. objokuje in se sprašuje, zakaj se je sploh to zgodilo, kako je to mogoče!

    To je “BREME”. ki ga ne želimo. PISALI SMO O TEM, DA JE BOŽJA VOLJA TUDI TISTO, KAR ČLOVEK NE ŽELI, NOČE IN SE Z VSO SILO OTEPA, JEZI IN STOKA NAD TEM. TO JE PREIZKUŠNJA, KI JE DEL SKRIVNOSTNEGA BOŽJEGA NAČRTA NAČRTA ZA NAS.

    Največja napaka , ki jo ljudje ponavadi počnemo v taki situaciji je ta, da se hočemo znebiti tega “BREMENA”, da ga ne sprejmemo. Jeza, ki se porodi v človeku je pač normalna, ker je človek samo človek, ustvarjeno bitje.

    Zato je zelo važno, da ODPUŠČAMO NA VSEH RAVNEH: ODPUSTITI BOGU, ČE SMO JEZNI NAJ, ODPUSTITI SEBI IN ODPUSTITI VSEM OSTALIM LJUDEM.

    V vsaki preizkušnji, ki doleti človeka, pa BOG SPOROČA TISTO, KAR IMA VSAKEMU POSAMEZNIKU SPOROČITI. Lahko nam odkrije dogodke, zadeve, na katere v življenju ne bi pomislili. V preizkušnjah se res prekali vera. Lahko je verovati in se smejati, ko ti gre vse dobro, ko samo z očmi gledaš stisko drugega. Nekaj povsem drugega pa je , ko človek stisko doživi na svoji koži. To je tako, če povem primer, kot bi nekomu dopovedovali, kašne bolečine nastanejo, če se opečemo na ognju. Lahko človeku dan in noč pojasnjujemo te bolečine ali napišemo tudi knjigo , ne bo razumel, ČE JIH NI DOŽIVEL. POPOLNOMA BO RAZUMEL ŠELE TAKRAT, KO SE BO SAM OPEKEL NA OGNJU.

    Zato v vsaki preizkušnji, ki nas doleti, OBJEMIMO KRIŽ, SE SPRIJAZNIMO S TEM, KAJTI BOG BO IZ TEGA NAREDIL ČUDOVITO STVAR, ŽIVLJENSKI NAČRT SE BO ODVIL, ODKRILI BOMO BISER ŽIVLJENJA.

    https://www.jezuiti.si/?p=14837

    • Miro says:

      NI RESNIČNE LJUBEZNI IN NJENE RASTI BREZ KOMPOSTA ŽIVLJENJSKIH TEŽAV, BRIDKOSTI IN PREIZKUŠENJ! SEBIČNA, UŽIVAŠKA, NEODGOVORNA LJUBEZEN PA SE, PREJ ALI SLEJ, SESUJE SAMA VASE, SAJ NIMA OPORE V KRIŽANEM GOSPODU. SAMO GOSPOD JEZUS KRISTUS IN NIHČE DRUG JE TRDNO JAMSTVO ZA NEMINLJIVOST LJUBEZNI – S SVOJIM KRIŽEM IN VSTAJENJEM OD MRTVIH!

  68. Janez says:

    Nas Bog res vpeljuje v skušnjavo? Ognjišče
    Pišem vam glede molitve očenaš. Molimo: “ne vpelji nas v skušnjavo …”. To je težko razumeti in prav zato so o tem razpravljali razni teologi v prejšnjih stoletjih. Mi smo to prošnjo iz molitve prevedli iz latinščine: ne nos inducas (inducere – vpeljati) in tentationem. Ker pa je naš Bog neskončna dobrota, ljubezen in usmiljenje, mislim, da je napaka nastala v prevodih iz aramejščine v latinščino. Španci so ta prevod popravili in molijo skupaj z našim priljubljenim papežem Frančiškom: “y nos dejes caer en la tentación”, to se pravi: ne dopusti, da pademo v skušnjavo. Ni to bolj smiselno? Bogdan

    Odgovor Ognjišča
    Iz vašega besedila je očitno, da poznate vsaj nekatere romanske jezike, in bo zato tokrat odgovor malce bolj strokoven, za kar se tistim, ki vas ta način odgovarjanja ne zanima, opravičujem. Četudi smo mi, kot trdite, prevedli očenaš iz latinščine (vulgate), ima standardni prevod Svetega pisma (2006) enak prevod očenaša (“in ne vpelji nas v skušnjavo”), prevod jeruzalemske (katoliške) izdaje Svetega pisma (2010) pa se glasi “in ne vpelji nas v preizkušnjo” (Mt 6,13). Oba omenjena slovenska prevoda sta iz grščine (skušnjava = peirasmós/n/) in ne iz latinščine (skušnjava = tentatio/nem/), čeprav je seveda Jezus učil učence moliti v aramejščini. To pomeni, da je že prevajalec očenaša v grščino imel težave pri iskanju najboljšega izraza, saj je že na prvi pogled ta prošnja zelo nenavadna, saj Bog ne more človeka vpeljevati v skušnjavo in tega tudi Jezus ni mogel učiti svoje učence. Gre namreč za očiten semitizem, kot razlagajo strokovni raziskovalci besedila očenaša, in za prevod navedene prošnje očenaša pravijo: Antični semit ni razlikoval med neposredno vzročnostjo (Bog me preizkuša, me vpelje v skušnjavo) in posredno vzročnostjo (Bog dopušča, da sem skušan). Mi, ki razlikujemo med neposrednim vzrokom in posrednim vzrokom ali dopuščanjem, bi morda raje rekli Bogu: »Ne dopusti, da smo skušani.« Toda mi ne prosimo preprosto, da ne bi bili skušani (se pravi nedovzetni za skušnjave – ta nesmisel bi zanikal vsak pomen življenju, ki je že samo po sebi preizkušnja, polno ‘skušnjav’), ampak prosimo, da naj takrat, ko smo z Božjim dopuščanjem skušani, in torej postavljeni na preizkušnjo ali v skušnjavo, ne popustimo, naj ne pademo v zlo, naj ne storimo greha.

    Kaj pa je pravzaprav skušnjava? Skušnjava (latinski temptatio, tentatio ali v grškem besedilu evangelija peirasmós) ima v aramejščini dvojni pomen: nravstvena preizkušnja in povabilo k zlu. Ob tem se takoj pojavi vprašanje: ali nas Bog more zapeljati v skušnjavo, tako da moramo moliti, naj tega ne stori? Ali nas Bog more vabiti v zlo? Očitno ne.
    To trdi preprosta zdrava pamet, v svojem pismu pa to potrjuje tudi apostol Jakob: »Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo (skušnjavo = tentatio/nem/, peirasmós/n/), kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil njim, kateri ga ljubijo. Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: ‘Bog me skuša.’ Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar. Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja« (Jak 1,12-15). K Jakobovemu besedilu dodajmo še Janezovo misel o lastnem poželenju mesa, poželenju oči in napuhu življenja (prim. 1 Jn 2,16), ki človeka vleče in zavaja. Ta tri poželenja nekako vključujejo vse človekove skušnjave, ki navadno prihajajo od znotraj, iz človekove ranjene narave, dednosti, njegovih osebnih ran in življenjskih neuspehov. »Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet« (Mr 7,21-22). Seveda pa so skušnjave lahko povzročene tudi od zunaj, kar vemo za Jezusa, ki ga je trikrat skušal hudobni duh in ga je Jezus zavrnil (prim. Lk 4,1-13). Sveto pismo uči, da je tudi Jezus bil “preizkušan v vsem, vendar brez greha” (Hebr 4. 15, prim 7,26, 9, 14. Jn 8,46, 2 Kor 5,21; 1 Jn 3,5). Celo apostol Peter je skušal Jezusa, ko je ta napovedal svojo smrt, in Jezus ga je zavrnil in mu rekel ‘satan’ (Mt 16,23), kar pomeni zapeljivec, skušnjavec.

    Iz Jakobovega pisma in drugih svetopisemskih navedkov je jasno, da vsebuje izraz ‘skušnjava’ v Svetem pismu dva pomena: tako “zavajanje v zlo, v greh” kakor tudi “nravstveno preizkušnjo”. Naša poželjivost – ali preplet naših neurejenih teženj, ki jih stalno nosimo v sebi – kot pravi sveti Jakob, nas zavaja v zlo, nikoli pa nas v zlo ne zavaja Bog, kajti od Boga izhaja samo dobro. On je absolutno dobro! Toda Bog more – z dobrim namenom – dopustiti, da smo preizkušani, to je postavljeni na preizkušnjo. Kaj je vreden človek, ki ni preizkušan? V preizkušnji se lahko povzpne do bitja, ki samo soustvarja svojo večno usodo. Preizkušnja je pravzaprav tkivo našega življenja. Od tod njegova veličina in velikanska odgovornost!

    Morda vam je znano, da je v zadnjih letih tudi pri nas bilo kar nekaj predlogov, da bi spremenili slovenski prevod omenjene vrstice v očenašu, predvsem ob pripravi novega misala, nove mašne knjige, na koncu pa je obveljal dosedanji prevod. Za nas molivce je najbolj pomembno, da vemo, da ima beseda skušnjava dve plati, dve vsebini. Ena se nam kaže kot povabilo k zlu, druga pa je predvsem preizkušnja naše ljubezni; k prvi nas Bog ne more vpeljevati, druga, in ta je mišljena v očenašu, pa pomeni Božje zaupanje v nas, da smo se, kljub preizkušnjam (skušnjavam) in prav zaradi njih sposobni odločati za ljubezen do Boga, bližnjega in samega sebe. In prav za to pravilno odločitev, to zmago v skušnjavah prosimo v očenašu. Očeta prosimo, da bi nas obvaroval padca v skušnjavi.

    Odgovor pripravcil Vinko Škafar, Ognjišče (2015)

  69. Janez says:

    Dr. Karel Grđžan, Potrebujemo dotik in objem

    https://si.aleteia.org/2020/05/23/karel-grzan-potrebujemo-dotik-in-objem/

    Papež Janez Pavel II.: Molitev k Svetemu Duhu, Lepa popotnica v življenje
    Karol starejši je sinu, kasnejšemu papežu, podaril molitvenik k Svetemu Duhu, ki ga je Karel Woytila uporabljal vse življenje, in ga naučil spodnjo molitev ter mu naročil, naj jo moli vsak dan:

    Sveti Duh, prosim te za dar modrosti, da bom bolje poznal tebe in tvojo nebeško popolnost;
    za dar razumnosti, da bom jasno razločeval duha skrivnosti svete vere;
    za dar sveta, da bom živel v skladu z načeli te vere;
    za dar vednosti, da bom znal pri tebi poiskati nasvet in ga bom pri tebi tudi vedno našel;
    za dar moči, da me noben strah ali zemeljska skrb ne bosta nikoli ločila od tebe;
    za dar pobožnosti, da bom s sinovsko ljubeznijo vedno služil tvojemu veličastvu;
    za dar strahu božjega, da se bom bal greha, ki žali tebe, moj Bog.

    Papež Janez Pavel II. je to molitev pol stoletja pozneje celo objavil v svoji okrožnici o Svetem Duhu, Dominum et Vivificantem.

