Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

3.681 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    MOLITEV K BOGU ZA BOLJŠI SVET
    Božja Večnost, Enost, ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
    Odločno in modro prosim vodi moje korake.
    Naj po Božji Milosti uvidim Božjo Voljo in vse Božje nauke, ko stopam v življenje.
    In častim namen vseh stvari, ki so v naravi po Tvoji Dobroti Gospod.
    Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam vsega, kar srečam in uporabljam.
    Da vedno govorim in gledam ljudem iskreno v oči Jezusa in Matere Marije.
    Naj raje tiho opazujem, ne sodim, saj potrebujem milost razumevanja in razsvetljenje pomena in smotra.
    Naj raje pomagam, kot da bi kritiziral in se pritoževal.
    Naj bom raje veder in nasmejan kot žalosten in zamorjen, ker imam Odrešenika, ki mi stoji ob strani.
    Naj raje raje podam ljudem upanje in optimizem ter nakažem kakšne možne rešitve,
    kot da nasujem sogovornikom le svoje pametne modrosti in probleme.
    Naj ne škodujem in naj prinesem in ljudem pustim glasbo tišine gozda
    in ptičjega petja mir in vso naravno lepoto,
    kot da le oddidem in pustim ljudi da tavajo in begajo naprej.
    In ko se vrnem nazaj med ljudi, naj se krožna pot življenja strpnosti
    in dobrote sklene in spirala upanja razširi naprej,
    da bosta molitev in Vera ter Božja Pomoč vzajemno pomagale
    meni in bližnjim ter osmislila vsem ljudem dobre volje naša življenja. Amen.

    Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese. In v duši vlada mir in spokojnost. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. Amen.

    Addendum
    O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje! — Sv. Frančišek Asiški

    Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove stèze! In vse človeštvo bo videlo, kako naš Bog rešuje. Aleluja.

    Vsem Ljudem Dobre Volje želim Mir, Zdravje in Vse Dobro v Novem letu in lepo praznovanje Božičnih Praznikov. Molimo in Prosimo Boga, da nas Sliši, nas Usliši in se nas Usmili, da se bo spet vse prav Uredilo po Božji Volji! Bogu Čast in Slava Vekomaj! Veseli se Človek Zveličar Prihaja, da nas Reši in nam Prinese Božjo Luč, Ljubezen, Odpuščanje in Božjo Dobroto!

  2. Janez says:

    Bog ljubi prav vsakega človeka
    Bog ljubi prav vsakega človeka, čeprav nas je danes na zemlji več kakor sedem milijard. Bog ljubi tudi najbolj propadle ljudi. Bog daje zemeljske dobrine krivičnim večkrat celo obilneje kakor pravičnim, ker hoče pravičnim s pomanjkanjem dobrin pomagati, da bi bolj zahrepeneli po nebeških dobrinah in bi se nanje bolje pripravili. Pravične prav zato, da bi duhovno napredovali, večkrat zadenejo težji križi kakor krivične. Bog naprej ve, da nekaterim grešnikom tudi pomanjkanje dobrin in različni križi ne bodo prinesli spreobrnjenja. Zato jim izkazuje zemeljske naklonjenosti. Tako Bog podarja svojo ljubezen vsakemu človeku, kakor je temu primerno. Ker smo končna in omejena bitja, Božjega delovanja ne razumemo.

    Mera Božje ljubezni ni do vsakega človeka enaka. Bog nekatere ljubi bolj kakor druge in jim daje več milosti, ker ima z njimi posebne načrte. Vsekakor gre pri Božji ljubezni za skrivnost svobodne Božje izbire, ki je ne moremo do konca doumeti. Spomnimo se preizkušenj Matere Terezije in drugih svetnikov ter ljudi, ki so bili po Božji Volji preizkušani in si stanovitno trpeli, ker so ljubili Boga in Verjeli v Boga in Njegovo Pravičnost. Zato bo za nas najbolje, če bomo v popolnem zaupanju vse prepustili Bogu. Da vse skrbi in težkoče ter bolezni prenesmo na Boga. Mala Terezija o našem vprašanju v Povesti duše takole razmišlja: “Dolgo nisem mogla razumeti, zakaj Bog nekatere duše odlikuje z večjimi milostmi, drugim pa jih bolj pičlo odmerja. Tako pač je, taka je Božja Volja.

    Čudila sem se, ko sem premišljevala, s kako izrednimi dokazi svoje ljubezni je Bog obsipal celo velike grešnike: svetega Pavla, svetega Avguština, sveto Magdaleno in toliko drugih, ki jih je Bog tako rekoč prisilil, da so sprejeli njegovo milost. S človeško pametjo ne moremo vsega razumeti! Premišljevala sem o življenju svetnikov. A nisem si znala razložiti, kako to, da je Gospod nekatere duše s tako skrbnostjo varoval prav od zibeli do groba; vse, kar bi jim moglo biti v spotiko, je pred njimi odstranil s pota. Nič jim ni oviralo prostega poleta k Njemu v višine. Tudi ni dopustil, da bi bil kdaj greh zasenčil brezmadežni blesk njihove krstne nedolžnosti. Vpraševala pa sem se zopet, kako to, da umrje v poganskih deželah toliko ubogih ljudi, ne da bi bili kdaj slišali kako besedico o pravem Bogu. Jezus me je poučil o vsem tem. Opozoril me je na široko odprto knjigo narave: Vse cvetlice so mične in lepe. Krasna je kraljevska roža in prelestna je v svoji belini nežna lilija. Toda vse to ne zatemni prijetnega vonja vijolice in ljubkosti skromne marjetice. Spoznala sem, da bi naša pomlad zgubila krasoto, če bi razgrnila po svojih tratah samo bohotno žareče rože namesto preprostih cvetlic. Prav tako je tudi v živem Božjem vrtu, v kraljestvu duš. Bog si je zasadil v svojem Božjem vrtu velike svetnike, prave rože in lilije; a poleg njih si je vzgojil tudi drobcene, neznatne marjetice in vijolice. Vse pa imajo eno in isto nalogo: da razveseljujejo Božje oko, kadar zre na zemljo, podnožje svojih nog. Cvetke same pa so tem popolnejše, čim bolj radostno in vestno izpolnjujejo Božjo voljo.”

    Pater Anton medmrežje fejstbog

    Naj se Jezus rodi v meni
    Pohiti, Jezus, glej tu imaš moje srce! Moja duša je revna in brez čednosti. Bodla te bo slama neštetih nepopolnosti in boš vekal. Toda, kaj hočeš, moj Gospod? To je vse, kar imam. V tvoji revščini se mi smiliš, pomilujem te, solze čutim v očeh…Jezus, olepšaj mojo dušo s svojo navzočnostjo, okrasi jo s svojo milostjo, sežgi vso to slamo in jo spremeni v mehko ležišče za tvoje presveto telo.
    Jezus, čakam te. Oh, hudobneži te ne marajo. Zunaj brije mrzla burja… Pridi v moje srce; siromaček sem, a te bom kolikor mogoče pogrel. Vsaj to želim: sprejmi mojo dobro voljo, da bi te rad lepo sprejel, da bi te zelo rad imel in bi se rad zate žrtvoval. Z druge strani pa si ti bogat in vidiš, kako sem potreben. Ti si ogenj ljubezni in boš očistil moje srce vsega, kar ni tvoje presveto Srce. Ti si neustvarjena svetost in me boš napolnil z vsemi milostmi, ki so potrebne za pravi duhovni napredek.
    Pridi, Jezus, veliko ti imam povedati… zaupati veliko težav, veliko želja, veliko obljub, veliko upov. Hočem se ti pokloniti, te poljubiti na čelo, moj Jezušček, in se ti znova darovati za vselej. Pridi, O Jezus, nikar se več ne mudi, sprejmi moje vabilo in pridi! Pridi in ostani ob meni in v meni vekomaj!.

    Bl. Janez XXIII.

  3. Miro says:

    GOSPOD NIKOLI NE ZAVRAČA PONIŽNEGA SRCA!

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Moje usmiljenje je večje kakor tvoja beda in beda vsega sveta. Kdo je izmeril mojo dobroto? Zate sem se spustil iz nebes na zemljo; zate sem se dal pribiti na križ; zate sem dovolil s sulico odpreti svoje presveto Srce in sem ti odprl studenec usmiljenja. Pridi in črpaj s posodo zaupanja milosti iz tega izvira. Ponižnega srca nikoli ne zavračam. Tvoja beda je utonila v globinah mojega usmiljenja. Zakaj bi se z menoj prerekal zaradi svoje bede? Napravi mi veselje in mi izroči vse svoje stiske in vso bedo, jaz pa te bom napolnil z zakladi svojih milosti.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1485)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    SV. PETER KANIZIJ JE OPRAVIL VELIKANSKO DELO V ČAST BOGU IN V BLAGOR CERKVE!

    Najpotrebnejši delavci so delavci na polju Gospodove žetve za zveličanje duš. To delo je za svoje poslanstvo živo čutil zlasti sv. Peter Kanizij, katerega god danes obhajamo. Kakor je Božji blagoslov spremljal njegovo delo, naj spremlja tudi naše pričevanje za čast Božjo in za blagor duš. V ta namen se znova predajmo Gospodu. Najprej pa obžalujmo vse, kar nam naša vest očita (Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju sv. Petra Kanizija na:
    https://svetniki.org/sveti-peter-kanizij-duhovnik-in-cerkveni-ucitelj

    Prosimo sv. Petra Kanizija za priprošnjo pri Gospodu, naj svoji Cerkvi pošlje nove svetniške dušne pastirje!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Peter Kanizij, prosi za nas

  5. Miro says:

    KRŠČANSKA MOLITEV JE OSEBEN IN ŽIV ODNOS BOŽJIH OTROK S SVOJIM NESKONČNO DOBRIM OČETOM, Z NJEGOVIM SINOM JEZUSOM KRISTUSOM IN S SVETIM DUHOM, KI PREBIVA V NJIHOVIH SRCIH!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj je molitev?
    Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za dobrine, ki ustrezajo njegovi volji. Molitev je vedno dar Boga, ki prihaja, da bi srečal človeka. Krščanska molitev je oseben in živ odnos božjih otrok s svojim neskončno dobrim Očetom, z njegovim Sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom, ki prebiva v njihovih srcih.

    Zakaj obstaja poklicanost vseh k molitvi?
    Zato, ker Bog s stvarjenjem pokliče vsako bitje iz niča v bivanje in ker človek tudi po svojem padcu v greh ostaja sposoben spoznati svojega Stvarnika in ohranja hrepenenje po tistem, ki ga je poklical v bivanje. Vsa verstva – in na poseben način celotna odrešenjska zgodovina – pričujejo o tem človekovem hrepenenju po Bogu. Najprej pa Bog neutrudljivo priteguje vsakega človeka k skrivnostnemu srečanju z njim v molitvi.

    V čem je Abraham zgled molitve?
    Abraham je zgled molitve zato, ker hodi v božji navzočnosti, posluša Boga in ga uboga. Njegova molitev je boj vere, ker tudi v trenutkih preizkušnje ohranja svojo vero v božjo zvestobo. Še več, potem ko je Abraham sprejel Gospoda v svojem šotoru in mu je ta zaupal svoj sklep, si upa prositi za grešnike z drznim zaupanjem.

    Kako je Mojzes molil?
    Mojzesova molitev je zgled kontemplativne (premišljevalne) molitve. Bog, ki pokliče Mojzesa iz gorečega grma, se pogosto in na dolgo pomenkuje z njim “iz obličja v obličje, kakor človek govori s svojim prijateljem” (2 Mz 33,11). Iz te zaupljivosti z Bogom Mojzes črpa moč, da neodjenljivo prosi za ljudstvo. Ta molitev je tako predpodoba priprošnje edinega srednika Jezusa Kristusa.

    Kakšen odnos do molitve imata tempelj in kralj v stari zavezi?
    V senci božjega šotora, skrinje zaveze in kasneje templja se razcveteva molitev božjega ljudstva pod vodstvom pastirjev. Med njimi je David kralj “po božjem srcu”, pastir, ki moli za svoje ljudstvo. Njegova molitev je zgled za molitev ljudstva, ker je zvesto oklepanje božje obljube in ljubeče zaupanje v tistega, ki je edini Kralj in Gospod.

    Kakšno vlogo ima molitev v poslanstvu prerokov?
    Preroki črpajo iz molitve luč in moč, da pozivajo ljudstvo k veri in spreobrnjenju srca. Živijo v veliki zaupnosti z Bogom in s priprošnjo posredujejo za brate, katerim oznanjajo, kar so pri Gospodu videli in slišali. Elija je oče prerokov, se pravi tistih, ki iščejo božje obličje. Na gori Karmel doseže vrnitev ljudstva k veri, ker poseže Bog, katerega je klical z besedami:”Usliši me, Gospod, usliši me!” (1 Kr 18,37).

    Kakšen pomen imajo psalmi v molitvi?
    Psalmi so vrhunec molitve v stari zavezi. Božja beseda postane v psalmih človekova beseda. Ta molitev ima osebno in skupnostno razsežnost, ki ju ni mogoče ločiti med seboj. Je navdihnjena od Svetega Duha in opeva velika božja dela v stvarstvu in v zgodovini odrešenja. Kristus je molil psalme in jih dovršil. Zato so bistvena in trajna prvina molitve Cerkve. Primerni so za ljudi vseh slojev in časov.

    (Kompendij KKC 534-540)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Janez says:

    POTREBUJEM TE JEZUS MOJ GOSPOD
    Resnično potrebujem Nekoga,
    ki se ne bo izmikal problemom tega sveta.
    Nekoga, ki bo spravil bogate z revnimi,
    ki bo dal državnikom modrost in blagoslov, da ne bo na svetu vojn in trpljenja ter revščine in lakote,
    ki ne bo presojal ljudi po družbenemu položaju, bogastvu, znanju, barvi kože in inteligenci,
    ki se ne bo zanimal samo za mogočne, zvite in prekanjene mogočneže v politiki in gospodarstvu,
    ki bo v pravem trenutku brez ovinkov povedal Resnico in Pravico komurkoli na Zemlji,
    ki bo kazal vsem Ljudem brez razlik Pot k Miru, Ljubezni in Odpuščanju in ki bo Kažipot vsem Ljudem,
    ki se bozavzel za revne, bolne, osamljene, lačne, revne in tudi Zame,
    ki mi bo pomagal, da bom razumel druge in samega sebe,
    ki me bo usposobil za Strpnost do drugačnih, pomoč revnim in bolnim
    ter za Ljubezen do Ljudi in drugih živih bitij in neživih Stvari v Stvarstvu,
    ki me bo rešil zaskrbljenosti, strahu, tesnobe in pred nasprotniki,
    ki me bo potreboval in uporabil v Svojem Načrtu, da bom na strani Rešitev in ne Problemov,
    ki mi bo vse odpustil in nikoli nič očital,
    ki mi bo dal jasen odgovor ko ga bom iskal in prosil za pomoč v odločilnih trenutkih ,
    ki mi bo pomagal, da bom iskal in našel smisel mojemu življenju,
    kateremu se bom posvetil tako, da bom hodil po Njegovi Poti Evangelija,
    in ki mi bo pomagal, da bom dober človek in dober kristjan,
    da bom molil, delal, odpuščal in bil dober človek in Tvoj Učenec.
    Potrebujem Te Jezus, pridi k nam Gospod in nas blagoslovi.
    Amen.

    Molitev Prihajam k Tebi, kapucini 1995.

    Jezus usliši nas prosim in odreši nas skušnjave, greha in hudobije; pomagaj nam, da bomo hodili po Tvoji Poti. Jezus Ti si Naše Vse. Prosim Odreši nas vseh bolezni in preizkušenj ter odvzemi od nas nevarnost okužbe s koronavirusom. Prosim Gospod pomagaj znanstvenikom in raziskovalcem ter zdravnikom, da bodo ljudem pomagali s cepivom proti okuzžbi s koronavirusom. Tvoja Volja naj se zgodi Usmiljeni in Ljubeči Nebeški Troedini Bog, ki Živiš inKraljuješ Vekomaj. Amen. Janez

  7. Miro says:

    EVHARISTIJA, TA SLASTNA JED, DAJE VESELJE IN KRAS VSEM VELIKIM PRAZNIKOM V NEBESIH IN NA ZEMLJI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Odrešenika ne moremo zreti
    v nobenem drugem bolj ljubečem
    in nežnem dejanju, kot je to,
    v katerem se on sam izničuje
    in se daje kot hrana,
    da bi prodrl v naše duše
    in se notranje združil
    s srcem in telesom
    svojih vernikov.
    (Frančišek Saleški)

    Evharistija, ta slastna jed,
    daje veselje in kras
    vsem velikim praznikom
    v nebesih in na zemlji.
    (Jan van Ruysbroek)

    Za nas je nadvse sladka dolžnost častiti in
    moliti v sveti hostiji, ki jo vidijo naše oči,
    učlovečeno Besedo, ki je oči ne morejo
    videti in ki ni zapustila nebes, pa je
    vendarle postala navzoča pred nami.
    (Pavel VI.)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  8. Hvala says:

    VERA, KI NE OBRODI SADOV V ŽIVLJENJU, V DELIH, NI VERA

    »Nismo ustvarili sami sebe in sami si ne moremo dati to, kar potrebujemo. Iskreno priznanje te resnice nas vabi, da ostanemo ponižni in pogumno prakticiramo solidarnost kot nepogrešljivo krepost samega življenja. V vsakem primeru smo odvisni od nekoga ali nečesa. To lahko živimo kot slabost življenja ali pa kot priložnost, da bi na svetu vsi bili koristni in dragoceni za vse, vsak na svoj način«. (papež Frančišek).

    Sadove svojega življenja lahko obiramo tedaj, če sprejmemo Gospodovo voljo in izvršujemo vsa potrebna opravila z močno vero in molitvijo v kraju in prostoru, kamor nas je postavil Gospod in s preizkušnjami in problemi.

    Vse to se začne v družini. Družina je osnovna celica vsake družbe. V družini se začne MISIJON.
    Velikokrat omenjamo svetnike in beremo njihov življenjepis. Svetniki se niso rodili, svetniki so postali. Tudi mi lahko postanemo svetniki. Papež Frančišek vedno poudarja hoditi po poti svetosti z Jezusom v roki, delati z ljubeznijo najmanjša dela, ki niso opazna, sprejeti življenjsko breme, to se pravi nositi križ, s tem izpolnjujemo Božjo voljo.

    Vsak ima koga v družini ali v sorodstvu, ki morda ne veruje v Boga, ki zapada v različne odvisnosti , itd.. Tukaj je potrebno začeti delati, moliti, Gospodu izročati probleme, da bomo nekoč uživali sadove trdela dela. Vsako breme v življenju je potrebno najprej sprejeti, zaobjeti, moliti in narediti vse, da bomo nekoč želi sadove, pomagati slabotnim ljudem z odvisnostjo itd. ne jih izločati iz svojega življenja.

  9. Janez says:

    Božični čas lepo nas je objel
    Beli sneg skriva se v večer
    brez besed nam prinaša v naše kraje mir;
    z nočjo objema tople dimnike
    vabi v sen tihe gozdove, jase, travnike.
    Vem zakaj tisoče snežink
    ves večer že poljublja tla
    vsak dotik je poln naših prazničnih želja;
    to je darilo Dobrote in Veselja
    poslano vsem ljudem od Njega iz neba.
    Glej zunaj sneg, pobelil je nov dan.
    Prinesel nam je smeh, ves razigran.
    Naj vsaka dobra in skrita želja sliši se v nebo,
    sreča naj se dotakne, vseh ki upajo!
    Naj bo mraz in veter, naj bo zima, beli sneg,
    rdeča lica, na saneh otroški smeh.
    Za ljudi pa zdravje in veselje spet.
    V v srcu dobrota naj gori, dobra želja se rodi,
    ko si zaželimo miru, sreče, zdravja
    in vsega kar je lepega in dobrega.

    Božična radost Odrešenja naj tudi v vseh nas zagori
    ko pade noč naj sveti Jezusova Luč nam v temi,
    iskrene želje, mir, dobroto, radost, zdravje
    naj pošlje med ljudi.
    Božič je, ko Jezus se rodi, ko vse se v vernih srcih umiri in uredi.

    Janez AKA Dichter Hansi

  10. Miro says:

    NAPOVED JANEZOVEGA ROJSTVA JE PRIPRAVA NAPOVEDI JEZUSOVEGA – JANEZ PRIPRAVLJA POT JEZUSU, KI ČLOVEŠTVU PRINAŠA VESELO OZNANILO!

    Glej evangeljski odlomek: Lk 1, 5-25
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C5-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Napoved Janezovega rojstva je priprava napovedi Jezusovega. Janezovo bo izredno, zbujalo bo pozornost, a bo še vedno naravno. Jezusovo bo nadnaravno.

    Zaharija je ob vsej pravičnosti in življenju brez graje podvomil o angelovi napovedi. Njegov dvom ni velik in Bog zaradi njega ne bo spremenil svojega načrta. Zaharija pa bo svoj dvom moral plačati z začasno nemostjo.

    Zaharija ni zaupal v Boga. V spomin nam kliče tolika nezaupanja, ki jih je izraelsko ljudstvo v svoji tisočletni zgodovini kazalo do Boga in do njegovih obljub. Celo neverno je bilo včasih in Bogu nezvesto. Šele posledice, ki so prihajale in ki so bile dostikrat grenke, so ljudstvo streznjevale, da se je zamislilo nad svojim početjem in se vračalo k Bogu. Bilo pa je tudi nekaj primerov žive in globoke vere, ko se je kdo – podobno Mariji – Bogu popolnoma izročil. Tudi tedaj so prišle posledice, a lepe, osrečujoče, blagoslovljene za posameznika in za skupnost.

    Otrok, ki se bo rodil bo v veselje očetu in materi, a ne le njima. Mnogo Izraelovih sinov bo spreobrnil k Bogu, mnogo nevernikov bo privedel na pot pravičnosti in modrosti. Njegovo glavno opravilo pa bo, da bo pripravljal pot tistemu, ki bo vsemu človeštvu prinesel veselo oznanilo.

    (povzeto po: Beseda da besedo, p. Franc Cerar)

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  11. Miro says:

    SV. VUNIBALD JE KOT MISIJONAR REŠEVAL DUŠE ZA BOGA!

    Danes obhajamo spomin sv. Vunibalda, ki je bil leto dni mlajši od svojega brata Vilibalda, in je bil rojen leta 702. Vilibald je postal benediktinski menih in predstojniki so mu namenili misijonarsko delo. Ko se je z dvajsetimi leti odpravljal na pot, je pregovoril očeta Riharda in brata Vunibalda, naj gresta u njim. Z jadrnico so prepluli Rokavski preliv, ki loči britanski otok od evropske celine. Prek Francije so prišli v Italijo, kjer je oče umrl, brata pa sta šla dalje proti jugu. Dve leti in pol sta preživela v Rimu, kjer sta se poglabljala v svete znanosti, v bogoslužne obrede in v benediktinska pravila. Od tam je Vilibald odpotoval na Vzhod in obiskal svete kraje v Palestini, Vunibald pa je šel v Nemčijo, kamor ga je klical za pomočnika pri obnavljanju krščanskega življenja sv. Bonifacij, prav tako Anglež in celo daljni sorodnik.

    Več o tem na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1509-vunibald-702-761

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Vunibald, prosi za nas!

  12. Miro says:

    V letu sv. Jožefa se lahko k njemu zatekamo po pomoč tudi z naslednjo čudovito molitvijo.

    MOLITEV K SVETEMU JOŽEFU

    K tebi o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah,
    in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto nevesto,
    prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva.
    Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico,
    Božjo Materjo, in pri očetovski ljubezni, s katero si
    objemal Dete Jezusa, te ponižno prosimo, ozri se
    milostno na delež, ki ga je pridobil Jezus s svojo krvjo,
    in pomagaj nam v naših potrebah s svojo močjo in
    priprošnjo. O preskrbni varuh Svete družine, varuj
    izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa; odvrni od nas,
    ljubezni polni oče, vsako kugo zmot in greha.
    Podpiraj nas milostno iz nebes, o mogočni naš varuh,
    v tem boju zoper moči teme, in kakor si nekdaj otel
    Dete Jezusa iz smrtne nevarnosti, tako brani
    zdaj sveto Cerkev Božjo sovražnega zalezovanja
    in vsakega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar, da
    bomo po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo mogli
    sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje
    v nebesih. Amen. (pp. Leon XIII.)

    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  13. Miro says:

    ŠOLA JE V TABERNAKLJU, UČITELJ JE JEZUS!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Varaš se, če misliš, da ljubiš Jezusa,
    če ne ljubiš obhajila, kajti ljubezen
    po svoji naravi teži k zedinjenju.
    (Wilhelm Mühs)

    Ko si predstavljamo rajsko druženje,
    se moramo naučiti samo ljubiti.
    Šola je v tabernaklju, učitelj je Jezus,
    nauk, ki se ga moramo naučiti,
    sta njegovo meso in njegova kri.
    (Gemma Galgani)

    O Jezus, kdor te vredno uživa,
    bo deležen večne slave
    in njen dedič.
    (Hoja za Kristusom)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  14. Veronika says:

    Prosim za molitev, za mojo 13 letno nečakinjo, ki svojo nemoč in probleme rešuje z nasiljem,
    tudi do svoje mamice. O kakšnem psihiatru noče niti slišati in grozi z samomorom.
    Molimo skupaj zanjo in vse njej podobne najstnike. Hvala

  15. Hvala says:

    SVETI JOŽEF JE BIL ZVEST IN POTRPEŽLJIV MOŽ, POKOREN BOŽJI VOLJI GLEDE NJEGOVIH ŽIVLJENSKIH NAČRTOV, OB ČEMER JE SPREJEL TUDI VSE SPREMLJAJOČE TEŽAVE.

    SVETA MARIJA JE MOLILA, DELALA, HODILA V SINAGOGO, A VSAKO DEJANJE JE BILO VEDNO STORJENO V POPOLNI ZEDINJENOSTI Z JEZUSOM. TA ZEDINJENOST DOSEŽE VRH NA KALVARIJI: TU SE MARIJA ZDRUŽI S SINOM V MUČENIŠTVU SRCA IN V DAROVANJU ŽIVLJENJA OČETU ZA ZVELIČANJE ČLOVEŠTVA.