  70. Miro says:

    BOŽJA BESEDA O VESELJU IN HVALEŽNOSTI – VESELITE SE V GOPSPODU, VESELITE SE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Dan začenjajmo z veseljem v Jezusovi moči! V Svetem pismu so številni odlomki, ki nas spodbujajo k radosti, veselju, k življenju v moči Svetega Duha. Omenimo nekatere:

    Moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku. (Lk 1,47)

    Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. (Lk 17,15-16)

    Tudi vi ste zdaj žalostni. Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel. (Jn 16,22)

    Nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. (Ef 5,19)

    Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. (Flp 4,4)

    Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte. (Kol 4,2)

    V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. (1 Tes 5,18)

    Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je njemu všeč. (Heb 12,28)

    Če kdo med vami trpi, naj moli. Če je kdo dobre volje, naj pôje hvalnice. (Jak 5,13)

    Bogu hvala za vse, kar nam sporoča in podarja božja beseda.

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  71. Janez says:

    KRISTJANOVA SLAVILNA MOLITEV S STVARSTVOM
    Slavimo te, Oče, z vsemi bitji,
    ki jih je ustvarila tvoja mogočna roka.
    Tvoje so in zvrhane tvoje miline.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Božji Sin, Jezus,
    po tebi so bile ustvarjene vse stvari.
    Učlovečil si se v telesu matere Marije,
    postal si del te zemlje
    in gledal ta svet s človeškimi očmi.
    S slavo vstalega
    živiš danes v vsakem bitju.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Sveti Duh, ki s svojo lučjo
    vodiš ta svet k Očetovi ljubezni
    in spremljaš ječanje stvarstva.
    Ti živiš v naših srcih,
    da bi nas spodbujal k dobremu.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Gospod Bog, eden in troedini,
    čudovito občestvo neskončne ljubezni,
    uči nas premišljevati
    o lepoti vesolja,
    kjer vse govori o tebi.
    Spodbudi našo hvalo in zahvalo
    za vsako bitje, ki si ga naredil.
    Nakloni nam milost,
    da se bomo čutili globoko povezane z vsem, kar biva.
    Bog ljubezni, pokaži nam naše mesto v tem svetu,
    da bomo orodje tvoje ljubezni
    do vseh bitij na zemlji,
    kajti nobenega nisi pozabil.
    Razsvetli gospodarje moči in denarja,
    da ne bodo podlegli grehu brezbrižnosti,
    da bodo ljubili skupno dobro, spodbujali slabotne
    in skrbeli za svet, na katerem živimo.
    Reveži in zemlja nam kličejo:
    Gospod, s svojo oblastjo in lučjo nam pomagaj,
    da bomo branili vsako življenje,
    zidali boljšo prihodnost,
    da bi prišlo tvoje kraljestvo
    pravičnosti, miru, ljubezni in lepote.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Amen.

    Laudato si Domine. Dano v Rimu, pri sv. Petru, 24. maja, na binkošti, leta 2015, v tretjem letu Frančiškovega papeževanja.

    Papež Frančišek

  72. Janez says:

    LAUDATO SI DOMINE
    »Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
    tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
    Tebi, Najvišjemu, edinemu pristoji
    in nihče ni vreden tebe imenovati.
    Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,
    posebno s soncem, velikim bratom,
    ki razsvetljuje dneve in nas.
    Lepo je in v velikem sijaju žari.
    Tebe, Najvišji, odseva.
    Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah;
    ustvaril si jih na nebu, jasne, dragocene in lepe.
    Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku,
    v oblačnem in jasnem, sploh vsakem vremenu,
    s katerimi ohranjaš svoje stvari.
    Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi;
    mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
    Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
    v katerem nam noč razsvetljuješ:
    lep je in vesel in krepak in močan.
    Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji,
    ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
    in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem.
    Hvaljen, moj Gospod, v onih,
    ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
    in prenašajo slabosti in trpljenje.
    Blagor njim, ki ostanejo v miru,
    zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.
    Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
    ki ji nihče v življenju ne uide.
    Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
    a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji,
    zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega.
    Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
    in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti.«
    Amen.

    Ko se naše srce zave Božjega odseva in Božje Milosti v vsem, kar biva, ga prevzame hvaležna želja po češčenju Boga za vseh njegovih stvari in vseh ustvarjenih ljudi in bitij z njimi, kakor je videti v gornji čudoviti hvalnici Boga sv. Frančiška Asiškega.

  73. Hvala says:

    PRIČEVANJE NEKE ŽENE (Mirenski grad)

    Po poroki ji mož ni več dovolil obiskovati cerkve. Dva sinova je po petih letih zakona uspela dati h krstu. Kadar je šla k maši, ji je zagrozil, da ne bo več hodila v cerkev marmor lizat. Grde besede s strani moža o tistem, kar ji je bilo najdragocenejše, najbolj sveto.

    Ker je možev odnos ni hranil, tudi ni več imela moči ljubiti, saj v takem odnosu človeška ljubezen tega ne zmore. Prosila je Jezusa, da bi čutila Njegovo ljubezen, da bi iz Nje zmogla ljubiti moža.

    Vseh 30 let je molila in se postila in romala, ter svojo situacijo izročala Mariji, ter se za vse zahvaljevala. Da, zahvaljevala!

    Eden od sinov si je ustvaril družino. Nekoč mu je svetovala: » Če ne bo Bog vzgajal tvojih otrok, jih ti tudi ne boš zmogel vzgojiti.«

    Ves ta čas mu vera ni nič pomenila, saj mu v takih razmerah tudi ni mogla, vendar je nekega dne prosil mamo, naj poroma v Međugorje in prosi zanj, ker ga družabniki hočejo finančno zlomiti.

    To je storila in o tistem nič več poizvedovala. Po enem letu pa ji je sin dejal, naj se pripravi, da se bosta šla k Mariji zahvalit, ker so se stvari uredile.

    Po vrnitvi od tam, je poslal oba svoja sinova k verouku.

    Svojemu očetu pa je na vprašanje, kam se njegova sinova tako z veseljem odpravljata odgovoril kar z njegovimi besedami : v cerkev marmor … .

    Tako Bog zaupno molitev, vztrajanje v dobrem, uporabi po Svojem načrtu.

    Najti mora le pripravljenost nekoga, da se nesebično daruje in ne neha upati in ljubiti.

    Lahko si predstavljate veselje te žene, ko je videla, kako se stvari obračajo v smer, ki si jo je vsa ta leta tako želela in za katero je toliko žrtvovala in premolila.

    In lahko si tudi predstavljate, da je prav v tistem trenutku, vse njeno trpljenje in žrtvovanje dobilo smisel ter spoznanje, da ni bilo zaman.

    Pri tem pričevanju pa je še posebej poudarila, da njeno prigovarjanje možu in sinu, naj kaj spremenita v odnosu do vere in Boga, ne bi prav nič koristilo, kvečjemu bi imelo še bolj buren nasproten učinek.

    Zavedala se je, da ona nima moči, da bi jima z besedami spremenila njuni drži.

    To zmore le Bog preko naših prostovoljnih podarjanj molitev, odpovedi, žrtev, skratka, z nesebično Ljubeznijo.

    Kdaj ga dajem, se sprašujem (Pričevanje, .Mirenski grad).

  74. Hvala says:

    SVETE PREIUKUŠNJE
    ——————————

    ČE NIMAŠ NIKOGAR, KI TI GRENI ŽIVLJENJE , POTEM SI HITRO NAJDI NEKOGA, KAJTI BREZ PREIZKUŠENJ NE BOŠ MOGEL VSTOPITI V BOŽJE KRALJESTVO (T. AKVINSKI).
    ——————————————————————————————————————————————————

    SAMO EN NAČIN JE, DA POBEGNEŠ IZ PREIZKUŠNJE, IN TA JE, DA GREŠ SKOZI PREIZKUŠNJO . JAKOB PRAVI, DA GRE ZA PREIZKUŠENOST NAŠE VERE. MNOGOKRAT SMO IZPOSTAVLJEN PREGANJANJU, BOLEZNIM, TRPLJENJU IN ŽALOSTI.

    CELO LJUDJE TEGA SVETA SE STRINJAJO, DA TEŽAVE KREPIJO KARAKTER. NAVSEZADNJE , ALI SPLOH OBSTAJA KAKA STVAR, ZARADI KATERE NI TREBA TRPETI? KAJTI KDOR NI TRPEL, NE VE NIČESAR. DUŠA NE BI IMELA MAVRICE, ČE NE BI BILO SOLZA.

    NEKATERE ŽIVLJENSKE TEŽAVE NE BODO NIKOLI ODSTRANJENE. MORAMO SE JIH NAUČITI SPREJEMATI IN VERJETI, DA NAM JE DOVOLJ BOŽJA MILOST. APOSTOL PAVEL JE TRI KRAT PROSIL GOSPODA, NAJ ODVZAME “TRN ” IZ NJEGOVEGA TELESA, PA MU JE GOSPOD RAJE PODELIL MILOST, S KATERO JE LAHKO TO PRENAŠAL (2 Kor 12,8-10).

    VEČINI PRIMANJKUJE MODROSTI, DA BI NA STISKE GLEDALI IZ BOŽJEGA GLEDALIŠČA IN STALIŠČA, KER GLEDAMO LE TRENUTNO IN OMEJENO. MI VIDIMO LE ENO STRAN, BOG PA CELOTO.

    PREIZKUŠNJE SO PODOBNE TAPISERIJI, KI JE NA HRBTNI STRANI VSA ZAPLETENA, ZAVOZLANA IN ZAMRŠENA Z NITKAMI, NA PRAVI STRANI PA GRE ZA UMETNINO.

    SVETO PISMO NAS UČI, NAJ TISTO, ČESAR NE MOREMO SPREMENITI, NITI NA TO VPLIVATI, SPREJMEMO OD BOGA.

    BOG NAD TAKŠNIMI IZREKA SVOJ BLAGOSLOV, JAKOB ZATO ZAKLJUČI: “BLAGOR ČLOVEKU, KI STANOVITNO PRENAŠA PREIZKUŠNJO, KAJTI KO BO POSTAL PREIZKUŠEN, BO PREJEL VENEC ŽIVLJENJA, KI GA JE BOG OBLJUBIL NJIM, KATERI GA LJUBIJO.

    KAKOR KOLI SE NAM ZDIJO PREIZKUŠNJE PONIŽUJOČE, SO NAJZANESKLIVEJŠI ZNAK IN DOKAZ, DA SMO NA POTI V NEBESA.

    PROSIMO, DA BO GOSPOD Z NAMI V VSAKI PREIZKUŠNJI. MOLITI MORAMO TUDI, NAJ NE BI BILI VPELJANI V SKUŠNJAVO , AMPAK, DA BI BILI REŠENI HUDEGA.

    ZAPOMNIMO SI, DA NIHČE NI TOLIKO DELAL NA JOBOVI SVETOSTI KOT PRAV GOSPOD BOG, KER JE NADENJ DOPUSTIL TAKE PREIZKUŠNJE. KAJTI NAJVEČJI SVETNIKI SO TISTI, KI JIH SATAN PO BOŽJI DOPUSTITVI NAPADA IN ZAPELJUJE. GOSPOD IZKORISTI SATANOVO HUDOBIJO ZA IZGRADNJO SVETNIŠTVA V NAS.

    TAKO JE SATAN OBSOJEN NA TO, DA MORA CELO PROTI SVOJI VOLJI POSREDNO (INDIREKTNO) SODELOVATI PRI BOŽJEM NAČRTU ODREŠENJA IN NAŠE POSVETITVE BOGU V SLAVO-( JANEZ ZLATOUSTI).

    “ZNAŠLI STE SE LE PRED ČLOVEŠKO PREIZKUŠNJO, BOG PA JE ZVEST IN NE BO DOPUSTIL, DA BI BILI PREIZKUŠANI. ČEZ SVOJE MOČI, AMPAK BO OB PREIZKUŠNJI TUDI OMOGOČIL IZHOD IZ NJE, DA BOSTE MOGLI PRESTATI.”( 1 Kor 10,13 ).
    TO JE TISTO, PO ČEMER SE KRISTJANI RAZLIKUJEMO OD OSTALIH LJUDI.

    NEKDO SE JE SLIKOVITO IZRAZIL , KO JE REKEL:” KRTAČA PREIZKUŠENJ LOŠČI ČEVLJE. KRTAČA SE ENKRAT IZTROŠI, ČEVLJI PA SE SVETIJO (Dr Daniel Brkič, pastor, Novo mesto).
    ————————————————————————————————————————————————–

  75. Miro says:

    JEZUS JE V TABERNAKLJU, KER HOČE BITI TVOJ PRIJATELJ, TVOJ ZAUPNIK, TVOJA POMOČ – EVHARISTIJA OBSEGA VES DUHOVNI ZAKLAD CERKVE, KRISTUSA SAMEGA … (več v nadaljevanju)

    Prosimo Svetega Duha za pomoč, da bomo na skrivnosti svete Evharistije zrli z verujočim, ponižnim, iskrenim in preprostim srcem.

    Ko sem šla k obhajilu in sem se spomnila
    strašnega veličastva, ki sem ga videla,
    so mi šli lasje pokonci in zdelo se mi je,
    da sem popolnoma izničena.
    (Terezija iz Avile)

    Jezus je v tabernaklju, ker hoče biti
    tvoj prijatelj, tvoj zaupnik, tvoja pomoč.
    (Alessandro Viscardi)

    Evharistija obsega ves duhovni zaklad
    Cerkve, Kristusa samega, naše velikonočno
    jagnje in živi kruh, ki s svojim mesom, po
    Svetem Duhu oživljenem in oživljajočim,
    daje ljudem življenje.
    (Odlok o službi in življenju duhovnikov)

    Tisti, ki je rekel: »To je moje telo«, in vam je
    s svojo navzočnostjo zajamčil resničnost stvari,
    je tudi rekel: »Videli ste me lačnega, pa mi
    niste dali jesti.«
    (Janez Zlatousti)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  76. Miro says:

    GOSPOD, POŽIVI MOJO MOLITEV, DA NE BO UTRUJENA IN IZ NAVADE!

    BOŽJA BESEDA: Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo!« (Lk 11,1-4)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C1-4&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Gledam učence, ki opazujejo Jezusa, kako moli zatopljeno in domače. Prosijo ga, da bi jih naučil tako moliti. Želim, da Jezusova molitev postane tudi moja molitev, da bo dejanje ljubezni in sinovskega zaupanja do Očeta. Gospod, poživi mojo molitev, da ne bo utrujena in iz navade. Pokaži mi, da me ima Oče rad in skrbi zame, da mi odpušča in me rešuje pred hudim. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Z molitvijo »Oče naš« (vsebovana je tudi v okviru svetega rožnega venca) vztrajno kličimo Božje usmiljenje na trpeče sestre in brate, ki se priporočajo v molitev v rubriki »Prosim za molitev«: Slavica, Odresenje, Kras, Hvala, Tadi, Kristina, Janez, Tanja, Tončka, popotnik, molilka, Sija, Vesna, Irena, Sofija, Marjetka, Maja, andreja, Zarja, Jasna, Dr, Simon, janez, Helena, Katja … Veliko molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov, za duše v vicah, za nove duhovne poklice, za zakonce, starše, otroke, družine, za svetega očeta, za rast svete Cerkve, za mir na svetu, za varstvo pred koronavirusom … Zgodi se presveta Božja volja!

    Gospodova molitev: OČE NAŠ!

    Oče naš, ki si v nebesih,
    posvečeno bodi tvoje ime,
    pridi k nam tvoje kraljestvo,
    zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.
    Daj nam danes naš vsakdanji kruh
    in odpusti nam naše dolge,
    kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
    in ne vpelji nas v skušnjavo,
    temveč reši nas hudega.

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  77. Hvala says:

    CARLO ACUTIS

    Biti združen z Jezusom,
    to je moj življenjski načrt

    Konec letošnjega februarja (2020) je
    papež Frančišek podpisal dekret, s katerim
    je potrdil čudež na priprošnjo Božjega služabnika Carla Acutisa, ki bo za blaženega
    razglašen enkrat v letošnjem letu (datum
    še ni znan). In kdo je ta mladi mož, ki je
    omenjen tudi v sinodalnem dokumentu o
    mladih Kristus živi (Cristus vivit)?
    Carlo Acutis se je rodil 3. maja 1991,
    očetu Andreju Acutisu in materi Antoniji roj.
    Salzano v Londonu, kjer sta njegova starša
    delala. Prvorojenca sta dobila v letu po njuni
    poroki (kasneje leta 2013 sta se jima rodila
    še dvojčka). Kmalu po rojstvu (septembra
    1991) so se preselili v Milano. Že kot otrok
    se je Carlo posvetil materi Mariji in rad molil
    rožni venec na njeno čast. Pri sedmih letih
    je sprejel prvo obhajilo in pogosto pred ali
    po sveti maši ostajal pred tabernakljem.
    Tedensko je hodil k sveti spovedi.
    Tisti, ki so ga poznali, so vedeli, da je
    navdušen nad računalništvom. Glede ne
    njegovo znanje, pravijo, da je bil računalniški genij. Kljub vsemu pa se je zavedal tudi
    pasti, ki jih računalništvo prinaša s seboj in
    ni želel izgubljati časa za ekranom. Splet je
    razumel kot medij, ki se ga da uporabiti za
    evangelizacijo. Njegova mama zanj pravi,
    da je bil normalen otrok in mladenič, ki pa
    je imel močno voljo in se je trudil, da bi izboljšal svoje napake. Vedel je, da se glavna
    bitka bije znotraj vsakega človeka.
    V življenju si je izbral nekaj vzornikov,
    med njimi je bil sveti Frančišek Asiški, sveta
    Frančišek in Jacinta Marto, sveti Dominik
    Zbolel je za levkemijo in daroval svoje
    bolečine za papeža Benedikta XVI. ter za
    Cerkev. Želel je obiskati vse kraje, kjer so
    se zgodili evharistični čudeži, vendar mu
    zdravje tega ni več dopuščalo. Je pa zato
    vzpostavil spletno stran, kjer je predstavil vsak tak čudež in je zaživela leta 2005
    (gradiva o evharističnih čudežih je zbiral od
    svojega sedmega leta dalje, v njegovi zbirki
    pa je zabeleženih 136 primerov).
    Umrl je 12. oktobra 2006 zaradi levkemije
    in je pokopan v Assisiju, kot si je tudi želel.
    V njegovo čast so iz njegovega zbranega
    materiala pripravili razstavo evharističnih
    čudežev, ki je do sedaj že obiskala več držav
    na vseh petih kontinentih.
    Proces za njegovo beatifikacijo, ki ga vodi
    dr. Francesca Consolini, se je začel leta 2013,
    14. novembra 2019 so medicinski strokovnjaki potrdili čudež na njegovo priprošnjo
    in 21. februarja 2020 je papež Frančišek
    podpisal dekret o potrditvi čudeža.
    Fani Pečar

    https://www.kapucini.si/wp-content/uploads/2020/04/FP-1-2020.pdf

  78. Hvala says:

    SVETI DUH JE TISTI, KI NAS LAHKO OSVOBODI VSEGA, KAR NAS LOČUJE OD POPOLNE SREČE. PROSIMO GA, DA BI ZAŽIVELI V POLNOSTI.

    https://si.aleteia.org/2019/04/27/osvobodi-me-sveti-duh-vseh-notranjih-zvezanosti/

  79. Hvala says:

    Očetovska ljubezen je potrpežljiva. Potrpežljivost ni v tem, da se sprijaznimo s trpljenjem ali praznino oz. sprejmemo držo poraženca. Potrpežljivost je krepost tistega, ki je na poti, ki nosi bolečino neizpolnjenosti, išče in ne obupa. Prosimo Marijo, naj nam pomaga, da bomo tudi v tej lastnosti vedno bolj podobni Očetu (Mirenski grad).

  80. Hvala says:

    Misli patra Pija iz Pietrelcine

    Palma poveličanje je prihranjena samo tistemu, ki se junaško bojuje vse do konca. Naj se torej to leto začne naš sveti boj. Bog nam bo pomagal in nas bo kronal z večnim zmagoslavjem.

    Takšni, kot nas bo našla smrt, bomo prišli pred Kristusa sodnika. Naši prošnji klici, naše solze, naši vzdihi kesanja, ki bi na zemlji še osvojili Božje srce, ki bi mogli, s pomočjo zakramentov, iz nas grešnikov narediti svetnike, bodo ta dan brez vrednosti; čas usmiljenja je mimo, zdaj se začne čas pravičnosti.

    Jezus kliče uboge in preproste pastirje po angelih, da bi se jim razodel. Modre kliče s pomočjo njihove lastne znanosti. In ker jih spodbuja notranji tok njegove milosti, vsi tečejo k njemu, da bi ga častili. Vse nas kliče z Božjimi nadihi in se nam razodeva s svojo milostjo. Kolikokrat je ljubeznivo povabil tudi nas? In s kakšno pripravljenostjo smo mu odgovorili? Moj Bog, zardevam in počutim se zmedeno, ko moram odgovoriti na takšno vprašanje.

    Čutim, da se mi trga srce iz prsi, ko slišim za tvoje trpljenje, in ne vem, kaj naj storim, da bi te videl potolaženo. Toda zakaj bi e toliko vznemirjala? Zakaj bi bila napeta? In vendar, hčerka moja, nikoli nisem videl, da bi ti Jezus podaril tako veliko draguljev kakor zdaj. Nikoli nisem videl, da bi bila Jezusu tako draga kakor zdaj. Česa se torej boljši, pred čem trepetaš, česa se plašiš? Tvoj strah in trepet sta podobna strahu in trepetu otroka, ki se drži mame za roko. Tvoj strah je torej nespameten in povsem nekoristen.

    Tvoja pridiga naj bo nenehno žrtvovanje same sebe; povsod bodi rahločutna, bodi kakor Božji nasmeh.

  81. Miro says:

    O METODI MOLITVE ROŽNEGA VENCA, KI V ZVEZI S POSAMEZNIMI SKRIVNOSTMI VKLJUČUJE PREMIŠLJEVANJE O KREPOSTIH!

    Kot je uvodoma zapisano na priloženi spletni strani Aleteie, se rožni venec včasih zdi malo »zastarel« in morda ne povsem v skladu s sodobnimi potrebami duhovnega življenja. Mnogi kristjani pa se ne zavedajo, da lahko rožni venec molimo na različne načine, ob čemer so nekatere metode bolj blagodejne od drugih. Eden izmed načinov je recimo molitev rožnega venca s premišljevanjem o določenih krepostih, ki so v skladu s posameznimi skrivnostmi, tradicionalno povezanimi z vsako desetko. Na ta način molitev rožnega venca postane bolj »praktična« in osredotočena na duhovno blaginjo posameznika. Zanimivo je, da ta metoda ni nova, saj so jo skozi stoletja že uporabljali različni svetniki.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2020/05/14/kako-izboljsati-duhovno-zdravje-z-molitvijo-roznega-venca

    Rožnovenska Mati Božja, prosi za nas!