    TA RESNIČNOST, KI NAS JO UČI MARIJA JE ZELO LEPA: BITI VEDNO ZDRUŽENI Z JEZUSOM. VPRAŠAJMO SE: SE SPOMNIMO NA JEZUSA SAMO TAKRAT, KO NEKAJ NE GRE PRAV IN GA POTREBUJEMO, ALI PA IMAMO STALNI ODNOS Z NJIM , GLOBOKO PRIJATELJSTVO, TUDI TAKRAT, KO MU JE TREBA SLEDITI PO POTI KRIŽA? (papež Frančišek, Mirenski grad).

    POT KRIŽA JE EDINA, KI PREMAGA GREH, ZLO IN SMRT.

    ČE HOČE KDO HODITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SAMEMU SEBI IN VZAME SVOJ KRIŽ IN HODI ZA MENOJ.

    KAKO RAZLOŽITI TE BESEDE DANES, KO PA VEMO, DA TOLIKO LJUDI OD JUTRA DO VEČERA NE DELA DRUGEGA, KOT POVELIČUJE USPEŠNOST IN UVELJAVLJA SAMEGA SEBE?

    PO DRUGI STRANI PA VEMO, DA JE KRŠČANSTVO POT ODREŠENJA V “HOJI ZA JEZUSOM V ODPOVEDOVANJU SAMEMU SEBI IN SPREJEMANJU LASTNEGA KRIŽA.

    JEZUS NIKOGAR NE SILI , DA MORA ITI ZA NJIM, VSAK SE ODLOČI PO LATNI PRESOJI.

    http://www.zupnija-vitanje.si/index.php/arhiv/260-22-nedelja-med-letom-a

    Ja, poglejmo odpovedi lagodnosti, svojemu jazu.

    Sveta Marija in Sveti Jožef sta preživljala tudi težke preizkušnje in stiske. Poglejmo samo spočetje. Ljudje bi jo lahko kamnali , zato jo je Sveti Jožef hotel naskrivaj odsloviti, ker je ni želel osramotiti. Potem samo rojstvo v hlevu, potem beg pred Herodom itd, itd…nazadnje so ji sina umorili in pribili na križ, kot največjega zločinca.

    Tudi Sveti Jožef je trpel. Predstavljajte si, da je vaša zaročenka noseča, verjetno boste vprašali s kom?.

    Jezus pravi vzeti križ in hoditi za Njim.

    Pilat, ki je Jezusa obsodil na smrt , je spoznal, da je Jezus nedolžen.

    Zakaj je Pilat popustil množici in ugodil njenim željam? Težko je verjeti, da le zaradi strahu pred nemiri. Že pred tem je z vojaško silo večkrat uspešno zatrl poskuse Judov, ki so hoteli uveljaviti svojo voljo. Ne, Pilat v obsodbo ni bil prisiljen. Svobodno je odločil, da mora Jezus umreti. Zakaj?

    Iz Pilatove zgodbe izluščimo spoznanje zase. Na prvi pogled se težko poistovetimo z njegovo izkušnjo, saj sami nimamo v rokah tolikšne oblasti. A skušnjava, da bi se dokazovali in iskali premoč nad bližnjimi, nam ni tuja. Z njo se srečujemo v šoli, na delovnem mestu, v družini.

    Pilat je mogoče tudi spoznal, da če Jezusa oprosti, se bo moral odpovedati svojemu življenju, ki ga je živel, oblasti in moči.

    V mojem življenju so se dogodile stvari, dogodki, ki jih jaz v tistem trenutku nisem razumela. Vsak lahko pri sebi to ugotovi, že od rosnih let dalje. V tistem trenutku , ko človeka nekaj “doleti”, hudo breme, ne razume zakaj, svet se mu podre, ne vidi rešitve.

    Vendar rešitev obstaja : PRI BOGU JE REŠITEV. Danes , ko premišljujem o dogodkih za nazaj , mi je jasno, zakaj je Gospod odločil , kar meni v tistem trenutku ni bilo po volji, bilo je breme, bile so solze itd…KAKO PRAV IMA GOSPOD, KAKO MODER NAČRT IMA, KI JE ZA NAS DOBER, NAJBOLJŠI, KI VSE NAŠE SLABOSTI OBRNE NAM V DOBRO. TO ČLOVEK NE RAZUME V TISTEM TRENUTKU, AMPAK MNOGO KASNEJE. ZATO ŠE ENKRAT POLAGAM VSEM NA SRCE: OPRIMITE SE MOČNO JEZUSA, NIKOLI VAM NE BO ŽAL, MNOGO LET KASNEJE BOSTE UGOTOVILI KAKO PRAV JE IMEL IN IMA, ZAKAJ NEKAJ NE DA TAKOJ, KO MI ZAHTEVAMO PO VSEJ SILI, PO SVOJEM ČLOVEŠKEM RAZMIŠLJANJU. TUDI ČE NE RAZUMETE NIČESAR, ČE SO VAŠI OBČUTKI POPOLNOMA DRUGAČNI OD ZAHTEVE JEZUSA, PREPUSTITE SE MU.

    TO VAM POLAGAM NA SRCE OB PRIBLIŽAJOČIH SE PRAZNIKIH, NIKOLI VAM NE BO ŽAL, ČE SE BOSTE ODLOČILI ZA NJEGA, PA NAJ SE VAM ZDI ŠE TAKO TEŽKA SITUACIJA. NIKOLI , RES NIKOLI, SAMO ZAHVALJEVALI SE MU BOSTE IN GA SLAVILI. PUSTITE, DA VAS PREOBLIKUJE ON, KOT LONČAR PREOBLIKUJE GLINO. ZAUPAJTE MU, ČE TEGA NE MORETE, SAMO POPROSITE GA , DA VAM PODELI POTREBNE MILOSTI, VSE BO V REDU. KDO NAM MORE KAJ STORITI, ČE JE ON Z NAMI. NAJ NAM VSEM SKUPAJ PODELI MIR, KI GA TA SVET NE MORE DATI.

  16. Miro says:

    BESEDE ŽIVLJENJA O ŠIRJENJU ČEŠČENJA BOŽJEGA USMILJENJA!

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Moja hči, ne prenehaj razglašati mojega usmiljenja; s tem potolažiš moje Srce, ki gori v ognju usmiljenja do grešnikov. Povej mojim duhovnikom, da se bodo trdovratni grešniki skesali zaradi njihovih besed, ko bodo govorili o mojem nepojmljivem usmiljenju, o usmiljenju, kakršnega imam zanje v svojem Srcu. Tistim duhovnikom, ki bodo oznanjali in slavili moje usmiljenje, bom dal čudovito moč in mazilil bom njihove besede ter ganil srca tistih, katerim bodo spregovorili.«

    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1521)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  17. Miro says:

    DESETA ZAPOVED: NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA BLAGA! – »KDOR GLEDA BOGA, JE DOSEGEL VSE DOBRINE, KAR SI JIH JE MOGOČE ZAMISLITI.« (sveti Gregor iz Nise)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj zahteva in kaj prepoveduje deseta zapoved?
    Ta zapoved dopolnjuje prejšnjo in zahteva notranji odnos spoštovanja do tuje lastnine. Prepoveduje lakomnost, neurejeno pohlepnost po tujih dobrinah in nevoščljivost, ki je v tem, da je človek žalosten, če se drugemu godi dobro, ter brez mere hrepeni po tem, da bi si prilastil njegovo lastnino.

    Kaj zahteva Jezus z uboštvom srca?
    Jezus zabičuje svojim učencem, naj mu dajejo prednost pred vsemi stvarmi in vsemi ljudmi. Zapoved o nenavezanosti na bogastvo – v duhu evangeljskega uboštva – je predanost previdnosti nebeškega Očeta, ki nas osvobaja zaskrbljenosti za jutrišnji dan ter nas pripravlja za blagor “ubogih v duhu, katerim pripada nebeško kraljestvo” (Mt 5,3).

    Katero je človekovo največje hrepenenje?
    Največje človekovo hrepenenje je gledati Boga. To je krik vsega njegovega bitja: “Hočem gledati Boga!” Človek doseže svojo resnično in polno srečo v gledanju in v blaženosti Boga, ki ga je ustvaril za ljubezen in ga priteguje k sebi s svojo neskončno ljubeznijo.

    (Kompendij KKC, 531-533)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  18. Hvala says:

    ANJA KASTELIC JE NAPISALA, DA SMO MI POTOMCI IZRAELCEV, ČE NE V FIZIČNI OBLIKI PA V DUHOVNI.
    GOSPOD JE IMEL NAČRT ZA IZRAELCE, DA JIH ODPELJE IZ SUŽNOSTI IN JIM JE TUDI POVEDAL, DA JIM BO STAL OB STRANI, KO JIH BO VODIL IZ SUŽNOSTI V SVOBODO. NISO GA POSLUŠALI JEZILI SO GA, GODRNJALI, NISO SE STRINJALI Z NJEGOVIM NAČRTOM, MOJZESU JE BILO IZREDNO TEŽKO IN HUDO S TAKIM TRDOVRATNIM LJUDSTVOM. NISO PRISPELI V OBLJUBLJENO DEŽELO , ŠELE NJIHOVI POTOMCI SO PRIŠLI.

    DANES DUHOVNIKI IN OSTALI LJUDJE OPOZARJAJO NA GODRNJANJE- GOVORIMO: NI TEGA, NI ONEGA, PREJ JE BILO TAKO, ITD. GODRNJANJE JE HUDO V GOSPODOVIH OČEH .

    KAČA (Mirenski grad)

    »Današnje berilo iz Četrte Mojzesove knjige opisuje dogodek iz zgodovine izraelskega ljudstva, ko je le-to bilo utrujeno zaradi blodenja po puščavi, kjer je bilo malo hrane, in je začelo govoriti proti Bogu in proti Mojzesu. Protagonist dogodka je kača. Ta žival je prva, ki je omenjena v Prvi Mojzesovi knjigi, in zadnja, o kateri govori knjiga Razodetja. Tako je tesno povezana z zgodovino zveličanja. Kača je v Svetem pismu simbol pogubljenja in na skrivnosten način tudi odrešenja.

    V današnjem berilu ta žival nastopi dvakrat. Prvič med nezvesto ljudstvo kače pošlje Gospod. Le-te sejejo strah in smrt. In sicer vse dokler ljudstvo ne roti Mojzesa, naj prosi za odpuščanje. V tem trenutku se kača pojavi še drugič. Bog namreč Mojzesu reče: ‘Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdorkoli je pičen in jo pogleda, bo živel.’ Gre za nekaj skrivnostnega: Gospod kač ni pokončal, ampak jih je pustil. Toda če katera od njih škoduje kaki osebi, naj ta pogleda tisto bronasto kačo in bo ozdravela. Povzdigniti kačo.

    Povzdigniti
    Glagol povzdigniti je tudi središče ostrega soočenja med Kristusom in farizeji, ki je opisano v evangeljskem odlomku. Jezus namreč reče: ‘Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da jaz sem.’ ‘Jaz sem’ je tudi ime, ki ga je Bog sam sebi dal pred Mojzesom, da bi ga le-ta nato posredoval Izraelcem.

    Povzdigniti Sina človekovega: Kača, simbol greha. Kača, ki ubije. A tudi kača, ki reši. To je Kristusova skrivnost. Ko Pavel govori o isti skrivnosti, reče, da je Jezus izpraznil samega sebe, da je sam sebe ponižal, da bi rešil nas. Sam je postal greh. Oziroma, če uporabimo isti simbol: postal je kača. To je preroško sporočilo današnje Božje besede: Sin človekov, ki je kakor kača ‘postal greh’, je povzdignjen, da bi nas rešil.
    http://www.mirenski-grad.si/povzdignjena-kaca

  19. Hvala says:

    ATEISTIČNI ZDRAVNIK V BOLNIŠNICI NAŠEL BOGA: RAD BI POMAGAL DO ZADNJEGA DIHA.
    _________________________________________________________________________________________
    Do pred dvema tednoma smo bili jaz in moji sodelavci vztrajni ateisti. To je bilo normalno, ker smo verjeli v znanost, to smo se tudi učili. In znanost izključuje Božjo prisotnost.

    “VEDNO SEM SE SMEJAL STARŠEM, KER SO HODILI V CERKEV,” JE DODAL ZDRAVNIK.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    “SPOZNALI SMO, DA JE ČLOVEŠKO ZNANJE OMEJENO IN DA POTREBUJEMO BOGA”!

    https://si.aleteia.org/2020/03/24/ateisticni-zdravnik-v-bolnisnici-nasel-boga-rad-bi-pomagal-do-zadnjega-diha/

    • Hvala says:

      Pripis: IZJAVA ZDRAVNIKA, KI JE BIL ATEIST:

      “VESEL SEM, DA SEM ZDAJ, KO SEM OBKROŽEN S TRPLJENJEM IN SMRTJO BLIŽNJIH, PRIŠEL K BOGU.”
      ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

  20. Hvala says:

    ČE V DANAŠNJEM ČASU NI PETJA V CERKVAH, SE NE MOREMO UDELEŽEVATI SVETIH MAŠ, ITD…POGLEJMO MNOGE SVETNIKE IN NA MILIJONE KRISTJANOV, KI SO MESECE IN LETA PREŽIVELI BREZ ZAKRAMENTOV. IZ NJIHOVIH ZGLEDOV LAHKO DOBIMO MOČ ZA VZTRAJANJE. PRI VSEH NASTALIH SITUACIJAH V ŽIVLJENJU ČLOVEKA NAJ BO POUDAREK, DA SLEDIMO IN IZPOLNJUJEMO STANJE, OZ. BOŽJO VOLJO GOSPODA.

    PRI BOGU JE VSE MOGOČE IN PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE.

    https://si.aleteia.org/2020/03/29/svetniki-ki-so-morali-ziveti-brez-evharistije/

  21. Hvala says:

    HOJA ZA KRISTUSOM ZAHTEVA ODPOVED

    BOG NE DAJ, GOSPOD,
    trpeti pa ne smem! To bi bilo najbrž naše nadaljevanje Petrove trditve. V tem, da je vsako trpljenje hitro krivica, se kristjani prav nič ne razlikujemo od nekristjanov. Zato smo tako glasni, če nas v medijih kaj ‘skrtačijo’, nam naprtijo resnične ali izmišljene zlorabe. Že naš odziv kaže, da razumemo vero, kakor apostol Peter pred vstajenjem: biti kristjan pomeni, da nas bo Bog imel rad in bo šlo vse, kot je prav, tj. lepo, brez bolečine in zapletov. A Jezus jasno pove, da brez trpljenje ne bo šlo. Križ je zunanje znamenje kristjana, a ne le znamenje, je tudi orodje, s katerim more slediti svojemu učitelju.

    Razmišljanje o veri bi lahko v nadaljevanju razumeli v naslednjih nasprotjih:

    Hoditi, ne stati,
    Razmišljati, ne spati.
    Biti zvest resnici, ne ugajati.
    Tvegati čudaštvo, ne bežati.
    Temelj vsake od teh trditev je križ, odpoved, napor. Naj naše razmišljanje o veri podkrepimo z Jezusovim povabilom: Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.

    http://www.mirenski-grad.si/n22-bog-ne-daj-gospod

  22. Hvala says:

    KSO SO TOREJ SVETNIKI?

    Pogosto čisto preprosti ljudje s preprostimi nalogami.
    Pot v življenju jim največkrat ni jasna, hočejo pa slediti Bogu in to tudi storijo.
    Imajo zelo posvetne želje, a se od njih obrnejo k Bogu.
    Niso vedno prijazni, vedno pa iščejo resnico in pri njej vztrajajo.
    Njihova drža je dostikrat nenavadna za ta svet, zato se pogosto zgodi, da jih preganja celo Cerkev sama.
    Svetost torej ni le za izbrance, je preprosta pot zvestobe v malem. Zaznamuje jo goreča želja, da bi sledili Bogu in izpolnili njegovo voljo. To lahko naredimo tudi mi. Torej, vztrajno na pot svetosti!

    http://www.mirenski-grad.si/20-vsi-sveti-kdo-je-svetnik

  23. Hvala says:

    VSAKODNEVNO ŽIVLJENJE IZ PREJETEGA SVETEGA OBHAJILA

    Mati Terezija je dejala: »Cerkev nam je zaupala veliko apostolsko nalogo, da prinašamo
    Kristusa v srca naših ljudi. Dati jim moramo Jezusa. Toda če Jezusa nimamo, ga ne moremo
    dati. Zaradi tega potrebujemo Evharistijo. Samo Evharistija, samo Jezus nam more dati
    veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.«
    »Svet je tako lačen Boga in Jezus je s svojim prihodom na svet hotel potešiti ta glad. Iz
    samega sebe je napravil kruh življenja; postal je tako majhen, tako krhek, tako nebogljen. In
    kakor da to ni bilo dovolj, je samega sebe napravil lačnega, nagega, brezdomca, tako da lahko
    mi potešimo njegovo lakoto po ljubezni – po naši človeški ljubezni, ne z nečim posebnim,
    ampak z našo človeško ljubeznijo.«

    Sv. Favstina je po svetem obhajilu ves dan, tudi med delom, močno doživljala Božjo
    navzočnost in ljubezen:
    »Po svetem obhajilu pogosto na poseben način čutim Božjo navzočnost. Čutim, da je Bog v
    mojem srcu. To, da čutim Boga v svoji duši, me nikakor ne ovira pri izvrševanju dolžnosti.
    Celo takrat, ko opravljam najvažnejše reči, ki zahtevajo pozornost, ne zgubljam navzočnosti
    Boga v svoji duši in sem z njim tesno povezana. Z njim odhajam na delo, z njim počivam, z
    njim trpim, z njim se veselim, v njem živim in on živi v meni. Nikoli nisem sama, saj je on
    moj stalni spremljevalec. V vsakem trenutku je navzoč v meni. Najino zaupno prijateljstvo je
    utemeljeno na povezanosti po krvi in življenju.«
    »Jezus, ko prihajaš k meni v svetem obhajilu ti, ki si blagovolil z Očetom in Svetim Duhom
    prebivati v majhnih nebesih mojega srca, si prizadevam ves dan biti s teboj, in niti za trenutek
    te ne puščam samega. Čeprav sem z ljudmi ali pri naših gojenkah, je moje srce vedno
    povezano z njim. Med spanjem mu darujem vsak utrip svojega srca in, ko se prebujam, se
    brez besed poglabljam vanj. Ko se prebudim, slavim za trenutek sveto Trojico in se zahvalim,
    da mi je blagovolila podariti še en dan, da se v meni še enkrat izvrši skrivnost učlovečenja
    tvojega Sina, da se v mojih očeh še enkrat ponovi tvoje bridko trpljenje. Takrat si prizadevam
    omogočiti Jezusu, da bi po meni prišel do drugih oseb. Povsod grem z Jezusom, njegova
    navzočnost me povsod spremlja.«
    Sv. Favstina se po obhajilu obrača na Jezusa tudi s prošnjo: »Kolikorkrat prejmem sveto
    obhajilo, tolikokrat prosim, da bi mi Jezus blagovolil utrditi in očistiti jezik, da ne bi z njim
    nikoli žalila svojih bližnjih. Zato tudi pravilo, ki mi govori o molčanju, tako zelo spoštujem.«
    »Pri prejemu svetega obhajila prosim in rotim Odrešenika, naj mi ozdravi moj jezik, da se
    nikoli ne bom pregrešila v ljubezni do bližnjega.«
    Evharistično Srce Jezusovo,
    usmili se nas.

    http://www.glasslovenije.com.au/aktualno2020/Vrtnice_2020.pdf

    Večkrat sem že napisala, kako pomembno je CELODNEVNO DRUŽENJE Z JEZUSOM -24 UR NA DAN, VSAK DAN. Ko prejemamo Sveto evharistijo-ŽIVEGA BOGA, ne smemo misliti na njega samo tiste trenutke prejema, potem pa čez dan pozabiti na Njega. Jezusa ne moremo dati ljudem, če Ga nimamo. KAKO POMEMBENO JE, DA IMAMO OSEBNI ODNOS Z JEZUSOM!

  24. Hvala says:

    BLIŽA SE ROSTVO ODREŠENIKA, ZVELIČARJA. PROSIMO GOSPODA, DA NAM PODARI SVOJ MIR, DA SE NE BOMO PRETIRANO VZNEMIRJALI V ŽIVLJENSKIH DOGODIVŠČINAH.

    ČE VAS SOSED NEMARA ALI OPRAVLJA , SE NE JEZITE NA NJEGA. GOSPOD TO TRENUTNO DOPUŠČA, KDO NA SVETU BI SE LAHKO JEZIL NA VAS ALI PA VAS ZANIČEVAL BREZ GOSPODOVEGA ODOBRENJA. NOBEDEN, ZATO VSE TEŽKE TRENUTKE, OPRAVLJANJE, ZANIČEVANJA , POSMEHOVANJA, KI SO VAS MORDA SEDAJ DOLETELI IZROČITE JEZUSU, ON VE ZA NAČRT, ON BO Z VSAKIM PORAČUNAL, KER ON TO DOŠUŠČA.

    KDORKOLI VAM GRENI SEDAJ ŽIVLJENJE, VAM DELA KRIVICO ITD, POTRPITE, ZA TE LJUDI PA MOLITE IN JIM ODPUSTITE, JIH BLAGOSLAVLJAJTE IN VEDNO IMEJTE PRED OČMI, DA SE NOBENA STVAR NA SVETU NE ZGODI BREZ GOSPODOVEGA ODOBRENJA. TUDI , ČE SE VAM CEL SVET POSTAVI PO ROBU, KDO VAM MORE KAJ STORITI , ČE TEGA BOG NE DOPUSTI? NOBEDEN!

    ZATO SE JE POTREBNO VEDNO GOSPODU ZAHVALJEVATI ZA VSE KAR NAS DOLETI, DOBRO, VESELO, ŽALOSTNO ALI TEŽKO SITUACIJO.

    FAVSTINA KOVALSKA JE TO HITRO DOJELA, KAJTI GOSPOD JI JE SAM TO OBRAZLOŽIL IN JI PODARIL MILOST , DA JE VZDRŽALA V TAKŠNIH OKOLIŠČINAH. POVEDAL JI JE, DA NAJ SE NE BOJI, BO TRPELA, KER JO BODO ZANIČEVALI, ZMERJALI IN SE JI POSMEHOVALI.

    VERA JE TOREJ SPOZNAVANJE BOŽJE VOLJE IN NJENO IZPOLNJEVANJE V SLUŽENJU BOGU IN LJUDEM.
    VERA SE VEDNO KAŽE V HVALEŽNOSTI. ČE NI HVALEŽNOSTI, NE MOREMO GOVORITI O VERI.
    EDINA ŽELJA BOGA JE ODREŠITI ČLOVEŠTVO, A PROBLEM JE, DA ČLOVEK POGOSTO HOČE SAM NAREKOVATI PRAVILA ODREŠENJA.

    VSTOPITI V SVET PUŠČAVE, SVET NEPREDVIDLJIVEGA BOŽJEGA DELOVANJA. V PUŠČAVI, V SAMOTI, MED ZVERMI IN ANGELI NE VODI IGRE ČLOVEK SAM AMPAK BOG. IZROČITI SE, ODPOVEDATI SE GOTOVOSTI, SVOJIM PREDSTAVAM IN LASTNI MOČI, TO NAS USPOSABLJA ZA POT SPREOBRNENJA, ZA POT V BOŽJE KRALJESTVO.

    DUHOVNA DEL A USMILJENJA STA : KRIVICO VOLJNO TRPETI, ŽALJIVCEM IZ SRCA ODPUSTITI.

  25. Hvala says:

    Sprejetje bolezni, izgubo službe, izgubiti starše, sorodnike, sprejeti stanje v svetu , preselitve, doživeti ponižanja, doživeti izgubo dobrega imena, itd……to so preizkušnje, ki jih je potrebno sprejeti. Kdo lahko odpre vrata, ki jih je Gospod zaprl?-ga ni na svetu, kdo lahko zapre vrata, ki jih je Gospod odprl?- ga ni, KDO JE VIŠJI IN VEČJI OD NJEGA, KI JE ALFA IN OMEGA , GA NI, ZATO SE MORAMO PODREJATI NJEGOVI VOLJI. SPOŠTOVATI NJEGOVE ODREDBE, SODBE IN NAČRTE.

  26. Hvala says:

    Favstina je rekla: “MOJ BOG, PRIPRAVLJENA SEM NA VSAKRŠNO TVOJO VOLJO. POVELIČEVALA TE BOM, KAKOR KOLI ME BOŠ VODIL. KARKOLI ŽELIŠ, BOM IZPOLNILA S POMOČJO TVOJE MILOSTI. KAKRŠNA KOLI BI BILA TVOJA SVETA VOLJA GLEDE MENE-SPREJEMAM JO Z VSEM SRCEM IN DUŠO, NE OZIRAJE SE NA TO, KAJ MI GOVORI MOJA POKVARJENA NARAVA. (Dn 1356 ).

    Vidimo in občutimo, da je izpolnjevanje Gospodove volje težko, vendar z Njegovo milostjo in pomočjo gre. Tudi sestra Favstina je imela probleme z izpolnjevanjem Božje volje, ker je človeška narava nagnjena k slabostim, grehu. Vendar se je z vso močjo oklenila Jezusa , prepustila se Mu je v celoti. Popolnoma se Mu prepustiti in zaupati. Ne smemo razglabljati s človeško pametjo kaj bi moralo po naše biti in kaj ne in kako bi se morale stvari odvijati, ampak ZAUPATI V NJEGA, DA BO NAREDIL KAR JE V NJEGOVIH OČEH ZA NAS NAJBOLJŠE. PREPUSTITI SE MU KOT PLESALCU NA PLESIŠČU. VERA SE ZAČNE TAM, KJER SE KONČA ČLOVEŠKI RAZUM.

    JEZUS JE REKEL FAVSTINI .”MOJA HČI, NAJVEČJO ČAST MI IZKAZUJEŠ, KO SE POTRPEŽLJIVO IZROČAŠ MOJI VOLJI, SEBI PA PRIDOBIVAŠ TAKO VELIKO ZASLUŽENJE, DA GA NE BI MOGLA PRIDOBITI Z NOBENIM POSTOM IN ODPOVEDOVANJEM. VEDI , MOJA HČI, ČE SVOJO VOLJO PODREJAŠ MOJI VOLJI, PRITEGUJEŠ NASE MOJO VELIKO NAKLONJENOST (Dn 904).

    Bomo vzeli te Jezusove Besede zares ali pa bomo zamahnili z roko in razglabljali s človeško pametjo. Vidimo, kaj je Jezus rekel; z nobenim postom in odpovedovanjem si ne moremo pridobiti tako velikega zasluženja kot S POTRPEŽLJIVIM IZROČANJEM NJEGOVI VOLJI. Zavedati se moramo, da sprejetje Njegove volje ni lahko, so bolečine in umiranje samemu sebi- to je samovoljnim odločitvam, lagodju, potrebam, rezultatom, položaju, dobremu imenu, moči, ponosu…. , zato pa On pomaga z svojo roko in nam deli potrebne milosti.

  27. Hvala says:

    Svetnica Favstina Kowalska je napisala: VSEBINA KREPOSTI JE BOŽJA VOLJA; KDOR ZVESTO IZPOLNJUJE BOŽJO VOLJO, SE VADI V VSEH KREPOSTIH. V VSEH DOGODKIH IN ŽIVLJENSKIH OKOLIŠČINAH SLAVIM IN BLAGOSLAVLJAM SVETO BOŽJO VOLJO. SVETA BOŽJA VOLJA JE PREDMET MOJE LJUBEZNI. V NAJBOLJ SKRITIH GLOBINAH DUŠE ŽIVIM BOŽJO VOLJO, A NA ZUNAJ DELUJEM, KOLIKO NOTRANJE SPOZNAM, DA JE TO BOŽJA VOLJA. MUKE, TRPLJENJE, PREGANJANJA IN RAZNA NASPROTOVANJA PO BOŽJI VOLJI SO MI LJUBŠA KAKOR PA USPEHI, POHVALE IN PRIZNANJA PO MOJI VOLJI (Dn 678).

    Favstina Kowalska neprestano govori o Božji volji. Rekla je , da je v vseh življenjskih okoliščinah in dogodkih , ki so jo obdajale slavila in blagoslavljala Božjo voljo. Prejela je Veliko milost, DAR OD GOSPODA, DA SE JE V VSAKEM TRENUTKU ŽIVLJENJA LAHKO ZAHVALJEVALA IN BLAGOSLAVLJALA BOŽJO BOLJO; v nasprotovanjih, bolezni, duševnem trpljenju, ponižanjih.

    Razumem, da je težko razumeti to, to je zato, ker gledamo svet, posledice na svetu s človeškimi očmi. Da pa bi lahko pogledali z očmi Boga, je potrebno prositi za dar modrosti.

    Večkrat smo že pisali, da Gospod v trenutku lahko spremeni svet, V ENEM SAMEM SAMCATEM TRENUTKU. Favstino je Jezus sam vprašal, če želi, da ji v hipu zgradi nov svet, v katerem bo živela, to sem tudi zadnjič napisala. Zato se moramo sprijazniti z Gospodovim načrtom. Na tem svetu moramo narediti vse kar lahko, da pripomoremo k izboljšanju življenja, napredka in pomoči ljudem, to se pravi delati, zraven moliti in prositi, predvsem pa se Bogu za vse zahvaljevati. Če se Mu ne zahvaljujemo potem imamo sami sebe za bolj pametne in sposobne od Njegovega načrta.

    JEZUS JE REKEL: ” NA SVETU IMATE STISKO, VENDAR NE BOJTE SE, JAZ SEM SVET PREMAGAL”
    Stiske, potresi, poplave itd,….bodo do konca sveta. Ena stiska mine, pride že druga. Bolj bomo odrivali te stiske od sebe, veliko večje in težje bodo; dejansko tako človek ne živi v svobodi Gospodove volje. Stalno pričakuje, kdaj bo Gospod odvalil kamen z vratu. Jezus pa je rekel drugače: Ne odrivati, sprejeti, v mirovanju je vaša moč.

    Jasno je opozoril, da moramo stisko , breme in ostalo Njemu izročiti, če teh Njegovih zapovedi ne upoštevamo pomeni, da ne živimo po Njegovi Besedi. Ni dovolj, da preberemo Njegovo Besedo, ampak moramo po njej živeti. Med branjem in pa resničnim upoštevanjem Njegovega nauka pa je velika razlika.

  28. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK NAS SPODBUJA, NAJ Z NEŽNOSTJO MOLIMO IN PROSIMO ZA DRUGE, ZA VSE, TUDI TISTE, KI SO SE V ŽIVLJENJU ZMOTILI ALI KI NE MOLIJO!

    Sveti oče je med splošno avdienco, ki je potekala v knjižnici apostolske palače, pozval, naj molimo drug za drugega. V središču kateheze je namreč bila prosilna molitev ali molitev posredovanja. Kdor moli, vrata svojega srca vedno pusti na stežaj odprta: za vse – za tiste, ki molijo, ne da bi vedeli, da molijo; za tiste, ki ne molijo, a v sebi nosijo zadušljivi krik; za tiste, ki so se zmotili in so se izgubili na poti. Gre za to, da se na druge gleda z očmi in s srcem Boga, z njegovim sočutjem in nežnostjo. Z nežnostjo moliti za druge …

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-12/papez-o-prosilni-molitvi-z-neznostjo-molimo-drug-za-drugega.html

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  29. Hvala says:

    SAMO TISTI ČLOVEK, KI SE ZAVEDA, KAJ VSE MU JE PODARJENO, JE LAHKO POSLAN. PREROK IZAIJA, NAJPREJ PIŠE, DA JE DUH GOSPODA BOGA NAD NJIM , KER GA JE GOSPOD MAZILIL. ŠELE NATO PIŠE, DA GA JE POSLAL. POMEMBEN JE TA VRSTNI RED IN NE OBRATEN, KAJTI SAMO TAK RODI SADOVE IN SAMO TAK OZNANJA RESNIČNEGA KRISTUSA. KO PA ČLOVEK GRE, DA BI PRIČEVAL NE DA JE NAJPREJ SAM POTOPLJEN V TO LJUBEZEN IN NE DA JE NAJPREJ SAM OBISKAN (MAZILJEN), NE BO OZNANJAL KRISTUSA, AMPAK SAMEGA SEBE (Anja Kastelic) .

  30. Hvala says:

    BLAGOR ŽALOSTNIM (prava žalost -ne svetna )

    http://mirenski-grad.si/blagor-zalostnim

  31. Miro says:

    GODUJE SV. ADELAJDA – ZAVETNICA NEVEST, IZGNANCEV, STARŠEV VEČJIH DRUŽIN, PRINCES, UJETNIKOV, VDOV, VNOVIČ POROČENIH, ŽRTEV ZLORAB!

    Kljub temu da je bila Adelajda »žrtev« političnih in gospodarskih interesov tedanjih najvišjih slojev družbe, ko so jo najprej še kot otroka zaročili, pozneje pa zelo mlado tudi poročili, je kmalu postala zgled vsem krščanskim ženam. Neustrašeno je skrbela za najbolj na rob potisnjene v družbi, posebej za reveže, razdajala jim je denar, jim pomagala in jih tolažila, kjer in kadar koli je le mogla. Z možem Lotarjem sta bila priljubljena med svojim ljudstvom, a je njuna družinska sreča trajala zelo kratek čas. Po treh letih zakona je namreč Adelajda že postala vdova …

    Več o življenju sv. Adelajde na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/3B1142B73BC26FA6C125751C003ACDE9

    Molimo, naj Gospod Jezus na priprošnjo sv. Adelajde v naših srcih vzbudi čut in ljubezen za vse v družbi najbolj zapostavljene in na rob odrinjene ljudi. Naj nam Gospodova milost pomaga, da bomo za njih storili tisto, kar od nas pričakuje Božje usmiljenje!

    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
    Sv. Adelajda, prosi za nas!

  32. Miro says:

    DEVETA ZAPOVED: NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA ŽENE! – KAKO DO ČISTOSTI SRCA? Z BOŽJO MILOSTJO IN V BOJU ZOPER NEUREJENA NAGNJENJA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj zahteva deveta zapoved?
    Deveta zapoved ukazuje, da premagujemo mesena poželenja v mislih in željah. Boj zoper meseno poželenje gre prek očiščevanja srca in kreposti zmernosti.

    Kaj prepoveduje deveta zapoved?
    Deveta zapoved prepoveduje gojiti misli in želje glede dejanj, ki jih prepoveduje šesta zapoved.

    Kako pridemo do čistosti srca?
    Z božjo milostjo in v boju zoper neurejena nagnjenja se krščeni povzpne do čistosti srca s krepostjo in z darom čistosti, s čistostjo namena, s čistostjo zunanjega in notranjega pogleda, z obvladovanjem čustev in domišljije ter z molitvijo.

    Kaj čistost še zahteva?
    Čistost zahteva sramežljivost. Varuje človekovo intimnost, izraža tankočutnost za čistost ter vodi poglede in kretnje tako, da se skladajo z dostojanstvom osebe in njihove povezanosti. Čistost srca osvobaja od razširjenega erotizma in odstranja predstave, ki pospešujejo bolestno radovednost. Zahteva tudi očiščenje družbenega ozračja z nenehnim bojem zoper permisivnost nravi, ki temelji na zmotnem pojmovanju človeške svobode.

    (Kompendij KKC, 527-530)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  33. Hvala says:

    SVETILKE SVETIJO ZARADI OLJA, ZAKAJ PA ČLOVEK?

    Ob tem pomislim na situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni. Kljub temu da vabimo na svatbo, ni svatbe ne zame ne za bližnje, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno ipd. Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si. Podobno je, če razpade zakonski odnos ali če vzgoja pripelje do ‘izgubljenih’ sinov. Nazadnje nosiš kazen, da ne moreš na ‘svatbo’, ‘ker nisi imel olja’.

    Ali je olje za svetilke moje prizadevanje ali kaj drugega? Kot kristjan vem, da je za vsem Bog, ženin, ki zamuja in ne prinaša opravičila. Mislim si, da je olje moja vera. Kljub razočaranjem hočem verjeti, da je Bog dober in ne krivičen. Položaj je po človeško gledano polom, vendar je Bog tisti, ki vidi globlje in bolje. S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči.

    http://www.mirenski-grad.si/n32-svetilke-svetijo-zaradi-olja-zakaj-pa-clovek

  34. Hvala says:

    KELIH REPLJENJA (Kako človek živi, dokler ne sprejme in zaobjame trpljena) VDAJ SE V BOŽJO VOLJO

    Kaj vse so že ljudje storili, da bi razvozlali skrivnost trpljenja, kaj vse, da bi trpljenje s sveta odpravili. Nikomur se ni posrečilo ne eno ne drugo. Trpljenje ostane človekov vsiljivi spremljevalec, s katerim se nikoli ne bo sprijaznil.
    Jezus je rekel o sebi, da je resnica, a nam resnice o trpljenju ni razložil. Rekel je, da je pot-in sam stopil na pot trpljenja. Rekel je, da je življenje- in dopustil, da ga je trpljenje do kraja izmučilo ter končno pahnilo v smrt.

    Ob letošnjem dnevu bolnikov smo mogli brati v dnevnem časopisu pogovor urednika z duhovnikom, ki že leta in leta oskrbuje bolnike. “Napačno je misliti,” je razlagal, “da veren človek ne trpi ali da trpi manj. Dušno in telesno trpljenje ga prizadene prav tako kot vsakega drugega. Razlika je le v tem, da kristjan veruje, da Bog, ki trpljenje dopušča, v trpljenje polaga globok smisel.” V slavo- spevu maše za rajne slišimo besede:” Res nas žalosti gotova usoda smrti, a nas tolaži obljuba prihodnje nesmrtnosti.” To besedilo lahko nekoliko obrnemo in rečemo: “Res nas žalosti usoda trpljenja a nas tolaži obljuba, da nam ga bo Bog obrnil v dobro.”
    Ta obljuba ni prazna. Utemeljena je v Jezusovih besedah in v njegovem ravnanju. Njegovo dušno trpljenje na Oljski gori je bilo veliko in čutil ga je kot vsa- kdo od nas. Vedel je, da ga naslednji dan čaka sodba, obsodba, bičanje, križanje in smrt. Njegova duša je bila žalostna do smrti. Bal se je, spreletavala ga je groza, čutil se je osamljenega, iskal je tolažbo pri ljudeh in pri Očetu. Če nam je Jezus kje enak, nam je v trpljenju. Moč in tolažbo pa je zajemal v molitvi, v pogovoru z Očetom.
    če Jezusove prošnje, naj bi šel kelih mimo njega, ni uslišal. Obide nas skušnjava, da bi krivdo zvalili na Očeta, da Sina ni imel dovolj rad, ali pa na Sina ,da ni prav molil. Ne eno ne drugo ne drži. Jezus je prav molil in Oče ga je neizmerno ljubil. Sinovo molitev je uslišal drugače, lepše. Dal mu je moč, da je trpel do konca in dostojanstveno, tretji dan pa ga je obudil ter mu podelil večno slavo. Postal je naš odrešenik, kralj ne- bes in zemlje.

    Poznam ženo, ki je po hudi prometni nesreči pri 37 letih za vedno ohromela. Usojen ji je bil invalidski voziček. Le z berglami je z velikim naporom zmogla narediti kakšen omahujoč korak.

    Ni in ni se mogla s tem sprijazniti. Molila je devetdnevnice, zatekala se je k vsem mogočim priprošnjikom, vozili so jo na razna božja pota. Trudila se je vstajati in hoditi brez bergel ter pri tem klicala Boga in Marijo, da bi izsilila čudež ozdravljenja. A čudeža ni bilo. Večkrat je padla in se poškodovala, domači so jo opominjali, naj tega ne počenja, da se ji ne zgodi še kaj hujšega. Postajala je zagrenjena, obupana, vse težja sebi in drugim.

    Neke noči se je zbudila in nenadoma jo je spreletelo:” Vdaj se v Božjo voljo. Bog mora imeti s tvojo ohromelostjo kakšne načrte, sicer je ne bi bil dopustil. Daruj se mu za izpolnitev teh načrtov. Ne z upornostjo, temveč z vero, predanostjo in ljubeznijo.”
    Storila je tako. Vrnila se ji je vedrina, spet je dobila voljo do življenja. Z domačimi in obiskovalci se je lepo razumela. Nikomur ni dovolila, da bi jo pomiloval. Rekla je, da ima vsak človek svoj poklic njen pa biti na vozičku.
    Kelih trpljenja je postal kelih odrešenja .

    http://revija-prijatelj.rkc.si/021993.htm

  35. Miro says:

    ADVENT JE ČAS, KO NAJ BI PODVOJILI SVOJA PRIZADEVANJA ZA PREOBLIKOVANJE ŽIVLJENJA, DA NAS JEZUSOV DRUGI PRIHOD NE BI PRESENETIL!

    Ena izmed osrednjih duhovnih tem v adventu je čuječnost ali pozornost. To je čas, ko moramo biti pripravljeni in potrpežljivo pričakovati, da Jezus pride v naša srca, obenem pa pričakovati Kristusov drugi prihod ob koncu časov.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2020/12/04/molitev-s-katero-bomo-v-tem-adventnem-casu-se-bolj-cujeci

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  36. Miro says:

    OSMA ZAPOVED: NE PRIČAJ PO KRIVEM! – VSAK ČLOVEK JE POKLICAN K ISKRENOSTI IN RESNICOLJUBNOSTI V RAVNANJU IN GOVORJENJU!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kakšno dolžnost ima človek do resnice?
    Vsak človek je poklican k iskrenosti in resnicoljubnosti v ravnanju in govorjenju. Vsakdo ima dolžnost iskati resnico in se je oklepati ter vse svoje življenje uravnavati po zahtevah resnice. V Jezusu Kristusu se je v celoti razodela resnica Boga: on je Resnica. Kdor hodi za njim, živi v Duhu resnice, in se varuje dvoličnosti, pretvarjanja in hinavščine.

    Kako pričujemo za resnico?
    Kristjan mora izpričevati evangeljsko resnico na vseh področjih svoje javne in zasebne dejavnosti ter, če je potrebno, tudi z žrtvovanjem svojega življenja. Mučeništvo je najvišje pričevanje za resničnost vere.

    Kaj prepoveduje osma zapoved?
    Osma zapoved prepoveduje:

    -krivo pričevanje, krivo prisego, laž, katere teža se meri v skladu z resnico, ki jo laž popači, v skladu z okoliščinami in nameni tistega, ki jo zagreši, v skladu s škodo, ki jo utrpijo žrtve;

    -predrzno sodbo, opravljanje, obrekovanje, ki zmanjšajo ali škodujejo dobremu imenu in časti, do katere ima človek pravico;

    -laskanje, prilizovanje ali dobrikanje, zlasti če so povod za težke grehe ali za dosego nedovoljenih ugodnosti.

    Prestopek zoper resnico zahteva, da ga popravimo, če je povzročil škodo drugim.

    Kaj zahteva osma zapoved?
    Osma zapoved zahteva spoštovanje resnice, in sicer v povezavi z razločevanjem ljubezni:

    -pri obvestilu in informaciji, ki morata vselej upoštevati osebni in skupni blagor, obrambo zasebnega življenja, nevarnost pohujšanja;

    -pri varovanju poklicnih tajnosti, ki jih je treba vedno držati, razen v izjemnih primerih ob predložitvi sorazmerno tehtnih razlogov;

    -in tudi pri zaupnih sporočilih, ki so bila posredovana pod pečatom tajnosti.

    Kako je treba uporabljati sredstva družbenega obveščanja?
    Informacija prek sredstev obveščanja mora biti v službi skupnega blagra, vsebinsko mora vedno ustrezati resnici in biti neokrnjena ob upoštevanju tistih meja, ki jih nalagata pravo in človeški obzir. Vrhu tega mora biti informacija izrečena na pošten in primeren način, ki tenkočutno spoštuje nravne postave, zakonite pravice in dostojanstvo osebe.

    Kakšen je odnos med resnico, lepoto in sakralno umetnostjo?
    Resnica je sama po sebi lepa. S seboj prinaša sijaj duhovne lepote. Poleg besede so še številne izrazne oblike resnice, zlasti umetnine. Vznikajo iz talenta, ki ga je podaril Stvarnik, in iz napora človeka samega. Da bi bila sakralna umetnost resnična in lepa, mora klicati v spomin in poveličevati presežno skrivnost Boga, ki se je prikazala v Kristusu, in voditi k adoraciji, molitvi in k ljubezni do Boga stvarnika in odrešenika, ki je vzvišena lepota resnice in ljubezni.

    (Kompendij KKC, 521-526)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  37. Hvala says:

    SVETNICA FAVSTINA KOWALSKA JE REKLA :” KO SEM PRED DNEVOM VERNIH DUŠ V SOMRAKU ODŠLA NA POKOPALIŠČE, JE BIL VHOD ZAPRT. NEKOLIKO SEM ODPRLA VRATA IN REKLA:” ČE KAJ ŽELITE DUŠE, VAM BOM RADA UGODILA, KOLIKOR MI TO PRAVILA DOVOLJUJEJO.” TRDAJ SEM ZASLIŠALA BESEDE:” SPOLNI BOŽJO VOLJO.
    ME SMO TOLIKO SREČNE, KOLIKOR SMO SPOLNILE BOŽJO VOLJO.” (Dn 518).

    Prepustiti se popolnoma Jezusu, spolnjevati Njegovo voljo, čutiti Njegov objem ; On bo vse naredil: S svojimi prebodenimi rokami nas bo preoblikoval , tako, kot preoblikuje lončar posodo iz gline. NE BOJTE SE NJEGA, PREPUSTITE MU VSE IN OKUSITE ŽIVLJENJE!

  38. Hvala says:

    POPOLNOMA SE PREPUSTITI JEZUSU, ČETUDI BOLI. PREROJE JE ČLOVEK LAHKO LE , ČE SE POPOLNOMA PREPUSTI JEZUSU! Poglejmo in prisluhnimo!

    https://youtu.be/vYEvHfXd8GU

  39. Miro says:

    ŽUPNIK MARTIN GOLOB: SMO MOJSTRI JAMRANJA IN KRITIZIRANJA, NAJTI VESELJE V SVOJEM SRCU JE PA ŽE MALO VEČJI IZZIV – KO PRIZNAMO CELOTNO SLIKO SEBE, ŠELE TAKRAT LAHKO ZAČNEMO POT K BOLJŠEMU!

    O navdihujočih mislih župnika Martina Goloba več na:
    https://si.aleteia.org/2020/12/13/sveta-masa-z-martinom-golobom-v-zivo-na-3-adventno-nedeljo

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

    • Hvala says:

      Ja, res je: Smo vrhunski mojstri kritiziranja, godrnjanja, itd. Ko pridejo težki trenutki raje človek poseže po godrnjanju in kritiziranju namesto , da bi se oprijel Jezusa in prosil za pomoč. Vsak človek doživlja stisko in tudi vsak drugače reagira v stiski. Nekateri ne želijo vzeti Jezusovih zdravil, mogoče nimajo tudi zaupanja v njih, itd…

      Ob takih zapisih se spomnim na Izraelce. Bili so sužnji, pa so hoteli nazaj v suženjstvo zaradi tega , ker so se spominjali, kako so jedli kot sužnji meso, čebulo, sadje itd.. Niso mogli prenašati Gospodovega očiščevanja in učenja. Niso se zavedali, kako so s svojim godrnjanjem jezili Boga.

  40. Hvala says:

    FAVSTINA KOWALSKA JE REKLA:”VELIKA LJUBEZEN LAHKO MAJHNE STVARI SPREMENI V VELIKE IN SAMO LJUBEZEN DAJE NAŠIM DELOM VREDNOST. ČIM BOLJ POSTAJA NAŠA LJUBEZEN ČISTA, TEM MANJ NAS BO RAZJEDAL PLAMEN TRPLJENJA, KI ZA NAS PRENEHA BITI TRPLJENJE. POSTANE NAM RADOST. PO BOŽJI MILOSTI SEM ZDAJ PREJELA TAKO RAZPOLOŽENJE SRCA, DA NIKOLI NISEM BOLJ SREČNA KOT TAKRAT, KO TRPIM ZA JEZUSA, KI GA LJUBIM Z VSAKIM VZGIBOM SRCA (Dn 302).

  41. Hvala says:

    VEČ PREMIŠLJUJMO O JEZUSOVEM TRPLJENJU TER SI PRIZNAJMO: TO JE STORIL ZAME! TUDI, ČE BI JAZ BIL (a) EDINA OSEBA NA SVETU, BI JEZUS SPREJEL TO TRPLJENJE, SPREJEL BI GA ZAME.

    JEZUS, KI JE IZBRAL HOJO PO TEJ POTI, NAS KLIČE, DA MU SLEDIMO PO ISTI POTI PONIŽANJA, KO V DOLOČENIH TRENUTKIH ŽIVLJENJA NE NAJDEMO IZHODA IZ NAŠIH TEŽAV, KO SE POGREZAMO V NAJTEMNEJŠO NOČ, JE TO TRENUTEK NAŠEGA POPOLNEGA PONIŽANJA IN IZNIČENJA, JE URA, KO DOŽIVLJAMO, DA SMO KRHKI IN GREŠNIKI. IN SAMO V TEM TRENUTKU NE SMEMO ZAMASKIRATI NAŠEGA PORAZA, AMPAK SE ZAUPNO ODPRETI ZA UPANJE V BOGA, KOT JE TO STORIL JEZUS. VZEMIMO V ROKE KRIŽ IN GA MNOGOKRAT POLJUBIMO IN RECIMO: “HVALA JEZUS, HVALA GOSPOD “. (papež Frančišek Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/bog-zmaguje-v-porazu

    Res je, porazov in slabosti ne smemo zamaskirati , se jih izogibati oz. jih ne priznavati , ampak jih izročiti Jezusu, prositi za pomoč.
    Vedno poudarjam, da je z Jezusom potrebno tesno sodelovanje, moramo se pogovarjati z Njim , Ga spraševati itd. Ko sama naletim vsakodnevno na življenjske izzive, najprej pogledam in vprašam Jezusa, kaj On misli o tem in tem; kakšen je Njegov pogled na situacijo itd….Za mene je prvo to, kaj On misli in kaj On reče, ne kaj jaz mislim in kaj jaz rečem.

  42. Miro says:

    V ADVENTNEM RAZPOLOŽENJU SPREJEMAMO BLAGOVEST: GOSPOD JE BLIZU! DA BI ŽE PRIŠEL!

    Gospod je blizu! Sama beseda »blizu« je sicer kratka, toda tako polna vsebine! Blizu nam je nekdo, če ga lahko pokličemo. Blizu nam je nekdo, če nam je na neki način dosegljiv. Kot bi bil pred vrati. Ni še čisto tu, je pa navzoč v duši kot tisti, ki prihaja. Že vidimo znamenja njegovega prihoda, o čemer nam govori Božja beseda.

    »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij« (Mt 11, 4-5). »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15).

    V adventnem razpoloženju sprejemamo blagovest: Gospod je blizu! Da bi že prišel! Kako značilna je za prvo Cerkev ta skoraj nepotrpežljiva prošnja, to hrepenenje po Gospodovem ponovnem prihodu.

    (delno povzeto po knjigi Kruh besede, p. Alojz Bratina)

    Prosimo Gospoda za duhovno moč, da bi se po besedi apostola sv. Pavla vedno veselili, nepretrgoma molili in v vsem bili hvaležni!

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  43. Miro says:

    NEDELJA »VESELJA« ZAZNAMUJE PREHOD IZ PRVEGA, PRETEŽNO STROGEGA IN SPOKORNEGA DELA ADVENTNEGA ČAS, V DRUGI DEL, KJER JE V OSPREDJU PRIČAKOVANJE BLIŽINE BOŽJEGA ODREŠENJA!

    3. ADVENTNA NEDELJA (B) – ZMERAJ SE VESELITE V GOSPODU!

    Današnji odlomki Božje besede: Iz 61,1–2a.10–11; 1 Tes 5,16–24; Jn 1,6–8.19–28

    Razmišljanje p. Raneira Cantalamessa:
    V središču evangelija tretje adventne nedelje v vseh treh bogoslužnih letih je podoba Janeza Krstnika, ki ga Jezus označi, da je »več kakor prerok«. Mi smo Janezu Krstniku in njegovemu oznanilu posvetili razmišljanje pretekle nedelje. Današnji evangelij prinaša isto »pričevanje« Predhodnika ( »Glas vpijočega v puščavi …« ), z eno samo spremembo, da nam ga tokrat predstavi evangelist Janez, zadnjič pa ga je Marko.

    To nam omogoča, da izpostavimo neko drugo temo, ki jo najdemo v berilih in je dala celo ime tej nedelji. Tretja adventna nedelja se imenuje nedelja »veselja« in zaznamuje prehod iz prvega, pretežno strogega in spokornega dela adventnega časa, v drugi del, kjer je v ospredju pričakovanje bližine odrešenja. Poimenovanje tretje adventne nedelje prihaja od vabila »veselite se« (gaudete), ki ga slišimo na začetku maše.

    »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se … Gospod je blizu« (Flp 4,4–5).