  82. Miro says:

    VERA V BOGA OD NAS ZAHTEVA, DA SE VSAK DAN ZNOVA ODLOČIMO ZA DOBRO IN NE ZA ZLO, ZA IZBIRO RESNICE IN NE LAŽI, ZA IZBIRO LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA IN NE SEBIČNOSTI!

    Nekaj pomembnejših poudarkov iz enega od prejšnjih, nedavnih nagovorov papeža Frančiška:

    S svojim pridiganjem o Božjem kraljestvu se Jezus zoperstavi religioznosti, ki ne vključuje človeškega življenja, ki ne nagovarja vesti in njene odgovornosti pred dobrim in zlom. To je dokazal tudi s priliko o dveh sinovih, ki nam je na voljo iz Matejevega evangelija (prim. 21,28-32) …

    Vera v Boga od nas zahteva, da se vsak dan znova odločimo za dobro in ne za zlo, za izbiro resnice in ne laži, za izbiro ljubezni do bližnjega in ne sebičnosti. Kdor se spreobrne k tej izbiri, potem ko je okusil greh, bo našel prve sedeže v nebeškem kraljestvu, kjer je več veselja zaradi enega grešnika, ki se spreobrne, kot za devetindevetdeset pravičnih (prim. Lk 15,7) …

    Sveta Marija naj nam pomaga, da bomo dojemljivi za delovanje Svetega Duha. On je tisti, ki omehča trdoto src in jih pripelje do kesanja, da se doseže življenje in zveličanje, ki ju je Jezus obljubil.

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-09/papez-francisek-vera-v-boga-od-nas-zahteva-da-se-vsak-dan-znov.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  83. Janez says:

    ŠE NEKAJ MISLI O NAŠIH PROŠNJAH IN MOLITVAH K BOGU
    Velikokrat molimo in prosimo Boga da nas sliši in usliši. Vsekakor nam Kristus dostikrat zagotavlja uslišanje prosilne molitve, vendar ne avtomatično. Uslišal bo vsakega, ki bo tako prosil, kakor je on in za kar je on prosil, če živi pravično in moli goreče iz srca za blagor drugih ljudi in zase, da bo dober človek. Vsakemu molivcu bo dal Svetega Duha, če ga bo zanj prosil, vsakemu podelil pravico, če si jo bo iskal, vsakemu zmagoslavje, če bo vztrajal v veri do konca tega časa. Bog daje molivcu po navadi več od tega, kar si sam prosi, daje mu svojega duha, moč, milost, da ve, kaj naj in kako naj prosi. Noče uslišati molivca tako, kot si večkrat v svoji naivnosti predstavlja, da bi se zavedal, da z Bogom ne more razpolagati in z njim manipulirati v svojih večkrat čudnih željah. Z Bogom ni moč trgovati. Bog pa vse vidi in vse ve, tudi ko mi ne mislimo da je temu tako. Z grehi žalimo Božjo Ljubezen, ki nam hoče dobro. Tudi neuslišanje prosilca ima svojo vrednost, takrat ko Boga ne prosimo Boga za kaj lepega, dobrega in plemenitega ter zase, da bi se ozdravili, našli službo, da bo operacija zdravniku uspela v korist bolniku, da bi misijonarjem uspelo ljudem približati Kristusa, ko bi mati v porodnišnici srečno rodila novorojenčka itd. Prosite in se vam bo dalo, trkajkte in se vam, bo odprlo, pravi Jezus. Molivec postaja z Vero, Molitvijo in Vztrajnostjo vedno bolj nesebičen in bolj odprt za Božje delovanje, da živimo po Božji Volji in ne zatavamo. Šele takrat v stiski in preizkušnjah človek spozna, kako je Brez Boga in Božje Milosti ter Vodstva sam slaboten, kako je vse skupaj ničevo, kako malo je potrebnio, da pademo v greh in da potrebujemo Boga. Zavedajmo se, da človek sam iz sebe na koncu koncev ne more ničesar storiti, če pa kaj zmoreš, je pač temu zato, ker mu je bilo podarjeno iz Božje Dobrote in Usmiljenja. Človek je grešnik in včasih nam Bog Oče da potrebno spokoritveno lekcijo ter Božjo Vzgojo, kjer nam pove odločno, hoče od nas; to je da se spreobrnemo in poboljšamo ter Vrnemo na Pot Odrešenja h Kristusu tako, da sledimo Božjo Voljo, molimo, prosimo Boga za Vodstvo, delamo in služimo vližnjim ter tako pomagamo sebi. Bog je Ljubezen, Usmiljenje in Dobrotra, ki nam hoče vse dobro, le mi zatavamo in se izgubimo. Spoznati moramo zato nujnost trpljenja in križa, s katerim je bil deležen vsak človek in kristjan Kristusovega trpljenja in vstajenja v odkupitev za naše grehe in Odrešenje. Pa ne zaradi trpljenja samega, marveč zaradi doseganja obljubljene dobrine Jezusovega Vstajenja, po katerem vzdihuje ne samo on, temveč tudi vse stvarstvo. Pavel je trikrat prosil Boga, da ga reši trpljenja. Toda Gospod ga ni rešil, temveč mu je dal moč – milost, da je razumel nujnost trpljenja za svoj apostolat (prim. str. 63-64). Dalje se moramo zavedati, da Bog uslišuje na čisto navaden način, skoraj banalen. Deluje in uslišuje po srednikih – po ljudeh, ki pomagajo tistim, ki so v stiski. Bog nas uslišuje po ljubezni ljudi, ki so naši bratje in sestre v Kristusu gter Božji Otroci, ki jih Oče ljubi. Podobno se dogaja tudi v doseganju naravnih dobrin. Uslišuje nas posredno po naravnih zakonih in naši dejavnosti, „ki jih pa Bog zaradi predvidene molitve tako usmerja, da so v korist molivcu in prosilcuu, ki pravično živi in se kesa grehov ter prosi odpuščanja“. Bog hoče, da iščemo pomoč pri stvareh v svoji dejavnosti in pri ljudeh, ki nam lahko pomagajo. Bog hoče da se spokorimo in spreobrnemo ter poboljšamo ter da popravimo, kar smo zagrešili tako, da se opravičimo, povrnemo izgubljeno, se povrnbemo na Pot Odrešenja k Jezusu in začnemo vse znova z Njegovim Blagoslovom in Vodstvom. Bog nam odpušča sedemkrat sedemdesetkrat in nas čaka, da skesani in spokorjeni pridemo nazaj k Očetu, tako kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Pomoč, da bodo vsi tsti problemi, ki so po človeški pameti nerešljivi, po Božji Milosti postali rešljivi, ker nam bo Bog Pomagal in nas Vodil. Kesanje in spreobrnitev pa pomeni, da se bomo odslej z Božjo Pomočjo odvračali vseh skušnjav hudobca, ki nas vabi v greh in hudobijo, ker smo majhni, šibki in nemočni brez Boga; z Bogom pa premoremo vse in vse se z Božjo Pomočjo spet postavi na svoje mesto, ker nas Bog Ljubi in je pri nas in v nas, tudi ko smo mi nezvesti in grešimo.

    MOLIMO
    Gospod prosim odpusti nam grešnikom in nam vedno stoj ob strani ter nas Vodi in Poduči, da ne zaidemo na stranpoti, kamor nas vabi skušnjavec. Bodimo stanovitrni v Veri in Molitvi! Gospod Bog prosim pomagaj v svojem Božjem Usmiljenju vsem nam, da ne bomo več grešili in da se bomo spokorili za grehe, se spovedali, prosili za odpuščanje in popravili z pridnim delom in molitvijo ter spreobrnitvijo vse, kar smo narobe storili v svoji človeški grešni naravi narobe ter da bomo vse popravili, se opravičili, spreobrnili in se poboljšali. Odpusti nam Vsemogočni in Ljubeči Oče naše grehe in žalitve! Naj se iz teh primerov grešnih napak nekaj naučimo, da ne bomo več hodili po dosedanjih poteh greha in jih ponavljali. Pomagaj nam prosim, da bomo s pridnim in zavzetim delom priuspevali k boljšemu življenju nas in drugih, ki živijo v pomanjkanju in ki iščejo Boga!. Pomagaj nam Bog, da odslej ne bomo več delali ničesar podobnega, ampak da bomo na osnovi Božje lekcije in opozorila spregledali svoje grehe in napake in se jih odslej izogibali in zaživeli v Veri do Kristusa kot pravičen, deloven, pošten človek, ki veliko moli in dela ter pomaga in služi svojim bližnjim tako, kot nas uči Jezus v Evangeliju. Vsem bratom in sestram v Kristusu iskreno želim, da nam vsem Bog prisluhne, nas sliši in usliši, nam pomaga, pripomore in nas podpira ter blagoslovi tako, da se bo spet vse uredilo po Njegovi Milosti in Ljubezni. Naj nam to pomaga, da se bomo iz tega naučili, da je treba hoditi po Poti Odrešenja h Kristusu in se izogobati vseh stranpoti, kjer ni Boga, da ne bomo deležni Božje Vzgoje ampak Božje Milosti in Usmiljenja!

    Božja Ljubezen vate zaupamo.
    Božje Usmiljenje vate zaupamo.
    Božja Dobrota vate zaupamo.
    Amen.

  84. Janez says:

    NEKATERE LEPE IN PODUČNE DUHOVNE MISLI PAPEŽA FRANČIŠKA
    Papež Frančišek (prej Jorge Mario Bergoglio), je bil rojen 17. december 1936 v Buenos Airesu

    – Začenjamo to pot: škof in ljudstvo. Začenjamo to pot rimske Cerkve, ki predseduje v Ljubezni vsem Cerkvam. To je pot bratstva, ljubezni, zaupanja med nami. Molímo vedno za nas: drug za drugega. Molímo za ves svet, da bo veliko bratstvo.
    – Obrnimo se h Gospodu. Gospod se nikoli ne naveliča odpuščati: nikoli! Mi se naveličamo prositi odpuščanje. Molimo za milost, da se ne bi naveličali prositi odpuščanje, kajti on se nikoli ne naveliča odpuščati.
    – Kako premagati svojo krhkost? Največji sovražnik je strah. Ne bojte se! Krhki smo, to vemo, vendar je On močan. Majhen otrok je krhek, vendar je varen, ker je ob starših.
    – Verovati pomeni zaupati se usmiljeni Ljubezni, ki stalno sprejema in odpušča, ki nosi življenje in mu podeljuje smer.
    – Zelo skrbite za duhovno življenje, ki je vir notranje svobode. Brez molitve ni notranje svobode. Oblikovanje po Kristusu, lastno duhovniški duhovnosti, bo za vas postalo dragocen zaklad, če boste gojili molitveno življenje in če bo vaše vsakdanje delo šola vašega posvečenja.
    – Evropa potrebuje vašo zavzetost, vaš pogum in vašo vero, da bi premagala težke trenutke, ki jih še vedno živi.
    – Prinašati evangelij s pričevanjem lastnega življenja spreminja svet.
    – Naloga mladih je odpirati vrata v novi svet upanja. Mladi bi morali predstavljati upanje za svet in to upanje posredovati tudi ljudem okoli sebe. Na ta način bi lahko ‘premagovali ovire in postali priče Božjega usmiljenja’
    – Mladi pa lahko evangelij ljudem prepričljivo pričujejo le v povezanosti s Kristusom. Le z Njim smo lahko upanje za naše bližnje.
    – Berite in vztrajno premišljujte Gospodovo besedo, da boste verovali, kar ste prebrali, učili, kar ste v veri dojeli, živeli, kar ste učili. Pomnite tudi, da Božja beseda ni vaša last: je beseda Boga. Cerkev pa je varuhinja Božje besede.
    – Pomnimo, da sovraštvo, zavist in napuh umažejo življenje! Varovati torej pomeni, da bedimo nad svojimi čustvi, nad svojim srcem, kajti prav od tam izhajajo dobri in slabi nameni: taki, ki gradijo, in taki, ki rušijo. Ne smemo se bati dobrote in niti nežnosti!
    – Kristjani nismo občasno, samo v določenih trenutkih, v nekaterih okoliščinah, v nekaterih izbirah. Ne moremo biti kristjani tako, kristjani smo v vsakem trenutku!
    – Ne moremo postati poškrobljeni kristjani, takšni preveč izobraženi kristjani, ki razpravljajo o teoloških vprašanjih, ko pijejo čaj. Ne! Postati moramo pogumni kristjani in iti iskati tiste, ki so res Kristusovo meso.
    – Tri besede povzemajo Marijino življenjsko naravnanost: poslušanje, odločitev, dejanje. Poslušanje, odločitev, dejanje. Te besede kažejo pot tudi za nas v tem, kar Gospod želi od nas v življenju. Poslušanje, odločitev, dejanje.
    – Vztrajati na Gospodovi poti vse do konca, vse dni. Ne pravim, da je treba začeti vsak dan znova: ne, nadaljevati pot. Vedno nadaljevati. To je pot s težavami, z naporom, a tudi s toliko veselja. Je pa Gospodova pot.