    Toda tema veselja prevladuje tudi v drugih odlomkih Božje besede. V prvem berilu slišimo vzklik preroka: »Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu.«

    Psalm po berilu je Marijin slavospev, pri katerem ponavljamo odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.« Drugo berilo pa se začenja s Pavlovimi besedami: »Bratje, zmeraj se veselite.«

    Daljše besedilo razmišljanja p. Raneira Cantalamessa na:
    https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa

    MOLIMO:
    Gospod Jezus, Gospodar luči in teme, pošlji svojega Svetega Duha
    nad naše priprave na božič. Mi, ki imamo toliko opravkov, iščemo
    miren kotiček, da bi lahko vsak dan prisluhnili Tvojemu glasu. Mi,
    ki nas tare toliko skrbi, se veselimo Tvojega prihoda na zemljo.
    Mi, ki smo tako obilno blagoslovljeni, hrepenimo po popolni radosti
    Tvojega kraljestva. Mi, ki imamo obtežena srca, iščemo radost Tvoje
    navzočnosti.Mi smo Tvoje ljudstvo, ki tavamo v temi in iščemo luč.
    Tebi kličemo: »Pridi, Gospod Jezus!«
    (molitev napisal katoliški duhovnik Henri Nouwen, vir: Aleteia)

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  44. Miro says:

    SEDMA ZAPOVED: NE KRADI! – GRE ZA VESOLJNO NAMENITEV IN RAZDELITEV DOBRIN, ZASEBNO LASTNINO TER SPOŠTOVANJE OSEB, NJIHOVIH DOBRIN IN NEOKRNJENOSTI STVARSTVA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Za kaj gre v sedmi zapovedi?
    Gre za vesoljno namenitev in razdelitev dobrin, zasebno lastnino ter spoštovanje oseb, njihovih dobrin in neokrnjenosti stvarstva. Cerkev vidi v tej zapovedi utemeljen tudi svoj družbeni nauk, ki obsega pravilno ravnanje v gospodarstvu in družbenem življenju ter pravico in dolžnost človeškega dela, pravičnost in solidarnost med narodi, ljubezen do ubogih.

    Pod kakšnimi pogoji obstaja pravica do zasebne lastnine?
    Pravica do zasebne lastnine obstaja pod pogojem, da je bila pridobljena ali prejeta na pravičen način in da vesoljna namenitev dobrin za zadovoljitev osnovnih potreb vseh ljudi prvenstveno ostane.

    Kakšen je namen zasebne lastnine?
    Namen zasebne lastnine je zagotavljati svobodo in dostojanstvo posameznih oseb. Pomaga naj jim zadostiti osnovne potrebe tistih, za katere so odgovorni, in stati ob strani tudi drugim, ki živijo v stiski.

    Kaj ukazuje sedma zapoved?
    Sedma zapoved ukazuje spoštovanje tuje dobrine s tem, da izvršujemo dela pravičnosti in ljubezni, zmernosti in solidarnosti. Prav posebej ta zapoved zahteva spoštovanje danih obljub in sklenjenih pogodb; popravo storjene krivice in vrnitev krivično prisvojenega; spoštovanje neokrnjenosti stvarstva, tako da pametno in zmerno uporabljamo zaklade zemlje, rastline in živali po vsem svetu, s posebno pozornostjo do vrst, ki jim grozi izumrtje.

    Kakšen odnos mora imeti človek do živali?
    Človek mora ravnati z živalmi, ki so od Boga ustvarjena bitja, z dobrohotnostjo. Izogiba naj se tako pretirane ljubezni do njih kakor tudi njihove nerazsodne uporabe, zlasti pri znanstvenih poskusih, ki prestopajo razumne meje in povzročajo odvečne bolečine živalim.

    Kaj prepoveduje sedma zapoved?
    Sedma zapoved prepoveduje predvsem tatvino, ki je samovoljna prilastitev dobrine koga drugega zoper upravičeno lastnikovo voljo. To se dogaja tudi z izplačevanjem nepravične plače; s špekuliranjem glede vrednosti dobrin, da bi iz njih potegnili dobiček na škodo drugih; s ponarejanjem čekov in računov. Dalje prepoveduje utajo davkov in trgovske prevare, prostovoljno povzročanje škode pri zasebni ali javni lastnini. Prepoveduje tudi oderuštvo, korupcijo, zasebno zlorabo družbenih dobrin, nalašč slabo izvršena dela kakor tudi razsipnost.

    Kakšna je vsebina socialnega nauka Cerkve?
    Socialni nauk Cerkve je organski razvoj evangeljske resnice o dostojanstvu človeške osebe in o njeni družbeni razsežnosti. Vsebuje načela za razmišljanje, oblikuje kriterije za presojanje, daje napotke in smernice za delovanje.

    Kdaj Cerkev poseže vmes na socialnem področju?
    Cerkev poseže vmes s tem, da izreka nravno sodbo v gospodarski in družbeni zadevi, kadar to zahtevajo osnovne pravice osebe, skupnega blagra ali zveličanja duš.

    Kako naj se vzpostavi socialno in ekonomsko življenje?
    V skladu z lastnimi metodami naj se v okviru nravnega reda in socialne pravičnosti tako vzpostavi, da bo v službi celega človeka v njegovi neokrnjenosti in vse človeške skupnosti. Človek mora biti začetnik, središče in cilj ekonomskega in socialnega življenja.

    Kaj nasprotuje družbenemu nauku Cerkve?
    Družbenemu nauku Cerkve nasprotujejo ekonomski in družbeni sistemi, ki teptajo temeljne pravice osebe ali imajo dobiček za izključno pravilo in poslednji cilj. Zato Cerkev zavrača ideologije, pridružene v modernih časih “komunizmu” ali ateističnim in totalitarnim oblikam “socializma”. Cerkev poleg tega zavrača individualizem in absolutno prednost tržne zakonitosti nad človeškim delom v praksi “kapitalizma”.

    Kakšen pomen ima delo za človeka?
    Delo je za človeka dolžnost in pravica, po njem sodeluje z Bogom Stvarnikom. Ko namreč oseba dela z zavzetostjo in pristojnostjo, dovršuje zmožnosti, vpisane v njegovo naravo, časti Stvarnikove darove in prejete talente, vzdržuje sebe in svoje domače, služi človeški skupnosti. Delo more biti vrhu tega sredstvo posvečenja in sodelovanja s Kristusom za zveličanje drugih.

    Do kakšnega dela ima vsak človek pravico?
    Dostop do varnega in poštenega dela mora biti brez krivične diskriminacije odprt vsakemu človeku, ob spoštovanju svobodne ekonomske pobude in pravega plačila.

    Kakšna je odgovornost države glede dela?
    Stvar države je zagotoviti osebno svobodo in lastnino kakor tudi stabilno valuto in učinkovite javne službe; nadzorovati in voditi izvajanje človekovih pravic na gospodarskem področju. Glede na okoliščine mora družba pomagati državljanom najti delo.

    Kakšno nalogo imajo voditelji podjetij?
    Voditelji podjetij nosijo družbeno in gospodarsko odgovornost za svoje posle. Upoštevati morajo blagor ljudi in ne le povečevanje dobičkov, tudi če so ti potrebni za zagotavljanje investicij, prihodnost podjetij, zaposlenost in pozitiven razvoj gospodarskega življenja.

    Kakšne dolžnosti imajo delavci?
    Delavci morajo opravljati svoje delo z zavzetostjo, pristojnostjo in predanostjo. Morebitna nesoglasja morajo reševati s pogovorom. Zatekanje k nenasilni stavki je nravno zakonito, kadar se pokaže kot nujno sredstvo za dosego sorazmernega dohodka in upoštevajoč skupni blagor.

    Kako se udejanjata pravičnost in solidarnost med narodi?
    Na mednarodni ravni morajo vsi narodi in ustanove sodelovati v solidarnosti in subsidiarnosti z namenom, da odpravijo ali vsaj zmanjšajo bedo, neenakost gospodarskih virov in sredstev, ekonomske in socialne krivice, izkoriščanje oseb, kopičenje dolgov ubogih dežel, sprevržene mehanizme, ki ovirajo razvoj manj razvitih dežel.

    Na kakšen način se kristjani udeležujejo političnega in družbenega življenja?
    Verni laiki neposredno posegajo v politično in družbeno življenje, ko s krščansko vnemo vnašajo življenje v zemeljske stvarnosti in sodelujejo z vsemi kot pristni pričevalci za evangelij in kot delavci za mir in pravičnost.

    Ob čem se navdihuje ljubezen do ubogih?
    Ljubezen do ubogih se navdihuje ob evangeliju blagrov in Jezusovem zgledu v njegovi nenehni pozornosti do ubogih. Jezus je rekel: “Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili” (Mt 25,40). Ljubezen do ubogih se udejanja v prizadevanju proti gmotnemu uboštvu, a tudi proti številnim oblikam kulturnega, moralnega in religioznega uboštva. Dela duhovnega in telesnega usmiljenja ter številne dobrodelne ustanove, ki so se porajale v teku stoletij, so konkretno pričevanje prednostne ljubezni do ubogih, ki označuje Jezusove učence.

    (Kompendij KKC, 503-520)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  45. Miro says:

    EVHARISTIČNA DARITEV JE ZAKRAMENT USMILJENJA, ZNAMENJE EDINOSTI, VEZ LJUBEZNI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Obhajilo vliva odločnost in pogum,
    ki nam ju noben človekov poseg
    ali znanost ne moreta pridobiti.
    (Janez XXIII.)

    Od zadnje večerje do Kalvarije,
    od Kalvarije do zadnje večerje.
    To sta skrajnosti poti, po kateri hodijo
    evharistične duše, ko iščejo počitka
    in krepčila, ker so prepričane,
    da se bodo tu vedno srečale z Jezusom.
    (Wilhelm Mühs)

    Evharistična daritev je zakrament
    usmiljenja, znamenje edinosti, vez ljubezni.
    (Konstitucija o svetem bogoslužju)

    Jezus bo tvoj sodnik, ko boš izdihnil.
    Poskrbi, da ti bo naklonjen, dokler imaš
    še čas, in mu bodi blizu v evharistiji.
    (Pierre Duvalier)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  46. Hvala says:

    VELIKOKRAT OMENJAMO MATI TEREZIJO IN PROUČUJEMO NJENO ŽIVLJENJE. NAJ PRI BOGU IZPROSI POTREBNIH MILOSTI ZA VSE NAS.

    ČLOVEK SE NE RODI SVETNIK, SVETNIK LAHKO POSTANE , ČE SODELUJE Z BOGOM , ŽIVI PO BOŽJI VOLJI.
    MATI TEREZIJA NI IMELA ŽELJE ZAPUSTITI “CONE UDOBJA”, KO JE ZASLIŠALA KLIC. NA ZAČETKU JE BILA CELO ZELO VZNEMIRJENA.
    GOSPOD ČLOVEKA NE POŠLJE NA POT, V DOLOČENO POSLANSTVO BREZ, DA GA TEMELJITO NE USPOSOBI ZA NALOGO, KI MU JO BO DAL, DA JO BO LAHKO UPRAVLJAL. MATER TEREZIJO JE GOSPOD PRIPRAVLJAL LETA IN LETA

    PO TRPLJENJU, KI GA JE PRESTAJALA, JI JE GOSPOD DELIL MILOSTI, DA BO SPOSOBNA OPRAVLJATI IN SODELOVATI V NJEGOVEM NAČRTU. BREZ TRPLJENJA NI MILOSTI. MATI TEREZIJA JE DOBILA KROTKO, PONIŽNO SRCE, DA JE LAHKO SLUŽILA DRUGIM.

    SAJ TUDI NA PLANINE IN GORE ČLOVEK NE MORE ITI BREZ PREDHODNE PRIPRAVE IN OBUTVE ITD…

    POGLEJMO MOJZESA, KOLIKO ČASA, GA JE GOSPOD PRIPRAVLJAL, DA JE POPELJAL IZRAELCE IZ SUŽNOSTI_ LETA IN DESETLETJA IN KO JE BIL USPOSOBLJEN PO GOSPODOVI PRESOJI, NE PO SVOJI, JE PRIŠEL DAN, KO SE JE TO PRIČELO DOGAJATI.

    VENDAR JE TUDI MOJZES IMEL TEŽAVE, KLJUB USPOSOBLJENOSTI IN NEPRESTANIM SODELOVANJEM Z BOGOM. LJUDSTVO JE BILO ZELO TRDOVRATNO, JEZILI SO BOGA IN MOJZESA. VENDAR JE VZTRAJAL IN TRPEL.

    POGLEJMO OČAKA ABRAHAMA, KI SO SE MU LJUDJE TUDI POSMEHOVALI, DA SE MU JE V STAROSTI POMRAČIL UM, DA NE VE KAJ GOVORI IN DELA, DA ZAPUŠČA SVOJ KRAJ ITD…. VENDAR PRI BOGU JE VSE MOGOČE. NE SAMO DA JE SARA RODILA SINA IZAKA V STAROSTI, IMELA JE TUDI TELESNO LEPOTO-PRI SEDEMDESETIH LETIH JE IZGLEDALA PO ZUNANJOSTI KOT PUNCA.

    TAM KJER DELUJE GOSPOD IN ŽELI, DA ČLOVEK IZPELJE NJEGOV NAČRT, SO VEDNO NASPROTOVANJA OD LJUDI. VEMO, KAKO JE BILO TO IZRAZITO PRI FAVSTINI KOWALSKI.
    VENDAR KAJ JE NAJBOLJ ZANIMIVO PRI VSEH LJUDEH, KI SO POSLUŠALI GOSPODOV GLAS IN SE NJEMU PODREDILI, NE PA LJUDEM?. ZANIMIVO IN RESNIČNO JE TO, DA JIH LJUDJE S SVOJIMI JEZIKI NISO MOGLI UNIČITI. ČE GOSPOD STOJI S TABO, KDO TI BO ŠKODOVAL? SAMO ZALETAVALI SO SE.
    ZATO NE SMEMO NIKOLI KLONITI PRED MIŠLJENJEM IN ZAHTEVAMI LJUDI, ČE TE NISO POSLANE OD BOGA.

    LJUDJE IMAMO PO SVOJI SLABOTNI NARAVI NAGNJENJE K GLEDANJU IN OBČUDOVANJU, KAJ JE NEKDO DOSEGEL ITD…. KOLIKO LJUDI PA JE DEJANSKO POMISLILO IN POMISLI, KAJ SO TI LJUDJE PRETRPELI, DA SO PUSTILI TAK PEČAT V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA IN DA SO IZPOLNILI GOSPODOV NAČRT. ČE BI SE ONI IZOGNILI TRPLJENU, ČE GA NE BI PREVZELI IN OSVOJILI, NE BI BILO PEČATOV V ZGODOVINI.

    BOG IMA NAČRT, HUDOBEC PA IMA TUDI NAČRT ZA ČLOVEKA, KAKO BI GA ODTRGAL OD BOGA. ZATO LETA IN LETA ZASTRUPLJA MISLI V ČLOVEKU, DA TA NAZADNJE PODLEŽE NJEGOVIM LAŽEM, ČE SE NE OKLENE BOGA.

    NEKA ZNANKA MI JE PRED LETI POVEDALA SVOJO ZGODBO. ONA JE BILA VERNA, HODILA JE TUDI REDNO K SVETI MAŠI. UKVARJALI SO SE Z JOGO, NE ONA, ZAKONEC IN KAJ SE JI JE ZGODILO. REKLA JE, DA JI JE ZAKON PROPADEL , TO POMENI, DA JE BILA LOČITEV, OTROKA PA STA BILA V ZELO TEŽKEM STANJU, BILE SO CELO MISLI NA SAMOMOR. IN KAJ JE ONA NAREDILA? REKLA JE, DA JE GOSPODU VSE IZROČILA, GRE VSAKO JUTRO PRED SLUŽBO K SVETI MAŠI, MOLI, SE TRUDI, ŽIVI TAKO KOT JE GOSPOD ZAPOVEDAL, TRPI ZA NJIH, SE ŽRTVUJE IN JE REKLA, DA SE JE STANJE ZAČELO SPREMINJATI NA BOLJŠE. HVALA BOGU. KDO NAJ REŠI OTROKE IN TUDI NJENEGA BIVŠEGA ZAKONCA?
    ČE JE VSE DOGAJANJE IZROČILA JEZUSU, HUDO STISKO, PROSILA POMOČI ITD..SE JE POTREBNO TUDI ŽRTVOVATI.

    DA LAHKO ČLOVEK IZ SVOJEGA SRCA REČE: ZGODI SE MI PO TVOJI VOLJI O BOG, LAHKO TRAJA TO LETA. SAMO Z BESEDO REČI GOSPODU, V SRCU PA JE SENCA DVOMA, NE GRE. V KNJIŽICI -MARIJA , KI RAZVEZUJE VOZLE-PROŠNJA K MARIJI, JE MED DRUGIMI STAVKI TUDI TALE:MARIJA, POMAGAJ MI, DA BOM LAHKO SPREJEL (a ) BOŽJI NAČRT V MOJEM ŽIVLJENJU, DA BOM TUDI JAZ MOGEL (a) REČI: “GOSPOD , ZGODI SE TVOJA VOLJA”.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  47. Miro says:

    TRETJA ADVENTNA NEDELJA SE IMENUJE NEDELJA »VESELJA« – ZMERAJ SE VESELITE V GOSPODU!

    3. adventna nedelja (B) – (Iz 61,1–2a.10–11; 1 Tes 5,16–24; Jn 1,6–8.19–28)

    BOŽJA BESEDA: »Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči« (Jn 1,6-8).

    Daljši evangeljski odlomek (Jn 1,6-8.19-28)
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C6-8.19-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Po razlagi p. Raniera Cantalamesse je v središču evangelija tretje adventne nedelje v vseh treh bogoslužnih letih podoba Janeza Krstnika, ki ga Jezus označi, da je »več kakor prerok«. Mi smo Janezu Krstniku in njegovemu oznanilu posvetili razmišljanje pretekle nedelje. Današnji evangelij prinaša isto »pričevanje« Predhodnika ( »Glas vpijočega v puščavi …« ), z eno samo spremembo, da nam ga tokrat predstavi evangelist Janez, zadnjič pa ga je Marko.

    To nam omogoča, da izpostavimo neko drugo temo, ki jo najdemo v berilih in je dala celo ime tej nedelji. Tretja adventna nedelja se imenuje nedelja »veselja« in zaznamuje prehod iz prvega, pretežno strogega in spokornega dela adventnega časa, v drugi del, kjer je v ospredju pričakovanje bližine odrešenja. Poimenovanje tretje adventne nedelje prihaja od vabila »veselite se« (gaudete), ki ga slišimo na začetku maše.

    »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se … Gospod je blizu« (Flp 4,4–5).

    Toda tema veselja prevladuje tudi v drugih odlomkih Božje besede. V prvem berilu slišimo vzklik preroka: »Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu.«

    Psalm po berilu je Marijin slavospev, pri katerem ponavljamo odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.« Drugo berilo pa se začenja s Pavlovimi besedami: »Bratje, zmeraj se veselite.«

    Več o tem razmišljanju p. Raniera Cantalamessa na:
    https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa

    Sv. Pavel, ki gotovo ni živel v neki »coni udobja«, ampak je pretrpel celo vrsto hudih stisk in trpljenja, tudi nam pravi: »Veselite se v Gospodu« (Flp 4,4). Kako naj se veselimo v sedanjih hudih razmerah, ko nas pesti širjenje koronavirusa? Tako, da z zaupanjem vse izročamo Gospodu, ga v molitvi prosimo, naj nam podari veselje v moči Svetega Duha, ter vse delamo z veseljem v Njegovi moči, tako kot On pričakuje od nas – v dušni in telesni blagor naših bližnjih, za naše odrešenje in odrešenje sveta!

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  48. Miro says:

    TRETJA ADVENTNA NEDELJA SE IMENUJE NEDELJA »VESELJA« – ZMERAJ SE VESELITE V GOSPODU!

    3. adventna nedelja (B) – (Iz 61,1–2a.10–11; 1 Tes 5,16–24; Jn 1,6–8.19–28)

    BOŽJA BESEDA: »Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči« (Jn 1,6-8).

    Daljši evangeljski odlomek (Jn 1,6-8.19-28)
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C6-8.19-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Po razlagi p. Raniera Cantalamesse je v središču evangelija tretje adventne nedelje v vseh treh bogoslužnih letih podoba Janeza Krstnika, ki ga Jezus označi, da je »več kakor prerok«. Mi smo Janezu Krstniku in njegovemu oznanilu posvetili razmišljanje pretekle nedelje. Današnji evangelij prinaša isto »pričevanje« Predhodnika ( »Glas vpijočega v puščavi …« ), z eno samo spremembo, da nam ga tokrat predstavi evangelist Janez, zadnjič pa ga je Marko.

    To nam omogoča, da izpostavimo neko drugo temo, ki jo najdemo v berilih in je dala celo ime tej nedelji. Tretja adventna nedelja se imenuje nedelja »veselja« in zaznamuje prehod iz prvega, pretežno strogega in spokornega dela adventnega časa, v drugi del, kjer je v ospredju pričakovanje bližine odrešenja. Poimenovanje tretje adventne nedelje prihaja od vabila »veselite se« (gaudete), ki ga slišimo na začetku maše.

    »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se … Gospod je blizu« (Flp 4,4–5).

    Toda tema veselja prevladuje tudi v drugih odlomkih Božje besede. V prvem berilu slišimo vzklik preroka: »Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu.«

    Psalm po berilu je Marijin slavospev, pri katerem ponavljamo odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.« Drugo berilo pa se začenja s Pavlovimi besedami: »Bratje, zmeraj se veselite.«

    Več o razmišljanju p. Raniera Cantalamessa na:
    https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa

    Sv. Pavel gotovo gotovo ni živel v neki »coni udobja«, ampak je pretrpel celo vrsto hudih stisk. Ta v trpljenju hudo preizkušani apostol tudi nam pravi: »Veselite se v Gospodu« (Flp 4,4). Kako naj se veselimo v sedanjih hudih razmerah, ko nas pesti širjenje koronavirusa? Tako, da z zaupanjem vse izročamo Gospodu, ga v molitvi prosimo, naj nam podari veselje v moči Svetega Duha, ter vse delamo z veseljem v Njegovi moči, tako kot On pričakuje od nas – v dušni in telesni blagor naših bližnjih, za naše odrešenje in odrešenje sveta!

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  49. Miro says:

    V ŽIVLJENJU NAS, TAKO ALI DRUGAČE, SPREMLJAJO ŠTEVILNE PREIZKUŠNJE IN STISKE. KAKO OHRANITI NOTRANJI MIR SREDI NAJHUJŠIH NEVIHT?

    BOŽJA BESEDA: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11, 28-30).

    Zaradi mnogih reči izgubljamo mir srca in se razburjamo. Stvari nam ne gredo, kot smo jih načrtovali, dogodki nas prehitevajo, največkrat pa za naš notranji nemir dolžimo ljudi okoli sebe. Jezus nam daje kratko in učinkovito navodilo: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Kadar koli dopustimo, da nam kar koli vzame notranji mir, dokazujemo, da v Jezusovi šoli nismo opravili tega izpita (delno povzeto po razlagi v knjigi: Beseda da Besedo, p. Franc Cerar).

    Prosim Gospoda za to, kar si želim: naj poznavanje njegove ljubezni prepoji moje srce in naj odgovorim z isto ljubeznijo (molitvena spodbuda p. Silvana Faustija, Skupnost bere Matejev evangelij; to izjemno knjigo zelo priporočam v vsakodnevno branje).

    Vsak dan odpirajmo svoje srce in z veseljem sprejemajmo Gospodovo ljubezen! Več ko bo v našem srcu Jezusove ljubezni, bolj jo bomo lahko razdajali bližnjim, manj nas bo težilo breme. Če se hočemo o tem sami prepričati, je to potrebno prakticirati, ni druge poti. Pri tem se ne zanašajmo na naše moči, čeprav so tudi te potrebne, ampak se predvsem opirajmo na palico Gospodove moči!

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  50. Hvala says:

    KO SEM BILA ŠE PUNČKA, SEM ZELO RADA OPAZOVALA STAREJŠE LJUDI. LJUDI, KI JIM JE ŽIVLJENJE ZARISALO ČRTE NA OBRAZ. VENDAR SEDAJ NE MISLIM GOVORITI O ZUNANJOSTI.

    OPAZOVALA SEM STARE STARŠE, SOSEDE IN DRUGE, IMELA SEM VEDNO SPOŠTOVANJE DO NJIH, VELIKOKRAT SEM RAZMIŠLJALA , KAKO SO SE VNJIHOVIH ŽIVLJENJIH POZNALE IN ZARISALE MOČNE ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE. ŽELELA SEM , DA BI NEKAKO ŽIVELA Z NJIHOVO MILINO, POTRPEŽLJIVOSTJO, ŽIVLJENSKIMI IZKUŠNJAMI , PA TUDI SOOČENJEM S TRPLJENJEM , KI JE POVEZANO S STAROSTJO. OB SREČANJU S STAREJŠIMI SEM PRIČAKOVALA SAMO “SONCE” VSE SEM VIDELA SAMO LEPO PRI NJIH , VSE DOBRO. VENDAR PRIDE TUDI DRUGO SPOZNANJE.

    V ZADNJIH LETIH ZELO POGOSTO V POGOVORU ZASLEDIM, KAKO MOČAN STRAH JE V NJIH , KAKO ZELO SE BOJIJO BOLEZNI, DA NE BI TRPELI. KAJ DELA TA STRAH V ČLOVEKU? RES JE TEŽKO. ZA VSAKO NOVO LETO, KO SI LJUDJE PONAVADI ČESTITAJO OZ. ČESTITAMO NISEM SLIŠALA SKORAJ NOBENE DRUGE ŽELJE KOT: SAMO, DA BO ZDRAVJE, DA BI BIL ZDRAV, DA BI BILA ZDRAVA, DA NE BI TRPEL, DA NE TRPELA, ….GOVORIJO SAMO O TELESNEM ZDRAVJU.

    TO ČLOVEK SPREJME. NIKAKOR PA MI NE GREDO V GLAVO IZJAVE , KI JIH OD NEKATERIH STAREJŠIH TUDI SLIŠIMO, KI CELO IZJAVIJO, DA BI SE NAJRAJE SAMI POKONČALI, KOT PA TRPELI.

    MRAZ IN MEČ ME PRESUNE SKOZI SRCE OB TAKIH BESEDAH. NE VEM , KAJ NAJ REČEM NA TO. VEDNO SEM MISLILA, DA SO TOLIKO ODPORNI OD VSEH ŽIVLJENJSKIH PREIZKUŠENJ, DA KAJ TAKEGA NE BODO GOVORILI. NE VEM, ENOSTAVNO NIMAM BESED, NE RAZUMEM, NISEM PRIČAKOVALA TEGA. VEDNO SE RAZMIŠLJALA, DA OB VSEM TRPLJENJU, KI SO GA ŽE DALI SKOZI, NIMAJO VEČ PREBLEMA. VENDAR TEMU NI TAKO.

    BOŽJE USMILJENJE, KI ZAOBJEMA CEL SVET, NAJ SE RAZLIJE NA VSE NAS!

  51. Hvala says:

    SMISEL TRPLJENJA
    ———————————————————————————————————————————————————

    O TRPLJENJU GOVORIMO KAR NAPREJ, JE ZELO PEREČA ZADEVA, KAJTI VSAK ČLOVEK BI SE TRPLJENJU RAD IZGOGNIL.

    KER JE NAŠ VZORNIK JEZUS, IN KER MORAMO POSLUŠATI NJEGOVO BESEDO, ČE ŽELIMO IZPOLNJEVATI NJJEGOV NAUK, POGLEJMO, KAJ ON PRAVI, ČE GA VPRAŠAMO ZAKAJ TRPLJENJE.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Poglejmo, kako to opisuje pater Peter Žakelj:

    JEZUS PRAVI: “KDOR HOČE ITI ZA MENOJ, MORA VZETI VSAK DAN SVOJ KRIŽ IN HODITI ZA MENOJ”.

    KRIŽ, T.J. TRPLJENJE, JE JASEN SOPOTNIK VSAKEGA, KI ŽELI HODITI ZA JEZUSOM. ZAKAJ?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    1. TRPLJENJE JE NAPREJ ŠOLA LJUBEZNI
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    JEZUS PRAVI, DA JE NAJVEČJA LJUBEZEN V TEM, DA KDO DA SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOJE PRIJATELJE . UMRETI ZA DRUGEGA JE VIŠEK TRPLJENJA. BREZ DAROVANJA NI LJUBEZNI.

    ZAKAJ SE SPRENEVEDAMO, ČEMU TRPLJENJE, SAJ JE JASNO:ČE HOČEŠ LJUBITI, MORAŠ TRPETI!.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    LJUBEZNI BREZ ODPOVEDI, ŽRTVE, UMIRANJA, TOREJ BREZ TRPLJENJA PREPROSTO NI.
    TRPLJENJE JE ŠOLA LJUBEZNI.

    2. TRPLJENJE JE ŠOLA KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    JEZUS PRAVI:”UČITE SE OD MENE, KER SEM KROTAK IN IZ SRCA PONIŽEN. JEZUS POKAŽE POT DO TE KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI. SAM SPREJEMA NASE KRIŽ ZASRAMOVANJA IN PONIŽANJA, ČEPRAV BI SE LAHKO IZOGNIL TRPLJENJU, SAJ JE IMEL BOŽJO MOČ, V PONIŽNOSTI SPREJME VSE PONIŽANJE IN NOSI KRIŽ. ZAKAJ?
    ZATO, DA BI SE MI NE SPRENEVEDALI, ČEMU TRPLJENJE. BREZ SPREJETEGA PONIŽANJA, SE NE BOMO NAUČILI PONIŽNOSTI, BREZ TIHEGA PRENAŠANJA TRPLJENJA, NE BOMO POSTALI KROTKI. TRPLJENJE JE ŠOLA KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI, DA BI LAHKO ŽIVELI V LJUBEZNI Z DRUGIM.

    3. TRPLJENJA JE ŠOLA SOČUTJA
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    ZAKAJ JE JEZUS PREMOGEL TOLIKO SOČUTJA DO NAJBOLJ UBOGIH?
    KER JE VES ČAS SPREJEMAL NASE TRPLJENJE: ZAVRŽENOST OB ROJTVU, SKUŠNJAVE V PUŠČAVI, NERAZUMEVANJE IN ODRNJENOST PRI OZNANJEVANJU, PREZIR IN PONIŽEVANJE NA KRIŽU. TRPLJENJE, KI JE SPREJETO IZ LJUBEZNI DO SOČLOVEKA, JE ŠOLA SOČUTJA, ZATO GA POTREBUJEMO , IN NE NAZADNJE : TRPLJENJE JE CENA ODREŠENJA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    JEZUS TRPI, DA NAS ČE SE GA OKLENEMO OPERE NAŠIH GREHOV, DA UNIČI SMRT, KI SMO JI PO GREHU ZAPISANI. JEZUSOVO TRPLJENJE JE CENA ZA NAŠE ODREŠENJE! IN ZAKAJ NAŠE TRPLJENJE? DA ZADOSTIMO ZA SVOJE GREHE IN ČE NAM NE USPE ŠE KAJ VEČ, DA S SVOJIM TRPLJENJEM SODELUJEMO PRI JEZUSOVI ŽRTVI.

    PRIZNATI SI MORAMO, DA JE NAŠE UGANKARSTVO OKROG ISKANJA SMISLA TRPLJENJA PREDVSEM IZMIKANJE TRPLJENJU SAMEMU.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    JEZUS JE ODGOVORIL NA VPRAŠANJE ČEMU TRPLJENJE! VZEMIMO NASE SVOJ KRIŽ IN STOPIMO V ŠOLO LJUBEZNI, KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI TER SOČUTJA.

    BODIMO POGUMNI IN S KRISTUSOM BREZ UPORA SODELUJMO PRI ODREŠENJU. NAJ BO TVOJ KRIŽ SODELOVANJE PRI ODREŠENJU TEBE IN BLIŽNJIH.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Zakaj se kar naprej sprenevedamo kot pravi pater Peter Žakelj in iščemo tisti ZAKAJ trpljenje? To počnemo, da bi se izognili trpljenju.

    Poglejmo dalje, kako bomo usmiljeni do drugih in sočutni, kako jim bomo delali dobra dela in pomagali, ČE NE BOMO IMELI SOČUTJA, KI GA DOBIMO S TRPLJENJEM, KOT JE POVEDAL JEZUS ??? Kako??? Nemogoče, ker človek, ki ni trpel, ne more pomagati sočloveku, to je potem samo brezplodno človeško govoričenje.

    Če bomo rekli Jezusu, da se želimo zveličati, ne pa pogubiti in tudi želimo, da se naši otroci in vsi najbližji, ki jih imamo radi, da se zveličajo, zakaj potem ravnamo kontra besedam, ko porivamo trpljenje stran os sebe. To delamo zato, ker smo slabotni.

    Kako se naj zveličamo in kako se naj zveličajo oni, če ne želimo sprejeti trpljenja?

    Velikokrat govorimo o LJUBEZNI. VEMO KAJ JE PRAVA LJUBEZEN, KAJ JE JEZUS POVEDAL O PRAVI LJUBEZNI.

    Sedaj bom razmišljala dalje. Za svoje otroke in svoje najbližje, za katere zatrjujemo , da jih neizmerno ljubimo in jih imamo radi, koliko izmed nas BI ŠLO NA KRIŽ, TAKO KOT JE ŠEL JEZUS , DA BI JIH REŠILI?!. KOLIKO LJUDI BI IMELO TOLIKŠNO LJUBEZEN NE SAMO V BESEDAH?!
    Kako bomo živeli v ljubezni z drugimi, če nimamo krotkosti , ki jo Jezus podeli po trpljenju. ?

    ZAPOMNITI SI MORAMO: BREZ TRPLJENJA NI ŽIVLJENJA IN NI ZVELIČANJA!

    V našem življenju se velikokrat zgodijo stvari, katerih pomena ne razumemo. Pogosto je naš prvi odziv razočaranje in upor.

    ČE SE NE POMIRIMO S SVOJO ZGODOVINO, NAM NE BO USPELO NAREDITI NITI NASLEDNJEGA KORAKA, KER BOMO VEDNO OSTAJALI TALCI SVOJIH PRIČAKOVANJ IN POSLEDIČNIH RAZOČARANJ.

    http://www.mirenski-grad.si/veliki-petek-smisel-trpljenja

    • Miro says:

      Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi na naši življenjski poti postopoma dojemali neizmerno vrednost Gospodovega križa, saj nam ta pomaga nositi pretežni del našega življenjskega križa! Celo nekateri najbolj učeni …, tega ne morejo dojeti v globini. Tako kot je vera velik Božji dar, je tudi približevanje skrivnostim svetega križa izjemen Božji dar. Bogu hvala za vse, kar nam podarja, sami po sebi ne premoremo čisto nič!

  52. Hvala says:

    Zakaj Bog ni preprečil epidemije koronavirusa

    Če je Bog vsemogočen in nas ima rad, zakaj je to dopustil?

    Bog ni nikoli obljubil, da ne bomo spoznali, kaj sta trpljenje in smrt

  53. Hvala says:

    KO ČLOVEK ODIDE IZ CONE UDOBJA IN GRE POMAGAT IZ PRAVEGA SOČUTJA IN USMILJENJA, NALETI NA DOGODKE, KI JIH NI PRIČAKOVAL, AMPAK SLEJ KO PREJ SE TO ZGODI.

    LJUDJE SMO ZELO RAZLIČNI PO KARAKTERJU, IMAMO RAZLIČNE OKUSE ZA HRANO, RAZLIČNE NAVADE. PRI STAREJŠIH LJUDEH, KI JE TRPLENJE ZELO HUDO ZARADI BOLEZNI ALI ČESA DRUGEGA IN ČE TO TRPLJENJE NI POVEZANO Z GOSPODOM, SE ODRAŽA NAVZVEN DO DRUGIH LJUDI. KAŽE SE LAHKO NA VEČ NAČINOV; NAPR, KOT JEZA, NEZADOVOLJSTVO S POSTREŽBO, NEZADOVOLJSTVO Z PODANO BESEDO S STRANI LJUDI, KI NUDIJO POMOČ, TUDI KOT ODRIVANJE LJUDI, KI ŽELIJO POMAGAT, LAHKO SO IZREČENE TUDI TEŽE BESEDE, KI ZELO ŽALIJO ALI PRIZADENEJA ČLOVEKA, KI NUDI POMOČ NEKOMU.

    VSAK , KI SE JE ODLOČIL NA KAKŠEN KOLI NAČIN POMAGATI SOČLOVEKU, SE MORA S TEM SPRIJAZNITI IN VZETI ZA DOBRO, ČE PA NE MORE VZRDRŽATI , PA PAČ NE MORE POMAGATI DRUGIM.

    VSE TO JE TUDI DOŽIVELA TUDI MATI TEREZIJA IN NJENE SESTRE.

    VČASIH PRIDE DAN, KO SMO LJUDJE RESNIČNO BOLJ OBČUTLJIVI. NEKOGA ZMOTI ŽE SAM EN POGLED, KI SE MU NE ZDI SPREJEMLJIV IN JE LAHKO ZELO UŽALJEN ZARADI TEGA.

    TUDI SAMA SEM MARSIKAJ ŽE VIDELA IN DOŽIVELA. NEKATERI LJUDJE SO ZADOVOLNJI Z VSAKO POMOČJO , KI MU JO NEKDO NUDI, NEKATERI PA NE IN POTEM PRIDE GODRNJANJE ITD….. TO VSAKODNEVNO DOŽIVLAJO ZAPOSLENI V BOLNIŠNICAH IN DRUGIH USTANOVAH.

    LAHKO PRIDE TUDI DO TEŽKIH OBTOŽB, ČE NEKDO NEKAM NEKAJ ZALOŽI, POTEM PA MISLI, DA MU JE KDO KAJ ODNESEL.
    GOSPODA MORAMO PROSITI ZA POMOČ, ZA VZDRŽLJIVOST IN VZRAJNOST PRI VSAKODNEVNIH NASPROTOVANJIH PA NAJ TI PRIHAJAJO IZ KATERE KOLI STRANI ALI ČLOVEKA. ŽIVLJENJE JE SESTAVLJENO TAKO, DA PAČ GLADKO NE BO ŠLO, BREZ TRPLJENJA. ZATO JE ZA OPRAVLJANJE DOLOČENIH DEL POTREBNA VELIKA POTRPEŽLJIVOST, SKUPAJ Z GOSPODOM LAHKO NAREDIMO MARSIKAJ.

  54. Miro says:

    MOLITEV, DA BI ZNALI SPREJETI BOLEZEN KOT DEL BOŽJE VOLJE!

    S spletne strani Aleteia:
    Ko zbolimo, še posebej, če gre za hujšo obliko bolezni, zelo težko sprejmemo dejstvo, da je to del Božjega načrta za naše življenje. Morda nas bo celo zamikalo, da bomo podvomili v Boga, izgubili zaupanje vanj in ga krivili za svoje trenutno stanje. Morda tega ne slišimo radi, toda pogosto se izkaže, bodisi v našem življenju ali pa v življenju svetnikov, da nas bolezen še bolj približa Bogu …

    Naslednja molitev nam lahko pomaga, da se bomo lažje sprijaznili s skrivnostno Gospodovo voljo:

    Gospod, sprejemam to bolezen iz tvojih rok in se v celoti
    predajam tvoji sveti volji, tako v življenju kot v smrti. Ne moja,
    tvoja volja naj se zgodi: kakor v nebesih, tako na zemlji.
    Gospod, vdajam se vsem bolečinam in neugodju svoje bolezni;
    moji grehi si zaslužijo še neskončno več od tega. Ti si pravičen
    Gospod in pravična je tudi tvoja sodba. Gospod, darujem ti vse
    svoje trpljenje, zdaj in v prihodnosti, da bom združen s trpljenjem
    svojega Odrešenika in z njim blagoslovljen. Gospod, večno te
    želim slaviti, v bolezni in zdravju; svoje srce in glas želim združiti
    z vso Cerkvijo, v nebesih in na zemlji, in te večno častiti. Amen

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2020/08/01/molitev-da-bi-znali-sprejeti-bolezen-kot-del-bozje-volje

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  55. Miro says:

    DANES SE SPOMINJAMO GUADALUPSKE MATERE BOŽJE!

    V Mehiki in vsej Latinski Ameriki danes praznujejo začetek guadalupske Marijine božje poti, ko se je leta 1531 na griču Tepeyac pri Mexicu Marija prikazala Janezu Didaku (Juan Dieg), zdaj blaženemu (goduje 9. decembra). Leta 1754 je bilo po izčrpnih preiskavah dovoljeno tudi bogoslužje v spomin tega dogodka. Sv. Pij X. je leta 1910 dovolil, da guadalupsko Marijo s praznikom častijo v vsej Latinski Ameriki. Papež Janez Pavel II. je ob svojem obisku Mehike v Marijinem svetišču 23. januarja 1999 določil, da praznik liturgično obhajajo odslej v vsej Ameriki. (povzeto po spletni strani: marija.si)

    Guadalupska Mati Božja, prosi za nas!

  56. Miro says:

    ŠESTA ZAPOVED: NE PREŠUŠTVUJ! – VSI SO V HOJI ZA KRISTUSOM, KI JE VZOR VSAK ČISTOSTI, POKLICANI, DA ŽIVIJO ČISTO ŽIVLJENJE V SKLADU S SVOJIM ŽIVLJENJSKIM STANOM … (več v nadaljevanju)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kakšno nalogo ima človeška oseba do svoje spolne identitete?
    Bog je ustvaril človeka kot moža in ženo z enakim osebnim dostojanstvom in vpisal vanj poklicanost k ljubezni in občestvu. Stvar vsakega je, da sprejme svojo spolno identiteto ter spozna njeno pomembnost za vso osebo, njeno specifičnost in komplementarnost (dopolnilnost).

    Kaj je čistost?
    Čistost je uspela integracija (vključitev) spolnosti v osebo. Spolnost postane resnično človeška, kadar je na pravilen način zajeta v odnos od osebe do osebe. Čistost je nravna krepost, božji dar, milost, sad delovanja Duha.

    Kaj vsebuje krepost čistosti?
    Čistost vsebuje vajo v obvladovanju samega sebe kot izraz človeške svobode, naravnane k podarjanju samega sebe. V ta namen je potrebna celovita in trajna vzgoja, ki napreduje po stopnjah rasti.

    Katera sredstva pomagajo živeti čistost?
    Na voljo so številna sredstva: božja milost, pomoč zakramentov, molitev, poznavanje samega sebe, prakticiranje askeze, prilagojene različnim položajem, uresničevanje nravnih kreposti, zlasti kreposti zmernosti, ki teži k temu, da bi z razumnostjo prežela strasti.

    Na kakšen način so vsi poklicani živeti čistost?
    Vsi so v hoji za Kristusom, ki je vzor vsake čistosti, poklicani, da živijo čisto življenje v skladu s svojim življenjskim stanom: eni živijo v čistosti ali posvečenem celibatu, odličnem načinu, kako sebe lažje predati Bogu z nerazdeljenim srcem; drugi, če so poročeni, živijo zakonsko čistost; če niso poročeni, živijo čistost v vzdržnosti.

    Kateri so glavni grehi zoper čistost?
    Grehi, ki vsak po naravi svojega predmeta hudo nasprotujejo čistosti, so: prešuštvo, masturbacija (samozadovoljevanje), nečistovanje, pornografija, prostitucija, posilstvo, homoseksualna dejanja. Ti grehi so izraz glavnega greha nečistosti. Če so zagrešeni nad mladoletnimi, so takšna dejanja še hujša, ker so napad na njihovo fizično in nravstveno integriteto (neokrnjenost).

    Zakaj šesta zapoved prepoveduje vse grehe zoper čistost, čeprav se zapoved glasi: “Ne prešuštvuj”?
    Čeprav v svetopisemskem besedilu dekaloga beremo: “Ne prešuštvuj” (2 Mz 20,14), izročilo Cerkve sledi v celoti vsem nravnim naukom Stare in Nove zaveze in razume šesto božjo zapoved tako, da zaobseže vse grehe zoper čistost.

    Kakšna je naloga civilnih oblasti do čistosti?
    Civilne oblasti, ki so dolžne podpirati spoštovanje dostojanstva osebe, morajo prispevati k ustvarjanju okolja, ugodnega za čistost. Z ustreznimi zakoni morajo preprečevati širjenje nekaterih prej omenjenih hudih prestopkov zoper čistost, da bi obvarovale zlasti mladoletne in slabotnejše.

    Katere so dobrine zakonske ljubezni, na katere je spolnost naravnana?
    Dobrine zakonske ljubezni, ki je za krščene posvečena z zakramentom zakona, so: enost, zvestoba, nerazvezljivost in odprtost za rodovitnost.

    Kakšen smisel ima zakonsko dejanje?
    Zakonsko dejanje ima dvojni smisel: smisel združitve (medsebojna podaritev zakoncev) in smisel roditve (odprtost za porajanje življenja). Nihče ne sme pretrgati neločljive povezave, ki jo je Bog hotel med dvema smisloma zakonskega dejanja, in izključevati enega ali drugega od njiju.

    Kdaj je urejanje rojstev nravno?
    Urejanje rojstev, ki predstavlja enega od vidikov odgovornega očetovstva in materinstva, je objektivno v skladu z nravnostjo, kadar ga zakonci udejanjajo brez zunanjih ukazov, tudi ne iz sebičnosti, ampak iz resnih nagibov in z metodami, ki se skladajo z objektivnimi merili nravnosti, to je z občasno vzdržnostjo in z zatekanjem k neplodnim obdobjem.

    Katera so nenravna sredstva za urejanje rojstev?
    Notranje nenravno je vsako dejanje, ki bi bodisi v predvidevanju zakonskega dejanja ali v njegovem poteku ali v njegovih naravnih posledicah hotelo služiti kot cilj ali kot sredstvo za preprečitev porajanja življenja. Taka dejanja so na primer neposredna sterilizacija ali kontracepcija.

    Zakaj sta umetna osemenitev in oploditev nenravni?
    Nenravni sta zato, ker razdružujeta dejanje roditve od dejanja, s katerim se zakonca podarjata drug drugemu; tako vzpostavljata gospostvo tehnike nad izvorom in namenom človeške osebe. Tehnike heterologne osemenitve in oploditve, pri katerih je vključena tretja oseba zunaj zakonskega para, kršijo poleg tega otrokovo pravico, da izhaja od enega očeta in ene matere, ki ju pozna, ki sta med seboj povezana z zakonom in ki imata izključno pravico, da postaneta oče in mati samo drug prek drugega.

    Kako gledamo na otroka?
    Otrok je božji dar, najodličnejši dar zakona. Ne obstaja pravica do otrok (“hočem otroka za vsako ceno”). Pač pa ima otrok pravico, da je sad zakonskega dejanja svojih staršev; otrok ima tudi pravico biti spoštovan kot oseba že od prvega trenutka svojega spočetja.

    Kaj moreta storiti zakonca, kadar nimata otrok?
    Če zakoncema, potem ko sta izčrpala vsa zakonita medicinska sredstva, ni bil podarjen otrok, moreta izkazovati svojo velikodušnost tako, da varujeta ali posvojita otroke ali spolnjujeta zahtevna opravila služenja bližnjemu. Na ta način postaneta v bogati meri duhovno rodovitna.

    Katere so kršitve dostojanstva zakona?
    Takšne kršitve so: prešuštvo, ločitev zakona, mnogoženstvo, krvoskrunstvo (incest), svobodna zveza (konvivenca ali skupno prebivanje, konkubinat ali priležništvo), zakonsko dejanje pred zakonom ali zunaj njega.

    (Kompendij KKC, 487-502)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  57. Janez says:

    Družina Sveta Mati Terezija: »Če bom kdaj svetnica, bom svetnica ‘teme’.«
    23. 9. 2007 | Marjan Pogačnik | Duhovnost

    Podrobnejše razkritje mističnega življenja kalkutske svetnice matere Terezije in njene »noči vere«
    Celo človek, tako poln vere, upanja in ljubezni, kot je bila mati Terezija, je »trpel zaradi božje tišine«, je 1. septembra v Loretu dejal papež Benedikt XVI., ko je nagovoril množico mladih. Tudi drugi svetniki in svetnice so dožovčjči različne preizkušnje in težkoče, ker je tako hotel Bog in ker so bili tako kot Romarji v Nebeško Večnost prekaljeni in utrjeni v Veri, Pravičnosti in Bogaboječnosti. Ni Odrešenja brez preizkušenj in trpljenja, saj je trpel za vnas tudi naš Odrešenik Jezus Kristus.

    Papež je o preizkušnji kalkutske svetnice spregovoril prav v času, ko je izšla knjiga o notranjem duhovnem življenju matere Terezije, ki je v Združenih državah in drugod po svetu, tudi v nekatoliškem tisku, naletela na velik odmev. Delo z naslovom »Mother Teresa: Come Be My Light« – Mati Terezija: Pridi, bodi moja luč je uredil p. Brian Kolodiejchuk iz reda misijonarjev ljubezni, postulator za razglasitev matere Terezije za svetnico, ki je napisal tudi spremno besedilo. V knjigi so objavljena pisma, ki jih je redovnica, ki je umrla pred desetimi leti in je bila leta 2003 razglašena za blaženo, napisala v različnih časovnih obdobjih svojim duhovnim voditeljem. Njeni zapisi potrjujejo, da je zelo dolgo doživljala hudo notranjo preizkušnjo. O tem vidiku njenega notranjega doživljanja so v Vatikanu ob razglasitvi za blaženo v uradni biografiji zapisali: »Obstaja junaška plat te velike žene, ki je bila razkrita šele po njeni smrti. Njeno notranje življenje, skrito pred očmi vseh, skrito celo tistim, ki so ji bili najbližji, je bilo zaznamovano z izkušnjo globokega, bolečega in neznosnega občutka ločenosti in celo zavrženosti od Boga, skupaj z rastočim hrepenenjem po njegovi ljubezni. To svojo notranjo izkušnjo je sama imenovala ‘tema’. Boleča noč njene duše, ki se je začela približno takrat, ko je začela svoje delo za uboge in ga nadaljevala do konca življenja, je mater Terezijo vodila v še globljo združenost z Bogom. Po temi je bila mistično deležna Jezusove žeje, njegovega bolečega in gorečega hrepenenja po ljubezni pa tudi notranjega obupa ubogih.«

    Med največjimi mistiki
    Kalkutska svetnica je svet pretresla z gorečo ljubeznijo do Boga in ljudi, še zlasti najbolj zapuščenih, in z izjemno rodovitnostjo – ustanovila je okoli 550 domov za uboge v več kot 130 državah, število njenih redovnikov in redovnic pa se je še po smrti s 3850 povzpelo na 4800. Odslej jo poznamo tudi po noči vere, ki njenemu duhovnemu življenju in rodovitnosti daje še drugačen pečat. Papeški pridigar Raniero Cantalamessa v članku v časniku Avvenire (28. avgusta letos) poudarja, da notranje preizkušnje »ne zmanjšujejo veličine matere Terezije, ampak jo samo še povečujejo in jo postavljajo ob bok največjim krščanskim mistikom«.

    Ključ, ki odpira skrivnost duhovnega življenja matere Terezije, je njena strastna ljubezen do Jezusa, pravi postulator Kolodiejchuk. Sama je o obdobju po odhodu iz rodnega Skopja in vstopu k sestram loretinkam zapisala: »Gorela sem od hrepenenja, da bi ga ljubila, kakor ga doslej še nihče ni ljubil«. Znamenje posebne ljubezni do Jezusa je bila zaobljuba, ki jo je pet let po večnih zaobljubah na spovednikovo dovoljenje napravila leta 1942 med duhovnimi vajami. Obljubila je, da Bogu ne bo nikoli ničesar odrekla; če bo to storila, pa bo to imela za smrtni greh. Kot je pozneje pojasnila, je »Jezusu hotela dati nekaj zelo lepega, nekaj brez pridržka«. Ta zaobljuba je bila središčna v njenem duhovnem življenju in ji je tudi dajala moči v obdobjih preizkušenj. Nanjo je gledala kot na sveto zvezo, ki jo je združevala z Ženinom.