    Zbral Marko Čuk Ognjišče

  85. Janez says:

    SVETI NADANGEL MIHAEL
    Sveti nadangel Mihael,
    brani nas v boju,
    bodi nam v pomoč zoper zlobnost
    in zalezovanje hudobnega duha.
    Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
    ponižno zato prosimo.
    In ti vodnik nebeške vojske,
    satana in druge hudobne duhove,
    ki hodijo po svetu v pogubo duš,
    z Božjo pomočjo v pekel pahni.
    Amen.

    SPRAVNA MOLITEV K BOGU
    Bog bodi hvaljen.
    Bog bodi hvaljen.
    Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
    Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
    Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
    Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
    Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
    Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
    Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
    Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
    Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
    Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
    Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
    Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
    Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.
    Amen.

  86. Miro says:

    PREBLAŽENA DEVICA MARIJA JE MATI CERKVE V REDU MILOSTI, KER JE RODILA JEZUSA, BOŽJEGA SINA, GLAVO TELESA, KI JE CERKEV!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    “VERUJEM … OBČESTVO SVETIH”

    Kaj pomeni izraz občestvo svetih?

    Ta izraz kaže predvsem na skupno deležnost vseh članov Cerkve pri svetih rečeh (sancta): vera, zakramenti, posebno evharistija, karizme in drugi duhovni darovi. V izvoru občestva je ljubezen, ki “ne išče svojega” (1 Kor 13,5), ampak priganja vernika, da “izroči skupnosti vse” (Apd 4,32), tudi svoje gmotne dobrine v pomoč bližnjemu v stiski.

    Kaj še pomeni izraz občestvo svetih?

    Ta izraz označuje tudi občestvo med svetimi osebami (sancti), to je med tistimi, ki so po milosti zedinjeni z umrlim in vstalim Kristusom. Nekateri potujejo na zemlji; drugi, ki so odšli iz tega življenja, se očiščujejo tudi s pomočjo naših molitev; spet drugi končno že uživajo božjo slavo in prosijo za nas. Vsi skupaj se zraščajo v eno samo družino, Cerkev, v hvalo in slavo Trojice.

    MARIJA, KRISTUSOVA MATI IN MATI CERKVE

    V kakšnem smislu je preblažena Devica Marija mati Cerkve?

    Preblažena Devica Marija je mati Cerkve v redu milosti, ker je rodila Jezusa, Božjega Sina, Glavo telesa, ki je Cerkev. Jezus, umirajoč na križu, jo je imenoval za mater učencu s temi besedami: “Glej, tvoja mati” (Jn 19,27).

    Kako Devica Marija pomaga Cerkvi?

    Po vnebohodu svojega Sina Devica Marija s svojimi molitvami pomaga prvim začetkom Cerkve. Tudi po svojem vnebovzetju še naprej prosi za svoje otroke, ko je za vse vzor vere in ljubezni in nad vsemi uresničuje svoj zveličavni vpliv, ki priteka iz preobilja Kristusovih zaslug. Verniki v njej gledajo podobo in predujem vstajenja, ki jih čaka, in jo kličejo kot priprošnjico, pomočnico, besednico in srednico.

    Kakšno češčenje gre sveti Devici?

    To češčenje je edinstveno, vendar se bistveno razlikuje od češčenja, kakršnega izkazujemo samo sveti Trojici. To edinstveno češčenje se posebej izraža v bogoslužnih praznikih, ki so posvečeni Božji Materi, in v marijanskih molitvah, npr. v rožnem vencu, ki je povzetek celotnega evangelija.

    Na kakšen način je preblažena Devica Marija eshatološka ikona (podoba) Cerkve?

    Ko Cerkev gleda na Marijo, vso sveto in že poveličano po telesu in po duši, zre v njej to, k čemur je sama poklicana na zemlji, in tisto, kar bo v nebeški domovini.

    “VERUJEM … ODPUŠČANJE GREHOV”

    Kako se odpuščajo grehi?

    Prvi in glavni zakrament za odpuščanje grehov je krst. Za grehe, storjene po krstu, je Kristus postavil zakrament sprave ali pokore, po katerem se krščeni spravi z Bogom in s Cerkvijo.

    Zakaj ima Cerkev oblast odpuščati grehe?

    Cerkev ima poslanstvo in oblast odpuščati grehe, ker ji jo je podelil Kristus sam: “Prejmite Svetega Duha! Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni; komur jih zadržite, so jim zadržani” (Jn 20,22-23).

    (vir: Kompendij KKC, 194-201)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  87. Janez says:

    Kaj je božanska skrb oziroma Božja previdnost za kristjane?
    Božja previdnost – to so posegi in dogajanja, po katerih Bog z modrostjo in ljubeznijo vodi vse stvari do njihovega poslednjega cilja. Božanska skrb ali drugače Božja previdnost, je Božji način upravljanja vsega, kar je v vesolju. Doktrina božanske skrbi pravi, da ima Bog vse popolnoma pod svojim nadzorom. To vključuje vesolje kot celoto (Psalm 103,19), snovni svet (Evangelij po Mateju 5,45), vse, kar je povezano z obstojem narodov (Psalm 66,7), človekovo rojstvo in usodo (Pismo Galačanom 1,15), človekove uspehe in neuspehe (Evangelij po Luku 1,52), varovanje Božjega ljudstva (Psalm 4,9) in še marsikaj. Doktrina je v neposrednem nasprotju z zmotnim prepričanjem, da vesolju vlada naključje ali usoda. Božanska skrb je preprosto Bog, ki uresničuje svojo voljo v vesolju, ki ga je ustvaril. Bog svoje načrte uresničuje med drugim tako, da upravlja človeške zadeve – in sicer prek svojega naravnega reda oziroma naravnih zakonov, ki jih je vzpostavil. Ti naravni zakoni niso nič drugega kot izraz delovanja Boga v njegovem vesolju. Sami po sebi, ločeno od Boga, ne obstajajo niti ne delujejo. Naravni zakoni so preprosto fizični izrazi Božjega upravljanja vesolja, ki ga je ustvaril.

    Božja skrb upravlja tudi človekove odločitve. V svojih odločitvah in dejanjih dejansko nismo svobodni, saj delujemo v okviru Božje volje. Kar koli počnemo in kar koli sklenemo, je v popolni skladnosti z Božjo voljo – tudi kadar ravnamo grešno (Prva Mojzesova knjiga 50,20). Bog ima torej nadzor nad našimi odločitvami in dejanji (Prva Mojzesova knjiga 45,5; Peta Mojzesova knjiga 8,18; Pregovori 21,1). Vendar Bog to počne tako, da pri tem ni okrnjena odgovornost človeka kot moralnega subjekta niti njegova odgovornost za lastne odločitve. Doktrino božanske skrbi lahko povzamemo takole: Bog je v večnosti po svoji volji odredil vse, kar se bo zgodilo; vendar nikakor ni Bog avtor greha, niti ni človek brez odgovornosti. Osnovni način, kako Bog izvršuje svojo voljo, je prek sekundarnih dejavnikov (npr. naravnih zakonov, človekovih odločitev). Z drugimi besedami, Bog deluje posredno prek sekundarnih dejavnikov in s tem uresničuje svojo voljo.

    Včasih to stori s čudežnim delovanjem. Takšna dela imenujemo čudeži (tj. nadnaravni dogodki – za razliko od naravnih dogodkov). Čudež je, kadar Bog za kratek čas zaobide naravni red, ki ga je postavil, da bi svojo voljo in načrt uresničil nadnaravno. Naj navedemo dva primera iz Apostolskih del, s katerimi bomo ponazorili Božje neposredno in posredno uresničevanje njegove volje. V apostolskih delih 9 je opisano spreobrnjenje Pavla iz Tarza. Bog je s slepečo svetlobo in glasom, ki ga je slišal le Savel, Savlu za vselej spremenil življenje. V svoji božanski skrbi je določil, da bo Savla spreobrnil za nadaljnje uresničevanje njegove volje. Z neposrednim, čudežnim dejanjem je povzročil, da se je Savel spreobrnil in postal apostol Pavel. Če govorite s katerim koli spreobrnjencem v krščanstvo, boste praviloma slišali sicer manj dramatično, a podobno zgodbo. Sovražni grešniki se pokesajo in spreobrnejo k veri v Kristusa, ko jim Sveti Duh čudežno spreobrne uporno srce – prek pridig, ki jih slišijo, branja Svetega pisma in vztrajnega pričevanja prijatelja ali sorodnika. Poleg tega Bog nenehno deluje v življenjskih situacijah in prek njih. Stiske, kot so izguba službe, razpad zakonske zveze, zasvojenost … vse to lahko Bog uporabi, da človeka privede do preobrata. Pavlova spreobrnitev je bila posledica neposrednega, nadnaravnega posega božanske skrbi, medtem ko se večina kristjanov spreobrne po dolgem zaporedju posrednih posegov božanske skrbi.

    V Apostolskih delih 16,6–10 najdemo tudi poročilo o Božjem posrednem uresničevanju svoje volje. Bilo je med Pavlovim drugim misijonskim potovanjem. Bog je v svoji skrbi želel, da gre Pavel s spremljevalci v Troádo. A ko so odšli iz pizidijske Antiohije, so se sklenili napotiti proti vzhodu v Azijo. Sveto pismo pravi, da jim Sveti Duh ni dovolil besede oznanjati v Aziji. Tako so se odpravili proti zahodu v Bitinijo; a tudi to jim je Kristusov Duh preprečil in končali so na poti v Troádo. Zapisi o tem so nastali naknadno, po samih dogodkih. Sredi dogajanja je bilo mogoče najti običajno, logično razlago, zakaj učenci niso mogli oditi v Azijo ali Bitinijo. Vendar je Luka, pisec Apostolskih del, pri popisovanju teh dogodkov za nazaj po navdihu Svetega Duha spoznal, da je Bog učence vodil, kamor jih je želel poslati; to je Božja skrb. V pregovorih 16,9 je o tem zapisano: »Človekovo srce načrtuje svojo pot, a GOSPOD vodi njegove korake.«

    Nekateri menijo, da prepričanje o Božjem neposrednem ali posrednem upravljanju vsega onemogoča vsakršno možnost svobodne volje. Če ima Bog popoln nadzor, kako naj bi bili potemtakem ljudje v svojih odločitvah svobodni? Z drugimi besedami, če naj bi veljal pojem svobodne volje, mora obstajati nekaj, kar je zunaj suverenega Božjega nadzora – npr. naključnost človekovih odločitev. Za namen nazornejše razlage predpostavimo, da to drži. Kaj bi to pomenilo? Če Bog nima popolnega nadzora nad vsemi naključnimi možnostmi, kako nam potem zagotavlja odrešenje? Kot pravi Pavel v Pismu Filipljanom 1,6: »Prepričan sem, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa.« Če Bog nima vsega pod svojim nadzorom, je ta obljuba – in s tem tudi vse druge svetopisemske obljube – neveljavna. Potemtakem nimamo popolne gotovosti, da bo dobro delo odrešenja, ki je bilo v nas začeto, tudi dokončano.