    Ta je njeno obljubo vzel zares. Kot pričajo njena pisma, je po 10. septembru 1946 imela vrsto notranjih mističnih pogovorov z Jezusom. Prosil jo je, naj ustanovi popolnoma novo redovno skupnost, povsem posvečeno služenju najbolj ubogim med ubogimi. Dve ohranjeni Terezijini pismi govorita o tem, da je bil Terezijin odziv na Jezusovo povabilo zelo človeški. Strah jo je bilo, da bo to, za kar jo Jezus prosi, zelo težko. »Misel, da bi jedla, spala, živela kot Indijci, me je navdala s strahom,« je zapisala. Ljudje bodo mislili, da je nora, si je govorila. Vendar je Jezus s svojo prošnjo vztrajal. »Potem sem znova zaslišala zelo jasen glas: Vedno si govorila: ‘Stori z menoj, kar želiš.’ Zdaj hočem to storiti. Zdaj mi pusti, moja nevestica, moja mala. Ne boj se. Vedno bom s teboj. Trpela boš in zdaj trpiš, toda če si moja mala nevesta, nevesta križanega Jezusa, boš morala nositi te viharje v srcu. Pusti, da storim. Ne odklanjaj mi. Ljubeče mi zaupaj, slepo mi zaupaj’.«

    Občutek zapuščenosti in hrepenenje, ki boli
    Kmalu po tem, ko ji je nadškof Perier januarja 1948 dal dovoljenje, da začne živeti med najbolj ubogimi na ulicah Kalkute, se je spremenilo tudi njeno notranje doživljanje. Če je še pred tem čutila tesno združenost z Jezusom, tega občutka zdaj ni bilo več. »Kot da bi se mi moj Gospod do konca podaril. Toda sladkost in tolažba in združenje teh šestih mesecev so prehitro minili,« je zapisala p. Neunerju. Naenkrat se je čutila samo, ločeno od Ženina, po katerem je tako hrepenela. Ostala sta ji le še predanost in slepo zaupanje.

    »V duši čutim le strašno bolečino izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares,« beremo v enem izmed njenih pisem. V drugem pa je zapisala: »To strašno hrepenenje še naprej raste in čutim, kot da se bo nekoč nekaj v meni zlomilo. In potem ta tema, ta osamljenost, ta občutek strašne samote. In vendar hrepenim po Bogu. Hrepenim, da bi ga ljubila z vsako kapljico življenja v sebi. Hočem ga ljubiti z globoko osebno ljubeznijo.« »V moji duši je toliko protislovja, globoko hrepenenje po Bogu, tako globoko, da boli, nenehno trpljenje – hkrati pa občutek, da nisem zaželena od Boga, da sem zavržena, prazna, brez vere, brez ljubezni, brez gorečnosti …«

    Kljub tem strašnim občutkom se je še naprej izročala Bogu: »Tema je tako temna in bolečina tako boleča, toda sprejmem, kar koli mi daje, in dajem, kar koli vzame.«

    Temna noč vere
    V tem doživljanju matere Terezije ni težko prepoznati značilnega znamenja za to, kar po svetem Janezu od Križa učitelji mistike običajno imenujejo temna noč vere, pravi papeški pridigar Cantalamessa. Na poti duhovne rasti obdobja duhovne preizkušenosti ali »noči čutov«, kot jih tudi imenuje sv. Janez od Križa, niso neobičajen pojav, še zlasti pa so značilna za nekatere svetnike. V teh preizkušnjah se prečiščuje vera, to pa dušo vodi k popolnejši povezanosti z Bogom in večji nenavezanosti na stvari. »Zapuščeni smo tako,« noč vere opisuje Johannes Tauler, »da nimamo več zavesti Boga in pademo v tesnobo, da ne vemo, ali smo bili kdaj koli na pravi poti, pa tudi ne, ali Bog sploh obstaja, ali smo sami živi ali mrtvi. Prevzame nas čuden strah, zdi se, da se je vse na svetu uperilo proti nam. Nimamo več izkušnje ali zavedanja Boga, toda tudi do vsega drugega čutimo odpor in zdi se, da smo ujeti med dve steni.«

    Od samega začetka reda misijonark ljubezni je bila notranja tema sopotnica matere Terezije, je v pogovoru za Družino (št. 32/2003) in Božje okolje (št. 4/2003) povedal postulator p. Kolodiejchuk. Pisma, ki jih je napisala v petdesetih in šestdesetih letih, pričujejo o močni bolečini, ki jo je čutila zaradi velike želje po Bogu. Do premora v njeni preizkušnji je prišlo leta 1958, ko je zmagovito zapisala: »Danes je moja duša polna ljubezni, polna neizrazljivega veselja in neprekinjene združenosti v ljubezni«, vendar je ta predah trajal le nekaj tednov. Kasneje je o svoji temi pisala veliko manj, saj se je navadila živeti z njo. Še v sedemdesetih in osemdesetih letih se je o tem pogovarjala z duhovnimi voditelji. Dve leti pred smrtjo je dejala, da je prejela čudovit dar od Boga, da mu je lahko podarila praznino, ki jo je čutila. Kolikor vemo danes, pravi p. Kolodiejchuk, je mati Terezija ostala v stanju »temne« vere in popolne predanosti vse do smrti.

    Popoln molk o notranji preizkušnji
    Mati Terezija je o svoji preizkušnji molčala. Bala se je, da bi z govorjenjem o svojem notranjem doživljanju pozornost pritegnila nase. Škofa Periera iz Kalkute je prosila, naj drugemu škofu ničesar ne pove o mistični razsežnosti njenega življenja in nastanku reda, »kajti če bodo ljudje poznali začetek, se bodo osredotočili name in ne na Jezusa.« Ponavljala je: »Božje delo. To je božje delo.« Celo njej najbližji niso ničesar slutili. Po njenih navodilih naj bi duhovni voditelj uničil vsa njena pisma, vendar so se nekatera ohranila, ker je z njenim dovoljenjem nekatera skopiral za nadškofa in kasnejšega kardinala Lawrenca Picachyja, tako da so jih našli pri njem po njegovi smrti. Mati Terezija je s prikrivanjem lastnega doživljanja po besedah Raniera Cantalamesse na junaški način uresničila izrek puščavskih očetov, da je ne glede na to, kako veliko je trpljenje, naša zmaga nad njim v molku.

    Kot pravi p. Kolodiejchuk, so jo notranje preizkušnje ohranjale v ponižnosti. Čeprav je dobivala nagrade in bila deležna izjemne medijske pozornosti, je govorila, da se je to ne dotakne, ker hoče samo Jezusa. »Notranje trpljenje je bilo tako veliko, da vsa reklama in vse govorjenje name ni imelo nobenega učinka,« je dejala. Doživljanje notranje teme petdeset let je nekaj izjemnega tudi v primerjavi z drugimi svetniki, ker kaže na silno vero, kar je bila poleg ljubezni po besedah postulatorja ena izmed največjih njenih kreposti. To pa ji je bilo mogoče – kot je odgovorila v nekaj intervjujih na vprašanje, kako to zmore –zato, ker je prejemala Jezusa v evharistiji in našla moč v maši, molitvi, rožnem vencu.

    Mati Terezija je vzdržala hudo notranje trpljenje. »Pravijo, da ljudje v peklu trpijo večne bolečine zaradi izgube Boga; vse to trpljenje bi prestali, če bi imeli le malo upanja na to, da bodo nekoč posedovali Boga. V svoji duši čutim ta strašni občutek izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares.« Terezijino doživljanje nam pomaga razumeti sv. Katarina iz Genove, ki trpljenje duš v stanju notranje »teme« primerja s trpljenjem v vicah in pravi, »da je tako veliko, da ga je mogoče primerjati le s trpljenjem v peklu«, da pa je v njej »silno zadoščenje«, ki ga je mogoče primerjati le »z zadoščenjem svetnikov v nebesih«. Tudi po besedah Cantalamesse je napačno misliti, da je takšno življenje svetnikov zgolj trpljenje. V globini duš uživajo mir in veselje, ki sta neznana drugim ljudem in se rojevata iz gotovosti, da živijo po Božji volji, ki je močnejša, kot so dvomi.

    Odžejati Jezusovo žejo
    Kot pravi postulator Kolodiejchuk, je vse življenje matere Terezije in smisel njenega reda mogoče povzeti v en stavek – odžejati neskončno Kristusovo žejo na križu zaradi ljubezni in duš. Jezus je žejen naše ljubezni do njega, ki jo pokažemo s tem, pravi postulator, da mu damo svoje življenje in ga prepoznamo in ljubimo v najbolj ubogih. Na njegovo žejo za dušami pa odgovorimo tako, da postanemo kanal milosti za druge in napravimo božje sočutje navzoče.

    Tudi na svojo notranjo preizkušnjo je mati Terezija gledala kot na način, kako lahko poteši Jezusovo žejo na križu: »Če ti moja bolečina in moje trpljenje, moja tema in ločenost od tebe dajo vsaj kapljo tolažbe, moj Jezus, stori z menoj, kar hočeš … Vtisni trpljenje svojega srca v mojo dušo in v moje življenje … Rada bi odžejala tvojo žejo z zadnjo kapljo krvi, ki jo najdeš v meni. Ne skrbi, da bi se moral kmalu vrniti: pripravljena sem čakati nate vso večnost.«

    Njeno notranje trpljenje po besedah p. Kolodiejchuka ni toliko notranje očiščevanje kot zadoščevanje za grehe drugih. Sama je govorila, da je največje uboštvo v tem, da se čutimo neljubljene, nezaželene, odvečne, in prav to je sama izkušala v odnosu z Jezusom. Trpljenje za druge je bilo po besedah p. Kolodiejchuka del njene karizme za najbolj uboge. V trpljenju se ni poistovetila le z duševnim in gmotnim uboštvom, marveč se je poistovetila z neljubljenimi, osamljenimi, zavrženimi tudi na notranji ravni. Cantalamessa meni, da mati Terezija s svojo temo stoji na strani »poštenih« ateistov, tistih, ki božjo tišino doživljajo kot boleče breme in ki izkušajo bivanjski strah in popolno pomanjkanje smisla. »Želim si živeti v tem svetu ljudem, ki so daleč od Boga, ki so se obrnili tako daleč stran od Jezusove luči, jim pomagati, vzeti nase nekaj njihovega trpljenja.« To njeno naravnanost povzema tudi stavek, v katerem postulator vidi njen povzetek njenega poslanstva: »Če bom kdaj postala svetnica, bom zagotovo svetnica ‘teme’. Nenehno bom odsotna iz nebes, da bi bila luč tistim, ki so v temi na zemlji.«

    Gospod Prosim nauči nas Moliti in Pomnoži nam Vero. Pomagaj nam, da bomo delali vse prav in živeli pravično po Evangeliju. Hvala Ti Gospod, ki Živiš in Kraljuješ Vekomaj. Amen. Božja Ppomoč in Usmiljenje Ostani Vedno z Nami.

  58. Janez says:

    Papež Frančišek o Božjem kraljestvu: Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta

    Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

    Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
    Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

    Kaj je nebeško kraljestvo?
    Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

    Kako najti Božje kraljestvo?
    Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

    Papež Frančišek

    François Pollien: V duhu Jezusovih blagrov na Gori vsem ljudem

    Pusti Jezusu, da s svojim Duhom udejanja v tebi grešni in ubogi človek svoje blagre. Pusti mu, da hodi po svojih potih k tebi, zato da ti prinese svoje radosti in upanje. Pusti mu, da ti pomaga in te poveličuje, zato da bo v tebi poveličeval svojega Očeta. Pusti mu, da te prečka v vseh smereh in v vseh globinah, zato da bo tvoje bitje edinole in v celoti njegovo. Pusti mu, da použije tvoje življenje v svojo enost. Naj On deluje v tvojih čutilih, v tvojem srcu, v tvojem duhu, dokler mu ne boš po končanem delu mogel reči: »Vse je dovršeno« – ter boš izročil svojega duha v njegove roke (prim. Jn 19, 30; Lk 23, 46). Najprej – v tvojih čutilih. Naj jih On ozdravlja, s tem da izbrisuje sleherno možno sled zgrešene mikavnosti, onemoglosti, nerednosti, strastnosti. Moral bo izvršiti dolgotrajne in težavne spremembe in operacije, da bi dosegel najgloblje korenine. […] Toda ne boj se ničesar; saj veš, da si v rokah Njegove Ljubezni. Tvoja prizadevnost mora biti usmerjena k temu, da boš prišel iz topilnika očiščen kot najbolj prečiščeno zlato. Poslušaj ga, ko ti govori: Svetujem ti, da kupiš od mene v ognju očiščenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš in se ne pokaže sramota tvoje nagote, in mazila, da si pomaziliš oči, da bi videl. Svarim in pokorim tiste, ki jih ljubim. Bodi torej goreč in se spreobrni. Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. Kdor zmaga, mu bom dal, da z menoj sede na moj prestol, kakor sem tudi jaz zmagal in sem s svojim Očetom sedel na njegov prestol. Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam (Raz 3, 18–22).

    Prepusti Gospodu svoje srce, da bo v njem dokončno vzpostavil nežnost in velikodušnost; da ga bo mogel povrniti k tisti prvotni čistosti, ki mu je ni kalila nobena ustvarjena navezanost, ko ga ni zavirala nobena onemoglost. Naj v njem hipoma uniči vse moči, tako da jim odvzame vsak človeški način ljubezni ter jim nazadnje podari edino obliko ljubezni, ki pristaja krščanskemu srcu: ljubiti Boga v Bogu in ljubiti vse stvari v Bogu. Stiskalnica bo imela strašansko delo; morala bo hudo stiskati, da bo priteklo žlahtno vino v svoji božanski čistosti – vino, ki razveseljuje Božje srce. Toda kakšno zmagoslavje, ko bodo končno iztisnjeni v stiskalnici prazni strahovi in prazne ljubavi, pa se bo tvoje srce dvigalo iznad vseh slabosti, navdano z blaženo čistostjo, zmožno vseh gledanj, s prosojno ljubeznijo, vredno večnih objemov. Končno je na vrsti tvoj duh Človek. Tudi tvoj duh se bo moral podvreči nekaterim skrajno zahtevnim končnim spremembam. Sveti Pavel ti bo povedal, zakaj: Zatorej odslej nikogar ne poznamo po mesu. In če smo po mesu poznali Kristusa, ga pa zdaj tako več ne poznamo. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev: staro je prešlo, glejte, nastalo je novo (2 Kor 5, 16–17).

    Nov Človek ali Homo Novum. Stare stvari so minile, morale so miniti; vse so minile, kajti vse je moralo postati novo in drugačno. Stare stvari so tvoja človeškost; za tvojega duha pa so naravni načini spoznavanja: to, kar apostol imenuje poznavanje po mesu. To je tvoj način spoznavanja v človeški luči. Da pa bo tvoj duh prenovljen v Božji luči, mora dopustiti, da mu Bog ugasi vso to človeško luč – na enak način, kot kakšen mojster zadolži svojega vajenca, naj se odvadi lastnih delovnih prijemov, zato da ga bo priučil novim, ki bodo strokovni in pravilni. Če bi dopustil starim šegam, da se primešajo čistim strokovnim navadam, ne bo nikoli izšolal dobrega in veščega delavca. Takšen je torej tvoj položaj – pred tvojim lastnim obrazom. Ti je jasen in razumljiv? Prav, potem pa voljno opusti vse dosedanje učenjo znanje in delovne izkušnje, zato da boš vedel vse; pusti vnemar vse, kar pripada tvojemu dosedanjemu življenjskemu načinu in slogu, da se navzameš Božjega. Naredi prostor Bogu, da Te obsije Božja Ljubezen in Božja Milost, ki ne mine nikdar! Prosi in moli, da pride Gospod in te obžari ter te blagoslovi.
    (Pollien kartuzijan, La pianta di Dio, odlomek )

  59. Hvala says:

    PRIMOŽ KREČI ZA DANAŠNJI EVANGELIJ UPORABI NASLEDNE BESEDE: ČIM RAJE IMAM JEZUSA, TEMBOLJ DOJEMAM NEIZBEŽNOST ŽRTVE, S KATERO JE POVEZANA NJEGOVA LJUBEZEN.

    DANES GODUJE SVETNICA _SVETA IVANA FRANČIŠKA DE CHANTAL (ŠANTALSKA)

    PRAVI: “ZVESTOBA BOGU JE V POPOLNI VDANOSTI NJEGOVI SVETI VOLJI IN V PRENAŠANJU VSEGA, KAR NJEGOVA DOBROTA DOPUŠČA V NAŠEM ŽIVLJENJU, TER V IZPOLNJEVANJU VSEH NAŠIH DOLŽNOSTI, ŠE POSEBEJ MOLITVE; Z LJUBEZNIJO IN ZARADI LJUBEZNI. ”

    “V MOLITVI SE MORAMO Z NAŠIM GOSPODOM POGOVARJATI ZELO PREPROSTO, PO DOMAČE, MU POVEDATI KAKŠNE SO NAŠE POTREBE, PRI TEM PA OSTATI UBOGLJIV ZA VSE, KAR ŽELI MORDA IZ NAS”.

    “MISLIM, DA JE ŠE ENO MUČENIŠTVO, MUČENIŠTVO LJUBEZNI. BOG OHRANJA PRI ŽIVLJENJU SVOJE SLUŽABNIKE IN SLUŽABNICE, DA SE ŽRTVUJEJO ZA NJEGOVO ČAST. MISLIM, DA SO HČERE OBISKANJA POKLICANE ZA TAKO MUČENIŠTVO…..

    RECITE BOGU VEDNO DA, PA GA BOSTE DOŽIVLJALE. BOŽJA LJUBEZEN NAMREČ ZABODE SVOJ MEČ V NAJBOLJ SKRITE GLOBINE DUŠE IN NAS LOČI OD NAS SAMIH….TO MUČENIŠTVO TRAJA OD TRENUTKA, KO SE PODARIMO BOGU BREZ PREDRŽKA, PA DO KONCA ŽIVLJENJA. TO VELJA SAMO ZA VELIKODUŠNE OSEBE, KI V ZVESTOBI BOŽJI LJUBEZNI NIČESAR NE OBDRŽIJO ZASE.”

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/A79B924376A62E49C125706700380B1E

  60. Hvala says:

    Žive žgalne daritve (Mati Terezija)

    Izročitev je resnična ljubezen. Čim bolj se izročamo, tem bolj lju­bimo Boga in duše. Če zares ljubimo duše, moramo biti pripravljeni prevzeti njihovo mesto, prevzeti nase njihove grehe in se zanje spo­koriti. Biti moramo žive žgalne daritve, kajti takšne nas duše potrebujejo.

    Božja ljubezen nima meja. Je brezmejna in njene globine so nepredirne. »Ne bom vas zapustil, sirote.«

    PREGOVORI IN MISLI O LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA ( KAJ POMENI DELATI DOBRO)?
    Ljubezen gleda skozi očala, ki spreminjajo baker v zlato, revščino v bogastvo in solze v bisere (španski pregovor).

    Kjer vlada ljubezen, tam ni ne velikih ne majhnih (japonski pregovor).

    Posebno si moramo prizadevati, da smo do ljudi dobri v majhnih stvareh. Brez cene so tiste visoke misli, ki včasih pridejo, kako velikodušno bomo ravnali z bližnjim. Naša ljubezen do bližnjega se mora kazati v vsakdanjih rečeh (Irenej Friderik Baraga).

    Ljubezen je svetloba in sonce. Sonca ne moreš zapreti. Še med stisnjenimi prsti si žarki najdejo pot (Pierre L’Ermite).

    Edino ljubezen razume skrivnost, da druge obdarimo in pri tem sami obogatimo (Clemens Brentano)

    Naučiti se ljubiti, pomeni, da se naučiš bolj dajati kot jemati; se pravi, da se bogatiš zato, da lahko bogatiš in da končno vse bolj sprejemaš Njega, ki je ljubezen (Michel Quoist).

    Ljubezen ima dve roki: ena objema Boga, druga pa bližnjega (sv. Frančišek Saleški)

    Dajati se pravi bogateti, / jemati – zmeraj manj imeti. / Res čudna stvar: ljubezen. (Tone Kuntner)

    Poglej sonce: vsenaokrog razliva svetlobo in toploto in ne zahteva za to plačila (Rene Bazin)

    Več ko imaš ljubezni, več boš občutil tudi veselja (Albert Samain)

    Ljubiti pomeni živeti. Če manjka ljubezni, potem tudi življenja ne more biti (Leo Buscaglia)

    Resnična ljubezen je: iskreno delati dobro, potrpeti z bližnjim, ustvarjene stvari pa porabljati po pameti in s pravim namenom (sv. Maksim Spoznavalec)

    PROTISLOVJA LJUBEZNI
    Ljubezen je najstarejše čustvo
    in vendar se vsak dan rojeva znova.
    Ljubezni se ne da nikoli do konca razumeti
    ko pa ljubimo, razumemo več.
    Ljubezen naredi vse stvari lahke,
    čeprav moramo prenašati težave drugega.
    Kdor ljubi, ta nikoli ne uveljavlja svoje moči;
    osebe, ki so nas najbolj ljubile,
    so na nas tudi najbolj vplivale.
    Ljubezen je največje veselje
    toda kdor ljubi, ta trpi.
    Ljubezen ne pozna meja,
    je torej pristna, ko sprejema meje drugih.
    Ljubezen je čista,
    pa zna velikokrat zabresti v blato.
    Ljubezen te povezuje z drugim
    in vendar osvobaja vsake prisile in strahu.
    Ljubezen je najbolj duhovno čustvo,
    izkazujemo pa jo z očmi, s pogledom in s kretnjami …
    Ljubezen je svoboda,
    ki pa ustvarja zelo tesne vezi.
    Izkazujemo si jo sedaj na tem svetu,
    je pa tudi najboljša veza z večnostjo …
    Pristna ljubezen pripelje do skrajnih meja,
    čeprav se kaže v drobnih dejanjih.
    Največjo in najbolj plemenito ljubezen
    izraža naš odnos do majhnih in slabotnih.
    Je edina banka, v kateri je razsipnost naložba
    in v kateri izdatki pomnožijo kapital.
    Da bi bila ljubezen vedno živa,
    mora umreti vsaj eden –
    naš egoizem!

    Največja nesreča, ki nas more doleteti, je ta,
    da nismo nikomur koristni.

    DELATI DOBRO
    Delati dobro pomeni dejansko pomagati bližnjemu in pri tem ne oškodovati sebe. Biti odprt za potrebe bližnjega pomeni biti na isti valovni dolžini z njim; to ni sobivanje, temveč sočutenje. Mnogi si prostovoljstvo za pomoč drugim predstavljajo napačno Nekdo je pripravljen pomagati ali kaj darovati, da izpolni svojo čustveno praznino, ali hoče na zunaj pokazati svojo širokosrčnost, se ponašati pred drugimi, spet drugi hoče s kakšnim človekoljubnim dejanjem pomiriti svojo vest, se znebiti občutka krivde … Včasih je delo za bližnjega v bistvu sebično, ko nekdo stori dobro delo, da bi ga hvalili in bi mu bili hvaležni. Če hočemo dobro delati, moramo najprej dobro želeti. Treba je ljudem v potrebi znati prisluhniti in se jim približati z dobroto. Ne moremo razmišljati o tem, kako se nam bo to vrnilo, nagrada za naš trud je zadovoljstvo, ki ga čutimo.

    https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/76-veroucne-strani

  61. Miro says:

    PETA ZAPOVED: NE UBIJAJ! – ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE JE TREBA SPOŠTOVATI, KER JE SVETO!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Zakaj je treba človeško življenje spoštovati?
    Zato, ker je sveto. Od vsega začetka vključuje stvariteljsko božje dejanje in ostane za zmeraj v posebnem razmerju do svojega Stvarnika, svojega edinega cilja. Nikomur ni dovoljeno neposredno uničiti nedolžnega človeškega bitja, saj to hudo nasprotuje dostojanstvu osebe in Stvarnikovi svetosti. “Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj” (2 Mz 23,7).

    Zakaj zakonita obramba oseb in družbe ni proti tej normi?
    Zato, ker gre v zakoniti obrambi v sili za odločitev braniti se in za vrednotenje pravice do življenja, tako svojega kakor drugih, in ne za odločitev ubijati. Zakonita obramba v sili je lahko resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenje drugih. Seveda pa ne sme vključevati uporabe večje sile, kakor je potrebno.

    Čemu služi kazen?
    Kazen, ki jo naloži zakonita javna oblast, ima namen, da popravi nered, ki ga je uvedlo zlo dejanje, brani javni red in varnost oseb ter prispeva k poboljšanju krivca.

    Kakšna kazen se sme naložiti?
    Naložena kazen mora biti skladna s težo prestopka. Danes ima država na voljo možnosti, da brzda hudodelstvo s tem, da krivca napravi nenapadalnega. Zato so primeri absolutne nujnosti smrtne kazni “zelo redki, če praktično ne že povsem neobstoječi” (Evangelium vitae). Kadar je dovolj nekrvavih sredstev, se bo oblast omejila nanje, ker ta sredstva bolje ustrezajo konkretnim pogojem skupne blaginje, so bolj prikladna dostojanstvu osebe in krivcu dokončno ne odvzamejo možnosti, da se poboljša.

    Kaj prepoveduje peta zapoved?
    Peta zapoved prepoveduje, kar hudo nasprotuje nravni postavi:

    -neposreden in nameren uboj in sodelovanje pri njem;

    -direkten splav, hoten kot cilj in kot sredstvo, kakor tudi sodelovanje pri njem nakoplje kazen izobčenja, ker je treba človeško življenje spoštovati in ščititi brezpogojno v njegovi neokrnjenosti od trenutka spočetja dalje;

    -direktno evtanazijo, ki obstaja v tem, da z dejanjem ali z opustitvijo dolžnega dejanja napravi konec življenja prizadetih, bolnih ali umirajočih oseb;

    -samomor in prostovoljno sodelovanje pri njem, kolikor je huda žalitev pravične ljubezni Boga, samega sebe in bližnjega. Kar se tiče odgovornosti, more biti povečana zaradi pohujšanja, more pa biti tudi zmanjšana zaradi posebno hudih psihičnih motenj ali velikega strahu.

    Kateri zdravniški postopki so dovoljeni, kadar menimo, da je smrt čisto blizu?
    Nege, ki jo vedno dolgujemo bolniku, ni mogoče zakonito prekiniti. Dovoljena pa je uporaba analgetikov (sredstev, ki blažijo bolečino), ki ne povzročajo smrti, kakor tudi odklonitev “terapevtske zagrizenosti”, to je izbire nesorazmernih medicinskih postopkov brez razumnega upanja na pozitiven izid.

    Zakaj mora družba ščititi vsak zarodek?
    Neodtujljiva pravica vsakega človeka do življenja od spočetja dalje je bistvena prvina civilne družbe in njene zakonodaje. Če država ne postavlja svoje moči v službo pravic vseh in zlasti najslabotnejših, med katerimi so spočeti še ne rojeni, so ogroženi sami temelji pravne države.

    Kako se izogniti pohujšanju?
    Pohujšanju, ki obstaja v napeljevanju drugih, naj delajo slabo, se izognemo tako, da spoštujemo dušo in telo osebe. Če kdo premišljeno zapeljuje druge v hud greh, zagreši veliko krivdo.

    Kakšno dolžnost imamo do telesa?
    Imeti moramo razumno skrb za telesno zdravje, svoje in drugih, vendar se moramo izogibati kultu telesa in vsem pretiravanjem. Dalje se je treba izogibati uporabi drog, ki imajo zelo uničujoče učinke za zdravje in človeško življenje, in tudi zlorabi jedi, alkohola, tobaka in zdravil.

    Kdaj so znanstveni, medicinski ali psihološki poizkusi na osebah ali na človeških skupinah nravno zakoniti?
    Takšni poizkusi so nravno zakoniti, če so v službi neokrnjenega blagra osebe in družbe ter če ne spravljajo v nesorazmerno nevarnost človekovega življenja ali fizične in psihične integritete teh oseb; te osebe morajo biti o tem ustrezno informirane in s tem soglasne.

    Ali sta presaditev in darovanje organov pred smrtjo ali po njej dovoljena?
    Presajanje organov je nravno sprejemljivo s soglasjem darovalca in brez pretiranih tveganj zanj. Za plemenito dejanje darovanja organov po smrti mora biti popolnoma ugotovljena resnična smrt darovalca.

    Katera dejanja nasprotujejo spoštovanju telesne neokrnjenosti človeške osebe?
    Takšna dejanja so: ugrabitve in osamitve oseb za talce, terorizem, mučenje, posilstva, direktna sterilizacija. Amputacije udov in pohabljanja osebe so nravno dovoljene samo za neobhodno nujne terapevtske namene iste osebe.

    Kakšno skrb moramo imeti za umirajoče?
    Umirajoči imajo pravico preživeti zadnje trenutke svojega zemeljskega življenja v dostojanstvu, zlasti s podporo molitve in zakramentov, ki pripravljajo na srečanje z živim Bogom.

    Kako je treba ravnati s telesi umrlih?
    S telesi umrlih je treba ravnati s spoštljivostjo in z ljubeznijo. Njihovo upepeljevanje je dovoljeno, če to nima namena postavljati pod vprašaj vere v vstajenje mesa.

    Kaj terja Gospod od vsake osebe glede miru?
    Gospod, ki oznanja: “Blagor tistim, ki delajo za mir” (Mt 5,9), zahteva mir srca. Kot nemoralno obsoja jezo, ki je težnja po maščevanju za prejeto zlo; obsoja tudi sovraštvo, ki vodi k temu, da bližnjemu želimo zlo. Če so te drže prostovoljne in premišljene v pomembnih rečeh, so hudi grehi zoper ljubezen.

    Kaj je mir na zemlji?
    Mir na zemlji, ki se zahteva za spoštovanje in rast človeškega življenja, ni le v tem, da ni vojne ali da vlada ravnotežje nasprotujočih si sil, ampak je “spokojnost reda” (sveti Avguštin), “sad pravičnosti” (Iz 32,17) in učinek ljubezni. Zemeljski mir je podoba in sad Kristusovega miru.

    Kaj se zahteva za mir na zemlji?
    Za mir na zemlji se zahteva pravična razdelitev in zaščita osebnih dobrin; možnost, da se ljudje svobodno srečujejo med seboj; spoštovanje dostojanstva oseb in ljudstev; gojitev pravičnosti in bratstva med ljudmi.

    Kdaj je poseg vojaške sile nravno dovoljen?
    Poseg vojaške sile je nravno upravičen, če so hkrati navzoči naslednji pogoji: gotovost, da bo treba prestajati trajno in hudo škodo; neučinkovitost vsake miroljubne alternative; utemeljene možnosti uspeha; izogibanje hujšemu zlu, upoštevajoč zlasti strahotno razdiralno moč sodobnega orožja.

    Kdo je v primeru vojne nevarnosti pristojen za strogo ocenjevanje teh pogojev?
    Ocenjevanje teh pogojev je stvar razumne razsodbe voditeljev, ki imajo tudi pravico, da državljanom naložijo obveznost narodne obrambe. Pri tem morajo upoštevati osebno pravico ugovora vesti tistih, ki odklanjajo uporabo orožja, imajo pa dolžnost služiti skupnosti na drug način.

    Kaj zahteva nravna postava v primeru vojne?
    Nravna postava ostaja vedno veljavna, tudi v primeru vojne. Zahteva, da se človekoljubno ravna s tistimi, ki se ne bojujejo, z ranjenimi vojaki in z ujetniki. Dejanja, ki premišljeno nasprotujejo mednarodnemu pravu, in povelja, ki jih zapovedujejo, so zločini, katerih slepa pokorščina nikakor ne more opravičiti. Kot najhujše grehe je treba obsoditi množična uničevanja kakor tudi iztrebljanje ljudstva ali narodnostne manjšine. Obstaja moralna obveznost upreti se poveljem tistih, ki jih ukazujejo.

    Kaj je treba storiti, da se izognemo vojni?
    Zaradi zla in krivic, ki jih vsaka vojna povzroča, je treba storiti vse, kar je po pameti mogoče, da se ji na vsak način izognemo. Prav posebej se je treba izogibati: kopičenju orožja in trgovanju z njim zunaj pravnih določil zakonitih oblasti; krivicam, zlasti gospodarskim in družbenim; narodnostnim in verskim zapostavljanjem; zavisti, nezaupanju, oholosti in maščevalnosti. Kar je storjeno za premagovanje tega in drugega nereda, prispeva h graditvi miru in k izogibanju vojni.

    (Kompendij KKC, 466-486)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  62. Miro says:

    V DUŠAH PRAVIČNIH BIVA SVETI DUH IN JIH S SVOJIMI MILOSTMI VODI PO POTI SVETOSTI!

    Danes se spominjamo sv. Damaza I., papeža. V njem je sila Svetega Duha delovala že od njegove mladosti in ga vnela za duhovniški poklic. Kot papež je uspešno zavračal krivoverske zmote in skrbel za čistost Kristusovega nauka. Bil je tudi velik dobrotnik revežev. Ladjo svete Cerkve je varno, junaško in odločno vodil skozi mnoge preizkušnje, da je zaplula v mirnejše vode in bila pripravljena za nove viharje med preseljevanjem narodov (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o sv. Damazu I. na:
    https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/1495-sv-damaz-i

    Molimo: Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik! Na priprošnjo sv. Damaza I. te ponižno prosimo, da tudi nas narediš za vredne ude svete Cerkve in nam pomagaš, da bomo z veseljem spolnjevali Božjo voljo!

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Sv. Damaz I., prosi za nas!

  63. Hvala says:

    SVETNIKI SO REKLI, ČE BOSTE PROSILI BOGA NAJPREJ ZA KREPOSTI, VAM BO GOSPOD TUDI VSE DRUGO DAL OB SVOJEM ČASU, VSKLADU Z SVOJIM NAČRTOM.

    LJUDJE NE MOREMO JEZUSA PRISILITI , DA BO NAŠE MOLITVE USLIŠAL V ČASU “TAKOJ”, KOT MI PONAVADI ZAHTEVAMO, NITI , DA JIH BO USLIŠAL PO NAŠEM PREDLOGU, KAJTI ON JE BOG IN NE POTREBUJE NAŠIH NAVODIL, ALI UČENJA, KOT JE TO ZNANO PRI ČLOVEKU, NE MOREMO GA PRISILITI NA KAKŠEN NAČIN JIH BO USLIŠAL, KAJ BO NAJPREJ UREDIL PRI NAS ITD…NE MOREMO GA PRISILITI NAJ NAS TAKOJ SPREOBRNE ITD, NAJ NAM TAKOJ PODELI MILOST, DA BOMO LAHKO ODPUSTILI TISTIM, KI NAM DELAJO KRIVICO, DA BOMO TAKOJ NEKAJ USTVARILI ITD ITD… SKRATKA , GOSPOD IMA SVOJ ČAS IN SVOJ NAČRT.

    ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA NAJPREJ IZROČIMO GOSPODU SRCE, ON GA BO OČISTIL, GA PREOBLIKOVAL, NAM DAL NOVO SRCE IN NOVEGA DUHA, SKLENIL BO ZAVEZO Z NAMI. ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA SE MU PREPUSTIMO, DA NAS BO ON SAM PREOBLIKOVAL NE VSILJUJMO MU SVOJIH NAČRTOV IN GA NE UČIMO, KAJ MORA PRI NAS NAREDITI OZ. KAJ JE Z NAŠE STRANI PO ČLOVEŠKO NUJNO!

    POGOVORIMO SE Z NJIIM, POVEJMO MU VSE PO PRAVICI, BREZ OLEPŠEVANJA, PRIZNAJMO VSE SVOJE GREHE IN GA PROSIMO, DA NAM POMAGA, DA NE ZAPADAMO VEČ V ISTE GREHE, SKRATKA, DA NAS OSVOBODI, DA NE BOMO VEČ SUŽNJI SVOJIH GREHOV. TO JE PROCES, PROCES ZDRAVLJENJA, KI GA GOSPOD VRŠI V NAS, ČE MU TO IZROČIMO.

    SVETNIKI SO IZKUSILI IN DOŽIVELI, ZA KAJ JE NAJPREJ POTREBNO PROSITI- ZA KREPOSTI. KO RAZMIŠLJAMO S ČLOVEŠKO PAMETJO, DELAMO PO SVOJIH ODLOČITVAH ITD. ALI PA MOGOČE RAZMIŠLJAMO, DA ČE BOMO PROSIILI ZA KREPOSTI, DA NAM DRUGIH STVARI, KI SI JIH ŽELIMO V ŽIVLJENJU NE BO DAL?.

    TAKO GOVORI BOG: “VZAMEM VAS IZMED NARODOV, VAS ZBEREM IZ VSEH DEŽEL IN VAS SPET PRIPELJEM V VAŠO DEŽELO. POKROPIM VAS S ČISTO VODO, DA BOSTE OČIŠČENI. VSEH VAŠIH NEČISTOSTI IN VSEH VAŠIH MALIKOV VAS OČISTIM. DAM VAN NOVO SRCE IN NOVEGA DUHA DENEM V VAŠO NOTRANJOST. ODSTRANIM KAMNITO SRCE IZ VAŠEGA TELESA IN VAM DAM MESENO SRCE. SVOJEGA DUHA DENEM V VAŠO NOTRANJOST IN STORIM, DA SE BOSTE RAVNALI PO MOJIH ZAKONIH, SE DRŽALI MOJIH ODLOKOV IN JIH IZPOLNJEVALI . PREBIVALI BOSTE V DEŽELI, KI SEM JO DAL VAŠIM OČETOM IN BOSTE MOJE LJUDSTVO IN JAZ BOM VAŠ BOG. VSEH VAŠIH NEČISTOSTI VAS BOM REŠIL. POKLICAL BOM ŽITO IN GA POMNOŽIL , LAKOTE NE BOM VEČ POSLAL NAD VAS. POMNOŽIL BOM SADOVE DREVJA IN PRIDELEK POLJA, DA NE BOSTE NIKOLI VEČ ZARADI LAKOTE V POSMEH MED NARODI.

    TEDAJ SE BOSTE SPOMNILI SVOJIH HUDOBNIH POTI IN SVOJIH DEL, KI NISO BILA DOBRA. (Ezekiel 36, 24-31).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VIDIMO, KAJ NAM GOSPOD OBLJUBLJA. NI REKEL, SAMI SI BOSTE OČISTILI SRCE, SAMI SI BOSTE DALI NOVEGA DUHA, SAMI BOSTE POMNOŽILI ŽITO, DA NE BO LAKOTE; AMPAK JE REKEL, DA BO VSE TO ON NAREDIL, MI BOMO NJEGOVO LJUDSTVO, ON PA BO NAŠ BOG.

    GOSPODOVE BESEDE JE POTREBNO JEMATI RESNO, NE TAKO KOT JEMLJEMO NAŠE ČLOVEŠKO GOVORIČENJE, MU ZAUPATI, SE MU PREPUSTITI IN DOVOLITI, DA NAS ON PREOBLIKUJE IN NAREDI SVOJE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    KER PA SMO SLABOTNA BITJA, GA PROSIMO ZA DODATNE POMOČI, DA BOMO VZTRAJALI IN VZDRŽALI NA POTI SPREOBRNJENJA.

    JAZ SI POMAGAM TUDI TAKO: RAZMIŠLJAM O NEKI ZADEVI ALI KAJ DRUGEGA IN SI REČEM- S ČLOVEŠKEGA VIDIKA JE TO TAKO, AMPAK S TVOJEGA BOŽJEGA VIDIKA GOSPOD PA JE TO POPOLNOMA KONTRA KAJ JAZ RAZMIŠLJAM IN ŽELIM KOT ČLOVEK. ZATO PROSIM ZA VODSTVO SVETEGA DUHA, ZA MODROST, DA POGLEDAM Z TVOJIMI OČMI O BOG.

    TUDI, ČE SE V NAS VSE UPIRA ZARADI TEGA , KER IMAMO ČLOVEŠKA ČUSTVA, ALI PA JE POPOLNOMA NERAZUMLJIVO ZA NAŠE MOŽGANE IN NIKAKOR NE MOREMO TEGA SPREJETI, JE REŠITEV SAMO TA, DA BOGU POPOLNOMA ZAUPAMO, NE GLEDE NA VSE , KAR SE DOGAJA V NAS, Z NAŠIM TELESOM, Z NAŠIM RAZMIŠLJANJEM, Z NAŠIMI ČUSTVI IN RAZUMOM. OKLENIMO SE GOSPODA IN SPREJMIMO NJEGA, ČEPRAV SE NAM NA POGLED ZDI POPOLNOMA KONTRA NAŠEMU OBČUTKU , RAZMIŠLJANJU ITD.

    NE REČEM DA JE LAHKO, AMPAK PRI BOGU IN Z BOGOM JE VSE MOGOČE.

    SVETI PAVEL JE REKEL, NISTE SE ŠE DO KRVI UPRLI V BOJU ZOPER GREH (Heb, 12, 4).

  64. Hvala says:

    KO JE JEZUS PRIŠEL NA OBISK K MARIJI IN MARTI, JE MARTA IMELA S STREŽBO VELIKO DELA. MARIJA PA NI NIČ DELALA, AMPAK JE POSLUŠALA JEZUSA (Lk 10,41-42).

    PO ČLOVEŠKI PRESOJI DAJEMU K TEMU KOMENTARJE, RAZNO RAZNE. JEZUS JE ODGOVORIL MARTI:” MARTA SKRBI IN VZNEMIRJA TE VELIKO STVARI, A LE ENO JE POTREBNO. MARIJA SI JE IZVOLILA DOBRI DEL, KI JI NE BO ODVZET.

    KAKOR OBIČAJNO, JEZUS TUDI V TEM PRIMERU POSTAVLJA STVARI NA GLAVO V SMISLU ČLOVEŠKEGA RAZMIŠLJANJA.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.::

    LJUDJE NAMREČ RAZMIŠLJAMO V FUNKCIONALNEM SMISLU, DA JE POTREBNO NAJPREJ POSKRBETI ZA MATERIALNE DOBRINE.

    VENDAR PRI BOGU NI TAKO.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    JEZUS JE TUDI NAROČIL, NAJPREJ ZBIRAJTE ZAKLADE, KI JIH NE POŽREJO MOLJI, KI JIH NE ODNESE TAT ITD…ZAKLADE ZA NEBESA IN VSE DRUGO VAM BO NAVRŽENO.

    IN ČE BI MI LJUDJE JEZUSOVE BESEDE JEMALI ZARES , SE BI NAM ZGODILO TAKO KOT PRAVI ON.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    SEDAJ VAM BOM POVEDALA RESNIČNI PRIMER, BILA SEM V DRUŽINI, PA NE ENKRAT, KI VSAKO JEZUSOVO BESEDO VZAMEJO ZARES IN SO POSTAVILI BOGA NA PRVO MESTO, ZATO JE VSE DRUGO NA PRAVEM MESTU.

    DRUŽINA JE IMELA VELIKO PREIZKUŠNJO, PO TEJ PREIZKUŠNJI, KI SO JO Z GOSPODOM PREŽIVELI, JE GOSPOD PODELIL IN DELI SVOJE MILOSTI IN ČUDOVITO SKRBI ZA NJIH.
    VEČKRAT SEM ŽE POUDARJALA , DA ČE POSTAVIMO BOGA NA PRVO MESTO, BO ON VSE RAZPOREDIL , DA BO VSE DRUGO NA PRAVEM MESTU, DA BOMO IMELI DOVOLJ ČASA ZA VSE, ZA MOLITVE, ZA DOPUSTE , ZA BLIŽNJEGA ITD…ZA DOBRA DELA ITD….

    KO SEM JAZ TO VIDELA PRI NJIH , SEM RES OSTRMELA. DRUŽINA IMA CELO FIRMO, VODIJO PREDAVNJA , HODIJO NA DOPUSTE, IMAJO OTROKE, UKVARJAJO SE Z DUHOVNIM DELOM ZA LJUDI , ITD. SAMO OSTRMELA SEM.

    KAJ OPAZIŠ NA OBRAZIH TEH LJUDI NAJPREJ?, OPAZIŠ NAJPREJ MIR, VESELJE, KROTKOST, KI JO JE GOSPOD IZLIV V NJIH. NOBENE NAGLICE, NEPOTREBNEGA SKAKANJA IN SAMOVOLNJIH ODLOČITEV NI. PRIPOVEDOVAL MI JE ČLAN DRUŽINE, DA , KO PRIDE TRENUTEK, KAJ NAREDITI, KAKO REŠITI NEKO ZADEVO V ZVEZI S POSLOM ALI PA KAJ DRUGEGA, SE ZGODI, DA TUDI USTAVI AVTO, Z JEZUSOM DEBATIRA, GA SPRAŠUJE KAJ NAJ NAREDI V TEJ SITUACIJI ITD. REŠITEV GOSPOD POŠLJE.

    DRUGIČ SEM OPAZOVALA, KAKO JEZUS POSKRBI, DA IMA ČLOVEK, KI MU JE VSE ZAUPAL, TUDI ČAS ZA IZLETE, DOPUSTE, UKVARJANJE Z DRUGIMI LJUDMI, ČAS ZA MOLITVE, ZA SLAVLJENJE BOGA, OBISKOVANJE SVETIŠČ IN DA VAM NE NAŠTEVAM DALJE.

    ZATO POUDARJAM, DA JE POTREBNO SAMOVOLNJE ODLOČITVE DATI JEZUSU, SPREJETI NJEGOVE, ITD..BOG POSKRBI, DA JE VSE TAKO, KOT IMA ON NAČRTU ZA VSAKEGA ČLOVEKA.

    PO PREIZKUŠNJI JEZUS DELI MILOSTI. POTREBNO JE SAMO ENO: POSTAVITI GA NA PRVO MESTO IN VSE DRUGO V NAŠIH ŽIVLJENJIH BO NA PRAVEM MESTU, POTREBNO MU JE V SRCU ZAUPATI, NE SAMO Z BESEDO.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    • Hvala says:

      Še pripis.
      POZABILA SEM POVEDATI, PRIPOVEDOVALI SO MI TUDI, KAJ NAREDIJO V PRIMERU, DA PRIDETA DVE ALI VEČ STVARI HKRATI, KI SO NUJNE IN NEODLOŽLJIVE. TAKOLE NAREDIJO: GOSPODU REČEJO :GOSPOD, TI NAJBOLJ VEŠ, KAJ JE POTREBNO, TI POZNAŠ NAČRT, TI VEŠ VSE, TI TUDI VEŠ KAJ JE NUJNO IN POTREBNO. ČE ŽELIŠ, DA SE UDLEŽIM TEGA …….PROSIM UREDI ZADEVE TAKO, DA SEM BOM LAHKO TEGA UDELEŽIL. ITD….VSE DAJEJO V GOSPODOVE ROKE.

  65. Hvala says:

    NADŠKOF STRES JE DEJAL, DA SMO PO KRSTU VSI POSTALI SVETIŠČE SVETEGA DUHA TER SPOMNIL NA KREPOSTI, KI BI MORALE BITI V OSPREDJU VSAKEGA KRISTJANA, VSEM JE POLOŽIL NA SRCE:”NE SAMO ZA TO, DA DELAMO DOBRA DELA, AMPAK, DA SAMI POSTANEMO DOBRI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    NE SAMO , DA SE NA ZUNAJ VIDI, DA DELAMO DELA TELESNEGA IN DUHOVNEGA USMILJENJA AMPAK, DA POSTANEMO USMILJENI. NAVSEZADNJE DOBRA DELA BI LAHKO NAREDIL TUDI KAKŠNEN ROBOT, STROJ, ČE BI GA PRAV PROGRAMIRALI, A DOBRO IN USMILJENO, POŽRTVOVALNO, GOREČE IN KROTKO PA JE SAMO ŽIVO ČLOVEŠKO SRCE, KI BIJE V NAŠIH PRSIH.
    ———————————————————————————————————————————————————
    TO JE PO BESEDAH NADŠKOFA STRESA BISTVO NAŠE VERE, KAR SO NAM S SVOJIM ŽIVLJENJEM NAKAZALI TUDI SV. VINCENCIJ, SV. MATI TEREZIJA IN VSI DRUGI, KI JIH JE MOČNO NAGOVARJALO JEZUSOVO NAROČILO LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA.

    “NISO SKRBELI SAMO ZA DOBRE SADOVE, ZA DOBRE SADEŽE, SKRBELI SO NAJPREJ ZA DOBRO DREVO, KAJTI Z NJIM BODO TUDI SADEŽI DOBRI.”
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TO JE TUDI VES PROBLEM MORALNE VZGOJE IN TOLIKO OPEVANIH MORALNIH VREDNOT V VAŠI DRUŽBI, KO KAR NAPREJ SLIŠIMO, KAKO JIH POGREŠAMO.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VSI BI RADI IMELI DOBRA, POŠTENA, PLEMENITA, NESEBIČNA DEJANJA, SE PRAVI VSI BI RADI POBIRALI DOBRE SADOVE.

    KDO PA SKRBI ZA DOBRA DREVESA???
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    SE PRAVI ZA VZGOJO DOBRIH IN POŠTENIH ZNAČAJEV, ZA NESEBIČNO IN VELIKODUŠNA SRCA?

    “A VENDAR JE ŽE V STARI ZAVEZI ZA NOVI MESIJANSKI ČAS IN V TEM ČASU ŽIVIMO MI NAPOVEDANO, DA BODO TAKRAT ŽIVELI LJUDJE Z NOVIM SRCEM IN NOVIM DUHOM IN ZATO NAŠI POBOŽNOSTI K JEZUSOVEM SRCU VRNIMO PRAVI IN NOV POMEN”, JE DEJAL NADŠKOF STRES.

    IN TEDAJ BOSTA TO NOVO SRCE IN NOVI DUH- KI JE SEVEDA SVETI DUH-VODILA OD ZNOTRAJ K NOVEMU ŽIVLJENJU IN DEJANJI NA ZUNAJ.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    BOG URESNIČUJE SVOJE NAČRTE, TUDI ČE SE MU LJUDJE POSTAVLJAMO PO ROBU. PREROŠKA OBLJUBA: BOG BO ZOPET VZPOSTAVIL SVOJE IZVOLJENO LJUDSTVO, OČISTIL GA BO, ZDRUŽIL IN POSTAVIL SVOJE SVETIŠČE V NJEGOVI SREDI IN NAM DAL NOVEGA PASTIRJA IZ DAVIDOVEGA RODU.

    SVETO PISMO POGOSTO OMENJA SRCE, KOT SREDIŠČE TISTE ČLOVEKOVE NOTRANJOSTI, KI JE IZVIR NAŠIH VREDNOT, ODLOČITEV IN DEJANJ:”VSAKO DREVO NAMREČ SPOZNAMO PO NJEGOVEM SADU. SMOKEV NE OBIRAMO S TRNJA IN GROZDJA NE TRGAMO Z ROBIDOVJA. DOBER ČLOVEK PRINAŠA IZ ZAKLADA SVOJEGA SRCA DOBRO, HUDOBEN PA IZ HUDOBNEGA HUDO; IZ PREOBILJA SRCA GOVORIJO NAMREČ NJEGOVA USTA”, (Lk 6, 44-45).
    _________________________________________________________________________________________

    Ja, vse je res , poskrbimo in prosimo Gospoda za kreposti. Gospod ima načrt za vsakega, kot smo že velikokrat omenjali, tudi če mi delamo svoje plane in načrte in če celo Jezusa učimo, kaj naj naredi in kako naj naredi in kam naj nas pošlje. Gospod je navajen in Mu je jasno, da smo slabotna bitja, ima veliko potrpljenje z nami.

    Večkrat sem že poudarila, da ko človek IZROČI Gospodu svoje življenje, misli, besede , dejanja, čustva, ekonomski napredek , vsa dela , vzgojo otrok itd,,,če Mu to vse prepusti, POTEM SE JE POTREBNO ZAVEDATI, DA IMA VOLAN V ROKAH BOG, NE ČLOVEK. To je nekako tako, kot če imate v avtomobilu šoferja, ki vas nekam pelje in ker se vam zdi, da ne vozi po vašem mišljenju, mu ne zaupate, želite prijemati volan v svoje roke in vi usmerjati vožnjo.

    Ko Gospod s Svojim Svetim Duhom prenovi človeka, bo vse prišlo ob pravem času tudi dejanja navzven. Gospod za vse poskrbi, ni se nam potrebno bati, da bo kaj pozabil ali izpustil. Jezus je vedno poudarjal, da ne tisto, kar se vidi na zunaj, ampak On vidi kaj je nekdo naredil ali dal, četudi je na zunaj nevidno.

    Večkrat sem razmišljala o ljudeh, ki so celo življenje na postelji, koliko dobrega so naredili za svet. Koliko ljudi so rešili, koliko solz obrisali, koliko ljudi nahranili, pa tega nobeden človek ne vidi, niti ne ve, VE IN VIDI SAMO BOG.

    https://radio.ognjisce.si/sl/189/utrip/23638/

  66. Janez says:

    Papež Frančišek dne 21.2.2014: »Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni vera.«

    Na svetu je polno kristjanov, ki pogosto molijo z besedami naše veroizpovedi, a le-te zelo redko udejanjajo. Mnogo je učenjakov, ki teologijo katalogizirajo v zaporedno vrsto možnosti, ne da bi ta modrost nato imela konkretne odseve v njihovih življenjih. To je tveganje, pred katerim je sveti Jakob opozarjal že pred dva tisoč leti.

    Glede tega se pogosto motimo tudi mi. Marsikoga slišimo reči, da ima veliko vere ali da verjame vse. A oseba, ki to reče, morda živi mlačno. Njena vera je kot neka verska teorija in ni živa v njenem življenju. To je vera brez učinkov (Usmiljenje, Dobrota, Ljubezen, Odpuščanje….) v življenjski praksi. Ko apostol Jakob govori o veri, govori prav o nauku, o vsebini vere. Toda mogoče je poznati vse zapovedi, vse prerokbe, vse verske resnice, a če vse to ni udejanjeno, če se ne pretvori v dela, ne služi ničemur. Veroizpoved lahko molimo tudi teoretično, celo brez vere; mnogi so, ki delajo tako. Imeti vero, ne pomeni poznati, temveč pomeni sprejeti in udejaniti v življenju Božje sporočilo, ki ga je prinesel Kristus z Evangelijem. Bog je Ljubezen, ki je najvišja zapoved. In vse darovane talente moramo darovati v dobro drugih, ne jih pa zadržati zase tako, da jih ne uporabimo za ljudi..

    V evangeliju najdemo dve znamenji, ki razkrivata, kdo ve za tisto, kar je treba verovati, pa nima vere. Prvo znamenje je ‘kazuistika. To predstavljajo tisti, ki so Jezusa spraševali, ali je dovoljeno plačati davek in kateri od sedmih bratov moža bi se moral poročiti z njegovo ženo, ko je ostala vdova. Drugo znamenje pa je ‘ideologija’. To so kristjani, ki vero razumejo kot sistem idej. Ti so obstajali že v Jezusovem času. Apostol Janez o njih pravi, da so antikristi, da so ideologi vere. Tako so ti, ki padejo v kazuistiko in tisti, ki padejo v ideologijo, kristjani, ki poznajo nauk, vendar brez prave vere, kot demoni. S to razliko, da demoni trepečejo, le-ti pa ne. Živijo mirno.

    So pa tudi taki, ki ne poznajo nauka, a imajo veliko vero. Tudi zanje najdemo zglede v evangeliju. Med njimi je Kanaanka, ki s svojo vero doseže ozdravitev hčerke, ki je bila žrtev obsedenosti. Samarijanka, ki odpre srce, ker ni srečala abstraktnih resnic, temveč Jezusa Kristusa. In slepi, ki ga je Jezus ozdravil in so ga farizeji ter pismouki nato zasliševali, on pa preprosto poklekne in časti tistega, ki ga je ozdravil. Ti trije kažejo, kako sta vera in pričevanje neločljiva. Vera je srečanje z Jezusom Kristusom, z Bogom. Tu se rodi in te nato pripelje v pričevanje. Apostol želi reči to: vera brez del, vera, ki te ne zajame, ki te ne pripelje v pričevanje, ni vera. So besede in nič več kot besede.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.2.2014)

    Papež Frančišek nas opozarja v prispevku pred teoretično Vero brez dobrih del. Vera brez del so le besede. Vera je srečanje s Kristusom in udejanjanje Evangelija v Življenju. Lahko vse predpise in spise ter prerokbe znamo na pamet, pa če nismo to prelili v dela in Ljubezen za uboge v življenjski praksi nismo sledili Božji Volji. Vsak mora premisliti in preveriti ali dela prav. Vsak bo pred Bogom odgovarjal ali je dovolj Ljubil in služil drugim in spolnjeval Božjo Voljo in Evangelij v Življenju in delih. Nimam pravice ničesar več dodati. Kdo pa sem jaz, da bom pametoval, ki brez Boga ne morem storiti NIČ? Vsakdo odgovarja zase, kako živi, moli, veruje in dela pred Bogom, ki vse vidi in vse ve. Če smatrate, da delate prav sem zadovoljen in miren v srcu. Jaz bom v molitvi Svetemu Duhu in Bogu prosil za Vodstvo in Usmeritev, da bom hodil po Poti za Kristusom. Bog je Ljubezen. Z Bogom ni mogoče trgovati in se pogajati, da smo sicer deklarativno kristjani, dejansko pa ne živimo v polnostim po Jezusovih postavah in Evangeliju., ki so jasno povedani in zapisani. Zato nimamo izgovora. Naša Vera v Boga naj nam pripomore, da bomo vedno pravično živeli, molili in delali dobra dela, služili drugim, bili misijonarji Evangelija ter spolnjevali Božjo Voljo z Ljubeznijo in Usmiljenjem.

    Vera brez del je mrtva: Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,14-24.26)

    • Janez says:

      Kaj nas bo Bog nekoč vprašal ? Vprašal nas bo, koliko ljubezni smo imeli.

      https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-6-Duhovnost-6?Open

      • Miro says:

        BOŽJA BESEDA: »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.« (1 Kor 13,1-8)

        Slavimo Gospoda z molitvijo in deli ljubezni do bližnjega, kot nas v svojih nagovorih nenehno uči sveti oče Frančišek. Molimo z vero v srcu: Slava tebi, Gospod Jezus, Ti si pot, resnica in življenje. Hvala za tvojo odrešujočo Besedo, zdaj in vekomaj. Naj nam Gospod pomaga, da bo naša vera rodovitna v moči Svetega Duha!

        Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  67. Janez says:

    Ali je vaša vera Evangeljska ali je strupena zaradi farizejstva? Ste politični ali farizejski katoličan ali ste pravi Jezusov kristjan? (Ameriško medmrežje Aleteia)

    Preberite članek nekdanje ateistke in premislite o sporočilu?
    Poznam veliko ljudi, ki so precej osupli zaradi načina, kako papež Frančišek vsem katoličanom, skupaj z duhovniki, redovniki, redovnicami in cerkvenimi dostojanstveniki, postavlja izzive v vsakdanjem življenju. Zdi se nepošteno, če te na videz ostre izzive primerjamo z nežnostjo, s kakršno prihaja naproti vsem, ki so se znašli na obrobju Katoliške cerkve.
    Čeprav Frančiškove besede včasih razburijo tudi mene, pa razumem, zakaj se je odločil za takšen način govora. Osrednja tema njegovega pontifikata je evangelizacija in Frančišku je bila ta položena v zibelko. Podobno kot Jezus tudi on zelo dobro ve, kako se lotiti zadeve. ”Naši” ljudje, tisti, ki bi jim moralo biti vse jasno, so vedno deležni na videz ostrejše Jezusove kritike, z drugimi pa ravna občutno prijazneje. Gre za razliko med tem, kako oče ravna z odtujenim otrokom in kako ravna z otrokom, ki ve, da bi moral upoštevati očetov nasvet.

    Kaj je protistrup oziroma zdravilo?
    Papež Frančišek na vse to opozarja predvsem zato, ker mu je mar za naše duše. Ne želi si, da bi bila Cerkev polna “pobeljenih grobov”, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni ”mrtvaških kosti” (Mt 23,27). Poleg tega pa se zaveda, da sta med najmočnejšimi protistrupi za ljudi, ki so zapustili Cerkev, spreobrnjenje in svetost vernikov v cerkvenih klopeh. Kot nekdanja ateistka lahko povem, da je Bog uporabil že veliko svetih oseb, da bi me privedel nazaj v Cerkev. Nasprotno pa je hudič uporabil ljudi z “zastrupljeno vero”, da bi me od Cerkve odvrnil. In včasih je šlo za iste ljudi. Naše sposobnosti za evangelizacijo niso vrhunske, kajti vsi smo grešniki in v vseh nas so sledi zastrupljene vere. Če nas hudič že ne more spraviti iz Cerkve, si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi vsaj zastrupil naše versko življenje. Preberimo in se zamislimo ter ukrepajmo s spovedjo, molitvijo in spreobrnitvijo k Jezusu.

    Tule je nekaj znamenj strupene vere, ki jih opažam (in naj pojasnim: ne želim izpostavljati posameznikov, ampak vse skupaj, tudi samo sebe, spodbuditi k izpraševanju vesti).
    1. Neveseli katoličan: Ali se o verskih vprašanjih ne zmorete smejati skupaj z drugimi ali pa preprosto pozabiti na vse skupaj? Je vaša vera nadležna, drobnjakarska in malenkostna, ne pa velikodušna, radostna in odprta? Vprašajte se, kako komentirate in se odzivate na verske teme na družbenih omrežjih. Ali so vaši komentarji večinoma kritični, z grenkim prizvokom? Igrate vlogo ”katoliškega policista”, ne vloge “katoliškega evangelizatorja”? Ali na družbenih omrežjih sledite ljudem, ki so evangelizatorji ali policisti? Vera, ki ni prežeta z radostjo in mirom Svetega Duha, nikogar ne bo pritegnila h Kristusovi luči.
    2. Politični katoličan: Ali s težavo govorite o veri, ne da bi ob tem omenjali tudi politiko? Zdi se mi, da to mlade resnično odganja od Cerkve. Ljudje, ki so obsedeni s politiko, politične osebnosti predstavljajo kot nečloveške ideološke nasprotnike, ki uničujejo duhovno življenje samih sebe in vseh, ki jih obkrožajo. Politika je pomembna, ko pa jo izenačimo z verskimi vprašanji ali pa se zaradi nje vedemo povsem nekrščansko, stvari postanejo precej neuravnotežene.
    3. Farizejski katoličan: Ali vera za vas pomeni dolžnost, nalogo, ne pa notranjega spreobrnjenja? Ali takrat, ko govorite o veri, bolj izpostavljate “zunanje” stvari, ne pa toliko spreobrnjenja in molitve? To sicer ni nujno zastrupljanje, lahko pa zelo hitro postane strupeno. Kadar molitev in odnos nista središče vašega verskega življenja, si bo hudič prizadeval, da se boste osredinjali na zunanje stvari. To kmalu privede do napuha, začnemo soditi druge, naš odnos do Boga in ljudi pa se znajde pred oviro.
    4. Katoličani tipa ”Mi proti njim”: Ali se zmorete pogovarjati o veri, ne da bi uporabili izraza “levičarji” ali “desničarji” ali pa katere koli druge oznake, ki jo uporabljamo, če želimo omalovaževati vse tiste, ki se nam ne zdijo primerni za katoličane? Pogosto govorite o ljudeh ali skupinah, ki jih imate za svoje ideološke sovražnike? Če je naše versko življenje osredinjeno na ljudi, ki to počnejo narobe, potem smo mi tisti, ki počnemo nekaj napačnega. Če smo v verskih krogih vedno kritični in sovražni, to gotovo ne prihaja od Svetega Duha. Edinost je znamenje nečesa večjega, nadnaravnega. Če živimo v duhu edinosti (ter govorimo o resnici in ljubezni), bodo ljudje laže verjeli v Boga, ker bomo tako drugačni od sveta (Jn 17, 20-21).
    5. [Vstavite svoj pridevnik] katoličani: Ali več časa posvetite določenemu verskemu vprašanju kakor svojemu odnosu z Jezusom? Bog pričakuje, da si bomo na različnih področjih prizadevali za pravičnost. Ne prosi pa nas, naj katero koli vprašanje o ljubezni, resnici ali pravičnosti, ne glede na to, kako pomembno je, postane središče našega življenja. Nič ne bi smelo biti bolj središčno od našega odnosa z Bogom. Ali to drži za naše življenje, je razvidno iz tega, kako goreči smo do stvari, ki nam jih Bog polaga v srce, ter iz tega, kako ravnamo z bližnjimi ne glede na to, kdo so.

    Ali se prepoznate v katerem izmed teh opisov? Ali krščansko živite, molite in sledite Božji Volji in Jezusovem Evangeliju?
    Za trenutek se ustavite in prosite Boga, naj vam pri tem pomaga. O tem se naslednjič pogovorite s svojim spovednikom. Za nasvet prosite zaupnega prijatelja. In ne nazadnje, zaupajte, da v vas deluje Bog kot v vsakem izmed nas, pomaga nam prečiščevati našo vero, da bi mu postali bolj podobni. Le pri Bogu moramo ostati in On bo opravil večino dela za nas! Prosimo ga za Vodenje in Pomoč, Da spregledamo in se poboljšamo in da odslej živimo po Jezusovem Evangeliju, ki je Ljubezen.

    Medmrežje Aleteia 5 opozorilnih znakov toksične krščanske vere (ameriška Aleteia: 5 warning signs of a toxic faith)

  68. Hvala says:

    ČE NAJ SE EVANGELIZACIJA MED BOGOM IN LJUDSTVOM ZARES ZGODI, MORAJO LAIKI ZNATI POMAGATI DRUGIM DO OSEBNEGA KESANJA IN VERE V KRISTUSA.
    ———————————————————————————————————————————————————
    VSAK KATOLIČAN BI MORAL ZNATI VODITI SVOJEGA BLIŽNJEGA V MOLITVI KESANJA IN IZROČITVE GOSPODU (iz knjige-upiranje hudiču -Neal Lozano) .

  69. Janez says:

    Raoul Follerau: LJUBEZEN IN USMILJENJE
    Upati je malo in živeti ne pomeni nič:
    treba je ljubiti.
    Ljubiti namreč pomeni moliti,
    ljubezen je krst!
    Le eno manjka mojemu veselju: da se ne razširi po vsem svetu.
    Živeti pomeni pomagati živeti.
    Ne reci “jaz”, ko govoriš o sebi, in “oni”, ko govoriš o drugih; reci “mi”.
    Edini način, da si zagotovimo osebno srečo je, da mislimo na srečo drugih.
    Srce je ključ do nebes, v njem je skrita velika moč vesolja, ki je edina nepremagljiva, ki edina ustvarja.
    Vsa umetnost življenja je v tem: ljubiti. V tem je skrivnost sreče, edine sreče, ki se jo splača okusiti. Povejmo to tistim, ki delajo slabo, in skušajmo jih spreobrniti. Pokažimo jim, da so na napačni poti, da je vsako slabo dejanje sokrivo nesreče v svetu in da samo dobrota vodi k veselju. Mar ni že Sokrat dejal: “Krepost je sinonim sreče”?
    Brez dvoma ima naše srce čudovito moč, ko smo storili nekaj dobrega.
    Vedno je bila zmaga na strani tistega, ki ni nikoli podvomil.
    Tvojega ideala ne razumejo? Kaj za to! Zbijajo podle in sramotne šale na tvoj račun? Pogum, prijatelj!
    Boj ni nikoli prehud,
    sanje nikoli previsoke!
    Kajti najslajša in najžlahtnejša nagrada je tista, ko na dnu svojega utrujenega srca, ko so ti pošle že vse moči v neizenačenem boju,
    bereš zlate besede, ki jih je vklesala tvoja vest:
    “JAZ TE NISEM NIKDAR ZANIČEVALA!”
    Zakaj ne bi svojega življenja, vseh dni svojega življenja spremenil v eno samo dejanje ljubezni?
    Vsaka duša, ki smo jo pritegnili k Ljubezni, je že na poti k Bogu.
    Napredek? To je samo velik stroj za ubijanje.
    Človeški razum? Izigrali so ga, onečastili in poteptali v blato. Pet let je človek vodil svoj rod v samomor; skupni grob je naredil za cilj svojega ravnanja; svoje moči in sposobnosti je zlorabil za pobijanje in spet pobijanje in naučil se je biti brez sočutja.
    Kako bi se dalo ljudi združiti?
    Velike ideje so doživele krvavo polomijo,
    velike sanje so utonile v morju sovraštva.
    Ostane edino še ljubezen,
    pristna ljubezen do bližnjega.
    Darovati brez ljubezni je žalitev.
    Če je dovolj biti usmiljen, da daš miloščino, kje je potem zasluženje, kje je veselje?
    Usmiljenje je prisotnost:
    treba je ne samo darovati, ampak darovati se.
    Usmiljenje je pomlad Božje pravičnosti.
    Ljubezen ne pozna razredov, kast in ras,
    ljubezen se ne zmeni za meje,
    ljubezen ne dopušča vojne,
    ljubezen je močnejša ko smrt.
    Človečnost lahko vse premaga in ozdravi.
    Nihče nima pravice biti srečen sam.
    Veliko znati, a ne znati ljubiti, je nič,
    včasih celo slabše kot nič.
    Ne verujem v socialno dobo človeštva, v bratstvo osnovano na zakonih in zavarovano s čuvaji, verujem le v prihod svobodnega in zmagoslavnega kraljestva ljubezni.
    To, kar je nujno potrebno,
    kar bo vse določilo
    in vse rešilo,
    je medsebojna ljubezen.
    Pozor! Človečnost, ne miloščina!
    Ne tisti prezirljivi dar, ki ga vržemo zviška
    in onečasti tistega, ki daje, ter žali tistega, ki prejema.
    Taka miloščina je le bleda senca, karikatura ljubezni.
    Sreča je edina stvar, o kateri smo prepričani,
    da jo imamo v lasti, kakor hitro smo je bili deležni.
    Prepričan sem, da bo ljubezen nekega dne premagala
    nasilnost, sebičnost, oboževanje denarja.
    Prepričan sem, da bo napočil dan,
    ko ne bomo več imeli revščine, barak in vojn,
    ko ne bo več otrok brez ljubezni in starčkov brez ognjišča;
    dan, ko bodo vsa človeška bitja imela pravico do življenja.
    In naše plačilo bo, da smo v ta paradiž verovali,
    še preden smo ga videli.
    Kaj zato, če je bil Beethoven gluh, Rembrandt slep,
    oče Damijan gobav in Pasteur mrtvouden?
    Kaj zato, če je Dunant moral k neozdravljivim bolnikom
    in Pauline Jaricot na obed k revežem?
    Ljubezen sprejema preizkušnje, ljubezen se smeje trpljenju.
    Ljubezen je močnejša od smrti.
    Ljubezen je projekcija Kristusovega obraza na obraz reveža,
    trpečega in preganjanega.
    Ljudje smo predolgo živeli DRUG OB DRUGEM.
    Danes so razumeli, da morajo živeti VSI SKUPAJ.
    MI pa jih moramo učiti, naj jutri živijo ENI ZA DRUGE.
    Ljubiti se je pravi raj.
    Kaj ne deluje?
    Predvsem jaz. Ker sem sebičen, nezaupljiv, zaprt vase.
    Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo,
    če bi se potrudil razumeti svojega bližnjega in mu pomagati,
    če bi hotel uresničiti pravo ljubezen, ki se ne ozira na vero,
    družbeno stopnjo ali raso
    in vidi v vsakemu človeku spoštovanja in ljubezni vredno bitje.
    Sveta ne bosta osvojila niti moč niti denar, ampak Ljubezen.
    Ljubezen, brez katere ni nič mogoče in s katero nič ni nemogoče.
    Razum nas zatajuje, stroj nas zasužnjuje,
    denar nas pohujšuje, O Gospod, reši ljubezen!
    Nebesa bi bila tu na zemlji takrat, ko bi zaspali ob misli, da so vsi ljudje srečni.
    Da bi se rešili njenih obveznosti
    – veste, težko je, ko moramo ljubiti vse! –
    smo dejavno ljubezen spravili na raven miloščine.
    Miloščina brez ljubezni je nič,
    včasih še manj kot nič, če z njo nimaš namena toliko pomagati drugim,
    ampak se bolj rešiti obveznosti.
    Važno je, da se beda drugih vtisne v naše meso, da vname našo kri, da razburi naše preveč “mirne” misli, da načne naše srce, ki je preveč zaverovano vase.
    Praviš mi: “Tudi jaz imam svoje reveže.”
    Ne, ne ti ne jaz nimava “svojih” revežev.
    Reveži niso naši. Mi smo njihovi.
    Ne moremo reči “moji reveži” kot tvoja hčerkica reče “moje punčke”.
    Ne moremo se igrati z reveži kot s punčkami.
    Ljubiti ali izginiti s sveta: ni druge izbire.
    Ljubezen pomeni predvsem v revežu odkriti človeka in ga spoštovati.
    Dobro je prav tako nalezljivo kot zlo, le da je svetlejše.
    Pripravimo epidemijo ljubezni…
    … do dneva, ko se bodo ljudje odpovedali besedam:
    “jaz”, “moje imetje”, “moji opravki”, “moje bogastvo”, in bodo v svojem srcu, ki bo končno le svobodno, dejali: imam samo to, kar sem daroval.
    Povrh vsega pa si nikar ne misli, da si s tem, če daruješ nekaj odvečnega
    in to predstavlja bolj majhno žrtev,
    razvezan dolžnosti, da ljubiš.
    Ljubiti ne pomeni darovati,
    ampak z nekom deliti.

    Knjiga Ljubezni Raoul Follerau

  70. Janez says:

    Kam greš človek? Človek brez Boga je nič! Homine quo vadis? Nihil est homo quin sit Deus!

    Vztrajati moramo vsak dan tako, da se bomo z ljubeznijo in resnico postavili proti laži, napuhu in konformizmu, egoizmu ter lakomnosti vsemogočnežev in hudobnežev, ki delajo razne naglave grehe nasprote Jezusovemu nauku v Evangeliju. Gospod, daj nam vsem Ljudem dobre volje pogum in milost, da bomo vztrajali v poštenosti, dobroti, odpuščanju in dali drugim zgled resnice kot dobri Ljudje in Dobri Kristijani. Zdravnika ne potrebujejo zdravi ampak bolni je rekel Odrešenik. Koliko Ljudi dobre Volje je vztrajalo v Kristusovm nauku dobrote, ko so z osebnim zgledom živeli za druge in pomagali revežem, brez besed, vedno in takoj in z delom, služenjem in ljubeznijo izpričevali Ljubezen do Boga. Ni da bi se pritoževali, treba je živeti in ukrepati po Evangeliju ter drugim dati tihi zgled krščanske Ljubezni. In tihi zgledi pravičnega življenja vlečejo bolj kot poplava besed. Prosimo pa Boga za blagoslov in Milost in marsikaj se bo premaknilo na bolje. Več ko nas bo, večja Moč krščanske drže bo prisotna med ljudmi. Molimo tudi za našo krščansko bratstvo in edinost ter strpnost, kljub razlikam naj prevladuje Ljubezen! Ker smo vsi Ljudje božji Otroci smo vsi žejni Resnice in Pravice ter Ljubezni Boga Očeta. In Oče nas bo uslišal, ker ga prosimo in živimo po njegovih Naukih. Vzemi si čas za Boga in moli s svojimi besedami iskreno in odprto k Njemu in uslišal Te bo, saj je naš Oče. In marsikaj se bo potem lažje uredilo, razrešilo in ozdravilo, kar bi sicer ostalo na pol pota narejeno, neizvršeno ali neozdravljeno. Potrpel in za dobro bom vzel razne krivice in sodbe, jih pozabil in odpiustil, zakaj kdo pa sem jaz, da bi sodil?; ker sodil bo Gospod Jezus in ne mi grešni ljudje! Ker s kakršnmim metrom bomo merili vrate, s takšnim nam bode odmerjeno! Bodimo Dobri in Usmiljeni kot Jezus! Ko pride bolezen, težkoče, problemi in razne nevarnosti, ko smo žalostni, preobremenjeni s težkočami in problemi, ko zbolimo, se lahko po Božji Volji marsikaj zgodi, tudi čudeži, da se vse uredi in da ozdravimo. Ti po Milosti Božji obstajajo in se lahko zgodijo, ko v to verjamemo in to dejavno tudi podpiramo z Vero in Spolnjevanjem Božje Volje. Pustimo Bogu, da pride k nam in ostane v nas. Molimo in prosimo ga za Milosti Vere in Ljubezni, za vodstvo in navdih, da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja. Prosimo Jezusa za Milost, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja, živeli pravično, bili dobri in usmiljeni, delali dobra dela in molili, se ogibali stranpoti greha in spolnjevali Božjo Voljo in bili podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Gospod nas ima vedno rad, tudi ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. In smisel življenja je, da pride med nas Božje kraljestvo Ljubezni, Odpuščanja, Dobrote in Usmiljenja. Prihaja Jezus Odrešenik na Svet, pridite Veselimo se!

    Janez AKA Dichter Hansi

  71. Miro says:

    VELIKO BOŠ DOSEGEL, ČE SE POPOLNOMA PREDAŠ JEZUSOVI VOLJI IN REČEŠ: »NE KAKOR JAZ HOČEM, AMPAK KAKOR JE TVOJA VOLJA, NAJ SE MI ZGODI, O BOG.«

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Moj otrok, postavi si načelo, da se ne boš nikoli opiral na ljudi. Veliko boš dosegel, če se popolnoma predaš moji volji in rečeš: Ne kakor jaz hočem, ampak kakor je tvoja volja, naj se mi zgodi, o Bog. Vedi, da te besede, izgovorjene iz globine srca, v trenutku dvignejo dušo v vrh svetosti. Takšna duša mi posebno ugaja, taka duša mi daje veliko slavo, takšna duša napolnjuje nebesa z vonjem svoje kreposti. Toda vedi, za moč, ki jo imaš v sebi za prenašanje trpljenja, se moraš zahvaliti pogostnemu prejemanju svetega obhajila. Zato prihajaj pogosto k temu izviru usmiljenja in zajemaj s posodo zaupanja, kar koli potrebuješ.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1487)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  72. Hvala says:

    KO DAJEMO MI LJUDJE JEZUSU SVOJA NAVODILA, KAKO NAJ NAS USLIŠI-MI MU SVETUJEMO IN GA UČIMO, KAJ MORA NARDITI!

    Na srečo, četudi mu poskušamo svetovati, naš Oče v nebesih je potrpežljiv. On prenaša naše neumnosti. Želi nas tudi osvoboditi občutka, da mu vedno moramo dajati navodila. Ne samo, da mu ne moremo dajati navodil, ampak smo lahko gotovi, da je njegovo srce veliko večje za “svete rezultate,” ki si jih želimo, kot so naša srca. In njegovi načini odgovarjanja na molitve, glede na njegov užitek, so osupljivejši od naših sanj. On rad odgovori bolje, kot mi prosimo.

    https://bcms.si/2020-11-21/bog-odgovarja-bolje-kot-mi-prosimo/

  73. Hvala says:

    UČENEC JE POKLICAN OBLIKOVATI SVOJE ŽIVLJENJE PO KRISTUSU, KI SO GA LJUDJE PREGANJALI, POZNAL JE ZAVRNITEV, ZAPUŠČENOST IN SMRT NA KRIŽU.

    NI KRŠČANSKEGA MISIJONA V ZNAMENJU MIRNOSTI, SAJ SO TEŽAVE IN PREGANJANJA DEL EVANGELIZATORSKEGA DELA, MI PA SMO POKLICANI, DA V NJIH NAJDEMO PRILOŽNOST ZA PREVERBO PRISTNOSTI NAŠE VERE IN NAŠEGA ODNOSA Z JEZUSOVIM.
    ———————————————————————————————————————————————————-
    TE TEŽAVE MORAMO IMETI ZA MOŽNOST, DA SMO ŠE BOLJ MISIONARJI IN DA RASTEMO V TISTEM ZAUPANJU DO BOGA, NAŠEGA OČETA, KI NE ZAPUSTI SVOJIH OTROK MED HUDO UR (papež Frančišek).