    Še več: če Bog ne bi imel nadzora nad vsem, kar je in kar obstaja, to pomeni, da ne bi bil suveren; in če ne bi bil suveren, to pomeni, da ne bi bil Vsemogočen in Vseprisoten Bog. Vztrajanje pri naključnem dogajanju zunaj Božjega nadzora nas pripelje do tega, da potem Bog sploh ne bi bil Bog. In če lahko naša »svobodna« volja preseže božansko skrb, kdo je navsezadnje Bog? Mi sami, ali res?. To pa seveda ni sprejemljivo za nikogar, ki ima krščanski, svetopisemski pogled na svet in ki Veruje v Boga. Resnica je ta, da smo, dokler nas Milost božanske skrbi ne privede do spreobrnjenja in vere samo v Kristusa, duhovno mrtvi in usužnjeni grehu (Evangelij po Janezu 8,31–38; Pismo Rimljanom 6,15–23). Nimamo torej nekakšne »moralne nevtralnosti«, ki bi bila naše izhodišče pri ravnanju na podlagi svobodne volje. Božanska skrb ne uniči naše domnevne svobode. Nasprotno: edino božanska skrb nas dela svobodne v Kristusu in nam omogoča, da primerno ravnamo v njegovi svobodi. Šele v Bogu se umiri in spočije moja duša in srce, šele v Bogu vse prav delam, vem in razumem. Bog je Moje vse.

    Addendum:
    Božja previdnost oziroma Božja skrb za nas – to so posegi in dogajanja, po katerih Bog z modrostjo in ljubeznijo vodi vse stvari in ljudi v Stvarstvu do njihovega poslednjega cilja, v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo.Kristus nas vabi, naj se kot Božji Otroci sinovsko prepuščamo previdnosti našega nebeškega Očeta (prim. Mt 6,26-34); v naslonitvi na to pravi sv. apostol Peter: “Vse svoje skrbi preložite nanj, saj on skrbi za vas” (1 Pt 5,7; prim. Ps 55,23). Božja previdnost deluje tudi po delovanju stvari. Ljudem daje Bog, da svobodno sodelujejo pri njegovih načrtih. To, da Bog dopušča fizično in moralno zlo, je skrivnost, ki jo Bog osvetljuje po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal, da bi premagal zlo. Vera nam daje gotovost, da Bog ne bi dopuščal zla, če ne bi po skrivnostnih poteh, ki jih bomo v polnosti spoznali šele v večnem življenju, napravljal, da tudi iz zlega prihaja dobro. Marsikaj ljudje ne razumemo svojo človeško pametjo, kar je Božja Skrivnost. Zato ponižno in skromno prosimo in molimo Boga, da nam razodene skrivnosti in nam pomaga, ko ga potrebujenmo!

    Medmrežje gotquestions, medmrežje Marija pomagaj Brezje, lastni prispevki razmislekov et altro

  88. Janez says:

    Zakaj moliti? V čem je smisel molitve, če Bog pozna prihodnost in že ima nadzor nad vsem? Če ne moremo spremeniti Božjega mišljenja, zakaj naj bi molili?

    Za kristjana naj bi bila molitev kot dihanje, lažje izvedljiva kot neizvedljiva. Molimo iz različnih razlogov. Kot prvo je molitev oblika služenja Bogu (Evangelij po Luku 2,36–38) in poslušnosti Bogu. Molimo, ker nam Bog zapoveduje, naj molimo (Pismo Filipljanom 4,6–7). Molitev lahko vidimo na primeru Kristusa in zgodnje krščanske cerkve (Evangelij po Marku 1,35; Apostolska dela 1,14; 2,42; 3,1; 4,23–31; 6,4; 13,1–3). Če je Jezus mislil, da je vredno moliti, bi morali tudi mi. Če je moral on moliti, da bi ostal v Očetovi volji, koliko bolj moramo moliti mi?

    Drugi razlog za molitev je, da je Bog namenil molitev za orodje pridobivanja njegovih rešitev v številnih situacijah. Molimo v pripravi na večje odločitve (Evangelij po Luku 6,12–13); da premagamo razne hudobčeve prepreke (Evangelij po Mateju 17,14–21); da zberemo delavce za duhovno žetev (Evangelij po Luku 10,2); da dobimo moč za premagovanje skušnjav (Evangelij po Mateju 26,41); in da dobimo orodje za duhovno krepitev drugih (Pismo Efežanom 6,18–19).

    K Bogu pridemo s specifičnimi prošnjami in imamo Božjo obljubo, da naše molitve niso zaman, tudi če ne dobimo tega, za kar smo specifično prosili (Evangelij po Mateju 6,6; Pismo Rimljanom 8,26–27). Obljubil je, da ko ga prosimo za stvari, ki so v skladu z njegovo voljo, nam bo dal, za kar prosimo (Prvo Janezovo pismo 5,14–15). Včasih zadrži svoje odgovore v skladu s svojo modrostjo in v našo korist. V teh situacijah moramo biti vztrajni in še naprej moliti (Evangelij po Mateju 7,7; Evangelij po Luku 18,1–8). Na molitev naj ne bi gledali kot na naše orodje, kako pripraviti Boga, da bi izvršil našo voljo na zemlji, ampak bolj kot na orodje, kako izvršiti Božjo voljo na zemlji. Božja modrost močno presega našo.

    Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je molitev orodje za prepoznavanje njegove volje. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom hudobneža, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev podobna oznanjevanju evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu evangelija, dokler ga ne oznanimo. Prav tako ne bomo nikoli videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo. Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi. Slavimo in Častimo Boga in se mu Zahvaljujmo za vse kar nam je daroval in dal!

  89. Miro says:

    DANES GODUJE ROŽNOVENSKA MATI BOŽJA – V MOLITVI ROŽNEGA VENCA PREMIŠLJUJEMO O ODLOČILNIH DOGODKIH JEZUSOVEGA IN MARIJINEGA ŽIVLJENJA!

    Pij V. je 17 . marca 1572 odredil, da je 7. oktober posvečen praznovanju spomina sv. Marije Zmagovalke, kasneje pa so ga preimenovali v praznik naše ljube Gospe rožnega venca. Leta 1896 je papež Leon XIII. ukazal vsak dan molitev rožnega venca v mesecu oktobru.

    Beseda rožni venec izhaja iz latinskega rosarium »venec rož«. Z molitvijo naj bi tako spletali venec rož, po zgledu vencev iz rož, ki so jih nekdaj ženini polagali na glavo nevestam.

    Obliko molitve, podobne današnjemu rožnemu vencu, so od začetka imenovali Marijin psalter. Po izročilu naj bi bil njen začetnik sv. Dominik v 13. stoletju in res so si ravno dominikanci najbolj prizadevali širiti to pobožnost.

    Več o tem na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/F79C8DE5AEF10DDDC1256F0F00379FD3

    V mesecu oktobru se z Marijino pomočjo še posebej poglabljajmo v skrivnosti svetega rožnega venca!

    Rožnovenska Mati Božja, prosi za nas!

  90. Miro says:

    »MODRIJAN BREZ PRIMERE, LUČ V VSEH VEDAH, GLOBOK STUDENEC MODROSTI …« TAKO SO IMENOVALI SVETEGA BRUNA NJEGOVI SODOBNIKI

    Včeraj, 6. septembra, je bil god sv. Bruna, ustanovitelja kartuzijanov. »Modrijan brez primere; luč v vseh vedah; globok studenec modrosti; vzor resnične pravičnosti, znanosti in modrosti …« Tako so imenovali svetega Bruna njegovi sodobniki.

    »Trdno verujem v Očeta in v Sina in v Svetega Duha: v nerojenega Očeta, v edinorojenega Sina, v Svetega Duha, ki izhaja iz obeh. Verujem, da so te tri osebe en sam Bog … Verujem v zakramente, v katere veruje in jih časti katoliška Cerkev, posebno še, da je to, kar je posvečeno na oltarju, resnično telo in resnična kri našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki ju sprejemamo tudi v odpuščanje naših grehov in v upanje na večno življenje …« (del Brunove veroizpovedi pred smrtjo)

    Priporočimo se sv. Brunu, da bi nam pri Bogu izprosil potrebnih milosti za trdno vero v Sveto Trojico in za življenje v moči svetih zakramentov; posebej ga prosimo, naj nam izprosi moč za evharistično življenje!

    Več o življenju sv. Bruna na:
    https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/7C96E25255370BB5C125702300238BCD

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Bruno, prosi za nas!

  91. Hvala says:

    LE TIŠINA LAHKO VARUJE SKRIVNOST

    TIŠINA JE TISTA, KI VARUJE SKRIVNOST POTI, KI JO ČLOVEK PREHODI Z BOGOM.
    GSPOD SKRIVNOSTNO DELUJE V SRCU IN DUŠI. KAKŠEN JE OBLAK, MOČ, KAKŠNO JE ROMANJE SVETEGA DUHA, KI PRIKRIJE NAŠO SKRIVNOST?

    TA OBLAK V NAS, V NAŠEM ŽIVLJENJU SE IMENUJE TIŠINA.

    TIŠINA JE OBLAK, KI PRIKRIJE VSKRIVNOST NAŠEGA ODNOSA Z GOSPODOM, NAŠE SVETOSTI IN NAŠIH GREHOV.
    ————————————————————————————————————————————————–

    TE SKRIVNOSTI NE MOREMO RAZLOŽITI.
    ——————————————————-
    TODA KADAR V NAŠEM ŽIVLJENJU NI TIŠINE, SE SKRIVNOST IZGUBI, ODIDE.
    ——————————————————————————————————
    SKRIVNOST JE ZATO POTREBNO VAROVATI S TIŠINO, TIŠINA JE OBLAK, JE MOČ BOGA, MOČ SVETEGA DUHA (Mirenski grad).

    Velikokrat ponavljam, kako pomembno je, da ima ČLOVEK OSEBNI ODNOS Z GOSPODOM. Kdor dvomi v obstoj Boga, naj Ga prosi, da se mu razodene, da mu pomaga pri neveri, Gospod bo to storil.

    V knjigah in razpravah ne more človek dobiti globokega spoznanja in zbližanja z BOGOM, če ne vzpostavi osebnega odnosa z Njim, najprej preko Svetega Pisma .

    http://www.mirenski-grad.si/le-tisina-lahko-varuje-skrivnost

    Skrivnostno delovanje in povezanost človeka z Gospodom se začne preko tesne OSEBNE POVEZANOSTI Z NJIM V DUŠI .
    Osebno se je potrebno pogovarjati z Gospodom, Mu povedati vse probleme in težave, grehe in slabosti, razgrniti svoje mišljenje in prositi za odpuščanje grehov, za razodetje in pomoč. Ne pa pozabi na zahvaljevanje in slavljenje skozi ves dan. Molimo v srcu.

  92. Hvala says:

    ZAKAJ SPLOH MOLIMO, ČE PA NAS BOG NE USLIŠI?

    Verovati v Boga pomeni verjeti, da ima za nas boljše rešitve, kakor bi si jih izbrali sami

    https://si.aleteia.org/2019/08/31/zakaj-sploh-molimo-ce-pa-nas-bog-ne-uslisi/

  93. Janez says:

    ALI BOG ODGOVARJA NA NAŠE MOLITVE? KAJ MORAMO NAREDITI, DA BO BOG USLIŠAL NAŠE MOLITVE IN PROŠNJE?

    Kako moliti: postavljanje temeljev za trden in osebni odnos z Bogom
    Najprej moramo vstopiti v osebni odnos z Gospodom. Odnosi med ljudmi so zelo pomembni. Prav tako je pomemben tudi naš odnos z Bogom. Ljudje imamo namreč možnost, da se imenujemo Božji otroci in da pripadamo njegovi družini; on pa svoje otroke pozna in zato usliši njihove molitve. Jezus pravi: »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene … Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.«4 Zatorej se moramo vprašati: Ali resnično poznamo Boga? Kako dobro On pozna nas? Gojimo z njim osebni odnos, zaradi katerega smo lahko prepričani, da bo uslišal naše molitve? Ali smo se morda oddaljili od njega? Je postal Bog v našem življenju le še stvar navade oziroma neka verska rutina brez iskrene goreče Vere in Molitve ter krščanskega Življenja po Evangeliju? Če v svojem življenju ne čutimo Božje bližine in če morda nismo ravno prepričani, kako dobro poznamo Boga, moramo stopiti v osebni odnos z Bogom.

    Ali bo Bog zagotovo uslišal mojo molitev?
    Jezus je vsem, ki so položili svoje zaupanje vanj, dal zelo velikodušno ponudbo: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.« »Ostati« v njem in pustiti, da njegove besede ostanejo v nas pomeni, da moramo svoje življenje živeti v nenehnem spoznavanju njegove prisotnosti, da mu moramo zaupati in da moramo poslušati njegovo besedo. Če bomo tako živeli, ga lahko prosimo, kar koli hočemo. Jezus je rekel: »In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.«6 Kadar ga prosimo po njegovi volji, nas bo uslišal (to pomeni, da bo naše prošnje uslišal v skladu s svojo modrostjo, ljubeznijo in svetostjo). Ljudje se pogosto jezimo na Boga, saj si predstavljamo, da njegovo voljo poznamo. Nekaj se nam zdi popolnoma smiselno in smo zato prepričani, da je to edini »pravi« odgovor na našo prošnjo – tako predvidevamo, da poznamo Božjo voljo. In tukaj se razmere zapletejo. Ljudje živimo v določenem času in z omejenim znanjem; nimamo vseh informacij o konkretni situaciji in ne vemo, kako bi kakšna rešitev vplivala na našo prihodnost. Božje razumevanje pa nima meja. Le on ve, kako se bo katera situacija zapisala v zgodovino ali kakšen vpliv bo imela na naše življenje. Njegovi cilji zrejo daleč v prihodnost in segajo tja, kamor naš človeški um ne more potovati. Tako Bog ne bo vsega naredil le zato, ker smo si zamislili, da mora biti takšna njegova volja.

    Kaj je še potrebno? Kaj je Bog pripravljen narediti?
    Če bi hoteli opisati, kakšne namene ima Bog glede nas, bi lahko napisali celo knjigo. Pravzaprav je celotno Sveto pismo opis osebnega odnosa, ki nam ga hoče Gospod podariti, in obenem opis načina življenja, ki ga ta odnos prinese. Naj naštejem nekaj primerov:
    »GOSPOD čaka, da se vas usmili, zato se bo vzdignil, da vas potolaži, kajti GOSPOD je Bog pravice, blagor vsem, ki zaupajo vanj.« Ste razumeli sporočilo tega stavka? Tako kot bi se nekdo vzdignil s stola, da nam pomaga, se bo tudi Gospod »povzdignil, da vas [nas] potolaži«. »To je Bog, njegova pot je popolna … ščit je vsem, ki se zatekajo k njemu.« »GOSPODU so po volji takšni, ki se ga bojijo [ga spoštujejo], ki pričakujejo njegovo dobroto.«
    Toda največji znak Božje Ljubezni in predanosti vsakemu človeku posebej pa je naslednji – Jezus pravi: »Nihče nima večje Ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.« Jezus je namreč dal svoje življenje za nas in zato smo lahko prepričani v naslednje: »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?«

    Kako pa je z našo »neuslišano« molitvijo?
    Pogosto se zgodi, da naši bližnji zbolijo ali celo umrejo in tudi finančne stiske so del vsakdanje resničnosti; pravzaprav nas lahko vsak trenutek doleti kakšna stiska. Kaj potem? Bog nas poziva, naj vse svoje težave preložimo nanj. Celo v najbolj mračnih trenutkih: »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«12 Tudi ko dobimo občutek, da cel svet razpada, nas lahko Gospod sestavi nazaj; celo takrat, ko nam vse uhaja iz vajeti, lahko On še vseeno priskoči na pomoč, in v takšnih trenutkih smo lahko resnično hvaležni, da osebno poznamo Boga. »Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.«13 Bog nam na naše prošnje pogosto odgovarja z ukrepi, ki si jih nikoli niti predstavljali nismo, in prepričan sem, da lahko skoraj vsak kristjan našteje vsaj nekaj takšnih primerov iz svojega življenja. Toda čar osebnega odnosa je v tem, da nam lahko Bog podeli notranji mir tudi takrat, ko se razmere ne obrnejo na bolje. Jezus pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«

    Bog nas namreč prosi, da mu zaupamo ravno v takšnih situacijah (ko so razmere še vedno neugodne) – Gospod nas v Svetem pismu poziva, da »v veri hodimo in ne v gledanju.«15 A ta vera ni nikoli slepa, saj je zgrajena na značaju našega Boga. Podobno je z avtom, ki se pelje čez most Golden Gate. Za to, da bo avto prišel čez most, je bolj pomembna neokrnjenost mostu, kot pa to, kaj voznik čuti, kaj razmišlja ali o čem se pogovarja z osebo na sovoznikovem sedežu. Na drugo stran ga bo prinesla integriteta mostu, v katero je voznik položil svoje zaupanje, ko se je zapeljal na most.
    Na podoben način tudi Bog zahteva od nas, da zaupamo v njegovo popolnost in značaj, usmiljenje, ljubezen, modrost in pravičnost. On pravi: »Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto.«16 »Zaupajte vanj ob vsakem času, o ljudstvo, pred njim izlivajte svoja srca! Bog nam je zatočišče.«17

    Povzetek … Kako moliti v razmislek in nadaljnje razmišljanje in branje o Bogu
    Bog je vsem svojim Otrokom (tistim, ki vanj Verjejo, ki so ga povabili v svoje življenje in sledijo njegovi besedi) obljubil, da jim bo izpolnil vse za kar ga v veri prosijo. Poziva nas, naj vse svoje skrbi v molitvi preložimo nanj, on pa se bo odzval na naše prošnje v skladu s svojo Božjo voljo. Včasih nam odgovori, včasih pa nam ne odgovori in molči. Bog že ve zakaj! Ko se soočamo z raznimi težavami, jih moramo vedno preložiti na Gospoda in tako bomo prejeli notranji mir, ki bi kljuboval vsaki stresni situaciji. Toda bolj ko ljudje poznamo Boga, več smo mu pripravljeni zaupati.

    Avtor: Marilyn Adamson

    2) KDO JE BOG?
    Kdo pravzaprav je Bog? Kakšen je? Šest lastnosti Boga, ki obstajajo
    1)Kdo je Bog… On je SPOZNAVEN
    Bog, ki je ustvaril vesoljni svet v vsej svoji veličini ter ustvarjalni podrobnosti, se nam razodeva in se nam pusti spoznati. Že v Svetem pismu nam govori o sebi, in ne le to – vabi nas, da z njim vstopimo v odnos ter ga osebno spoznamo. Pravzaprav smo lahko več kot le znanci – z Gospodom smo lahko najbolj zaupni prijatelji.
    »Modri naj se ne ponaša s svojo modrostjo, močni naj se ne ponaša s svojo močjo,
    bogati naj se ne ponaša s svojim bogastvom.
    Kdor se marveč hoče ponašati, naj se ponaša s tem,
    da je razumen in pozna mene, da sem jaz GOSPOD,
    ki delam dobro, prav in pravično na zemlji.
    To mi je namreč všeč, govori GOSPOD.«. (Jeremija 9,22-23)

    2)Kdo je Bog… On je DOSEGLJIV
    Bog nas vabi, da se z njim pogovarjamo in da vse svoje vsakdanje skrbi preložimo nanj. Za ta pogovor ne rabimo nobenih posebnih priprav in ni potrebno, da je naš govor teološko brezhiben, sakralen ali pretirano vljuden. On nas namreč že po naravi sprejema in ljubi; še zlasti, če si resnično želimo njegove bližine.
    »GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi.« (Psalmi 145,18)

    3)Kdo je Bog… On je USTVARJALEN
    Vse kar ljudje ustvarimo, je narejeno iz že obstoječih surovin ali zgrajeno na umovanju naših predhodnikov. Bog pa je sposoben resničnega ustvarjanja – tu ne govorimo le o galaksijah in živih bitjih, temveč tudi o vsakdanjih problemih in težavah. Bog je namesto nas ustvarjalen. Želi si, da bi se zavedali njegove moči in se nanjo nenehno zanašali.
    »Velik je naš Gospod in silen v moči, za njegovo razumnost ni števila.« (Psalmi 147,5)
    »Od kod bo prišla moja pomoč? Moja pomoč je od GOSPODA, ki je naredil nebo in zemljo.« (Psalmi 121,1-2)

    4)Kdo je Bog… On je MILOSTLJIV
    Ljudje grešimo. Nagnjeni smo k temu, da delamo stvari na svoj način in se ne oziramo na Boga, On pa vse vidi in vse ve. Čeprav imamo pogosto občutek, da se Bog ne meni za naše prestopke, se pogosto ne zavedamo, da je On tisti, ki nam bo sodil in nas bo obsodil. A vendar, Bog je milostljiv in nam je pripravljen naše grehe odpustiti, če se le odločimo za osebni odnos z njim. Jezus Kristus, Sin živega Boga, je s smrtjo na križu plačal za vse naše grehe, tretji dan je vstal od mrtvih in nam tako omogočil popolno odpuščanje. »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.« (Rimljanom 3,22-25)

    5)Kdo je Bog… On je ISKREN
    Ljudje nam pogosto razlagajo svoje misli ter občutke in prav tako nam tudi Bog odkrito govori o sebi, le da je za razliko od ljudi Bog vedno pošten. Vsako malenkost, ki nam jo pove o sebi ali o nas samih, lahko štejemo kot verodostojno informacijo. Bog pove vsak stavek odkritosrčno in vestno, tako da se lahko ljudje na njegove besede zanesemo bolj kot na lastno zaznavanje občutkov in misli. Vsaka njegova obljuba je zanesljiva in vse kar Bog reče, namerava tudi izpolniti. Lahko ga držimo za besedo.»Razkritje tvojih besed razsvetljuje, nevednim daje razumnost.
    Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi.« (Psalmi 119,130.105)

    6)Kdo je Bog… On je SPOSOBEN
    Kako bi se počutili, če bi bilo vse kar naredite, stoodstotno pravilno? Pri Bogu je vedno tako, ker je Vsemogočen, Vseprisogten in Neskončno Dober in Neskomčno Moder. Njegova modrost nima meja. On razume vse dejavnike v katerihkoli okoliščinah, vključno z vso zgodovino ali prihodnostjo, ki se na te okoliščine nanaša. Pri Bogu je naša Človeška Večnost kakor ena sekunda in ena sekunda kakor Večnost, kar Ljudje s Človeško Pametjo ne razumemo. Zato Verujmo Bogu in ga Ljubimo. Ljudem ni potrebno, da ga o svojih situacijah in problemih obveščamo, mu svetujemo ali ga prepričujemo naj bo pravičen. On vedno ravna pravično, saj je edini, ki je tega resnično sposoben. Njegov motiv je vselej neoporečen. Če mu zaupamo, ne bo nikoli ravnal nepravično in nas ne bo nikoli prevaral ali ogoljufal. Vedno in povsod, v katerihkoli okoliščinah mu lahko popolnoma zaupamo, da bo ravnal pravično. »Vsi tisti, ki zaupajo vate, ne bodo osramočeni… « (Psalmi 25,3)

    Avtor: Marilyn Adamson

    Veruj v Boga in vse ti bo šlo prav. Pomagaj si s pridnostjo in delom in Bog bo blagoslovil vse Tvoje napore, če ga boš molil in prosil blagoslova. Božje Usmiljenje in Božja Ljubezen vate zaupamo!

  94. Miro says:

    GOSPOD, UČI ME, DA JE NAJBOLJ POMEMBNO PRISLUHNITI TEBI!

    BOŽJA BESEDA: Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.« (Lk 10, 38-42)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C38-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je pri Marti in Mariji. Marija sede k njemu in ga posluša, Marta pa je živčna, ker ga želi takoj postreči. Zato celo krega sestro, ker ji ne pomaga. Jezus ne podpira lenobe, pa tudi ne živčnosti pri delu in odnosih. Z ljubeznijo in pozornostjo bom sprejemal ljudi. Gospod, uči me, da je najbolj pomembno prisluhniti tebi. Naj te poslušam s pozornostjo tistega, ki ljubi (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Gospoda Jezusa ponižno prosimo za razsvetljenje in potrebno pomoč, da se v delu ne bomo prepuščali skrbem in nemiru, saj to zastira potrebo po duhovnih stvareh; prosimo ga za potrebno milost, da bomo vedno dajali prednost poslušanju božje besede, ki pravilno usmerja naše delovanje! To prosimo tudi za vse naše sestre in brate, še zlasti za najbolj preizkušane, ki v raznih stiskah (glej v rubriki »Prosim za molitev«) potrebujejo molitveno podporo; molimo po njihovih namenih, naj se zgodi Božja volja!

    PRIDI, SVETI DUH

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  95. Miro says:

    KAKO VEDETI, KDAJ JE VAŠA JEZA ZDRAVA, IN KAJ STORITI, KO TO NI

    V pravem kontekstu in zmernosti ima tudi jeza koristi, a hkrati zlahka postane strup.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/02/25/kako-vedeti-kdaj-je-vasa-jeza-zdrava-in-kaj-storiti-ko-to-ni

    Predvsem se poglabljajmo v Božjo besedo in živimo v skladu s tem, kar nas uči:

    »Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa. Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte prostora hudiču.« (Ef 4,25-27)

    »Zdaj pa tudi vi odvrzite vse to: jezo, vzkipljivost, hudobnost, obrekovanje, nesramno govorjenje svojih ust. Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.« (Kol 3,8.12-13)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  96. Miro says:

    SAMO JEZUS IN NIHČE DRUG JE KRUH ŽIVLJENJA – ZAHVALJUJMO SE GOSPODU ZA NEIZMEREN DAR SVETE EVHARISTIJE!

    BOŽJA BESEDA: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Jn 6,51)

    V trditvi »Jaz sem kruh življenja« je poudarek na »jaz«. Jezus s tem obrača pozornost nase in pravi »samo jaz in nihče drug« sem kruh življenja. Kar je kruh za telesno življenje, je Jezus za duhovno. Kakor kruh vzdržuje telesno življenje, tako vzdržuje Jezus duhovno življenje. On sam je vir takega življenja nad katerim smrt nima več nobene oblasti (prim. Rim 6,9). To je nadnaravno ali božje življenje in je tako neminljivo in večno, kot je Bog neminljiv in večen. Samo v povezanosti z Jezusom je človek večen (odlomek iz knjige Razloženi evangeliji, France Rozman).

    Nenehno se zahvaljujmo Gospodu za neizmeren dar svete Evharistije; molimo in ljubimo v moči živega Kruha iz nebes, in to predvsem z deli usmiljenja do bližnjega.

    Molimo: O presveto Srce Jezusovo, po rokah Preblažene Device Marije darujem molitve, dela in trpljenje današnjega dne – tebi v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, s teboj vred pa Bogu Očetu za vse tiste namene, v katere se mu ti sam vsak dan daruješ na naših oltarjih. Amen.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  97. Janez says:

    Družinska molitev
    Sveti Troedini Bog, ti si Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota.
    Milostno se prosim ozri na naše družine in nam pomagaj, da bomo uresničevali tvoj Načrt.
    Staršem in starim staršem vlij moči, da bodo sprejemali odgovornost za vzgojo in družino
    in s krščanskim zgledom mladi rod opogumljali za ljubeče zakonsko in družinsko življenje.
    Gospod Bog, blagoslovi naš dom in našo družino.
    Naj bo kraj tvojega Božjega Miru in družinske Sloge in Ljubezni.
    Naj v njem ne vlada sovraštvo, ampak radostna Ljubezen,
    naj v njem ne bo nesloge, temveč sloga, strpnost, edinost in medsebojno razumevanje.
    Namesto užaljenosti in krivice naj bo v njem Odpuščanje in Dobrota.
    Zmota naj se umakne resnici, vera naj premaga dvom in utrdi Božji blagoslov.
    V njem naj ne bo tesnobe, ampak radost in upanje,
    naj ne bo teme greha, ampak luč tvoje Odrešenjske Milosti,
    naj ne bo žalosti, ampak veselje.
    Gospod prosimo ozdravi boleče rane in spomine v razbitih in neurejenih družinah.
    Naj v družnah ne bo bolezni, temveč dušno in telesno zdravje vseh družinkih članov.
    Naj v bolnih, starejših in invalidnih osebah v družinah prepoznamo tvoj Ljubeči obraz Gospod.
    Opogumi pare, ki še ne zmorejo zgraditi varnega odnosa in se odločiti za poroko, da to storijo.
    Izročamo ti mlade, ki iščejo življenjskega sopotnika, ter zakonce, ki ne morejo sprejeti življenja.
    Sprejmi prosimo naše prošnje in jih usliši po Kristusu, našem Gospodu.
    Tvoj blagoslov Miru in Dobrote naj nas spremlja in vodi na poti k Tebi Jezus.
    Izročimo naše družine tudi varstvu Matere Marije, Svetega Jožefa in drugih zavetnikov.
    Sprejmi prosimo Bog naše prošnje in jih sliši in usliši po Kristusu, našem Gospodu.
    Obvaruj nas greha, bolezni in koronavirusa ter ozdravi vse, ki so zboleli za koronavirusom.

    Amen.
    Dopolnjena molitev na medmrežju župnije Smlednik za družine, zakonce in otroke.

  98. Janez says:

    Zelo preprosto je izpostavljati napake drugih ljudi, veliko težje pa je priznati lastne pomanjkljivosti in biti sočuten in strpen brez kritiziranja in moraliziranja (Aleteia)
    V dobi srditih besednih spopadov na družbenih omrežjih in v družbi, v politiki in v svetu se je zelo preprosto posmehovati pomanjkljivostim in napakam drugih ljudi jih poniževati, dajatin v nič njihova mnenja in razmisleke, ker se čutimo superiorni in večvredni!. Včasih nas mika, da bi tudi mi kristjani posredovali in nekoga popravili, ga podučili da govori neumnosti, saj so njegove napake na ogled vsemu svetu. Čeprav je bratski popravek včasih potreben in upravičen, bo veliko bolje, če se bomo na tovrstne skušnjave pogosteje odzvali s tišino. Da se ne bomo odzivali in kritizirali ljudi, ki mislijo drugače kot mi. In bodimo strpni in sočutni ter potrudimo se, da ne bomo nikogar nič opozarjali in/ali popravljali ter kritizirali in pametovali!. Razen, če bomo morda vprašani, kaj menimo. Pa še takrat je prav, da smo blagi in strpni ter razumevajoči. In da se ne spuščamo v polemike in kritiziramo druge, ki drugače neke stvari čutijo, vidijo, mislijo, razumejo in dojemajo. Tako bi tudi mi želeli, da naše omanjkljivosti in napake obravnavajo drugi. Bodimo razumevajočii in strpni, sočutni in dobri, ker vsi smo Božji Otroci, ki izhajamo iz Enega Vira, ki je naš Bog Stvarnik in Nebeški Oče!

    Tišina je ključ do kreposti
    V mnogih primerih bi naš odziv povzročil več škode kot koristi, posebej če se odzivamo zelo spontano in nepremišljeno in želimo nekoga popraviti, ko so naša čustva še povsem razburkana. Sv. Janez od Križa je v svojem delu Živi plamen ljubezni zapisal, da je tišina pogosto ključ do kreposti. Neupoštevanje človekovih pomanjkljivosti, tišina in nenehno sporazumevanje z Bogom bodo odpravili velike pomanjkljivosti naše duše, ki bo tako postala polna kreposti. To je v skladu z Jezusovimi besedami o sodbi drugih ljudi. S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: “Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa,” če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata. (Mt 7,2–5).

    Najprej počistimo pred svojim pragom
    Z drugimi besedami: ko vidimo pomanjkljivosti drugih, bi se morali najprej odzvati tako, da se zazremo vase in ugotovimo, ali je v našem življenju kaj takšnega, kar bi morali spremeniti sami pri sebi. Svet bomo najlažje spremenili, če bomo najprej dopustili, da Bog preobrazi nas in naše življenje. Imamo vsak pri sebi kar dovolj dela, saj imamo veliko pomanjkljivosti in grehov. Navsezadnje smo na koncu najbolj odgovorni za svojo dušo, ne pa za iskanje in izpostavljanje napak drugih ljudi. In nič ne bo pomagalo ljudem, kakšen položaj so imeli, koliko denarja so imeli, koliko raznih položajev v družbi in podjetjih so imeli, koliko duhoivnikov in škofov so poznali, ker Bog bo vprašal koliko so ljubili, odpuščali, pomagali, koliko so dobrega storili in koliko so služili drugim tako, da so izrabili vse talente in darove Nebeškega Očeta delati dobro in graditi Nebeško kraljestvo med nami vsemi! Boga bo zanimalo tudi, ali smo ljudem pomagali, ko so bili, goli, bosi, lačni, bolni, v ječah, obnemogli, ranjeni in pretepeni v protestih in vojnih spopadih ter ali smo jim pomagali kot Usmiljeni drugorazredni Samaritan! Bodimo podobni Jezusu in sledimo Njegovim Naukom Evangelija v Življenju! Razmislimo kako pa bi Jezus ravnal v takšnem položaju?!

    Medmrežje Aleteia, lastni doprinosi et altro

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja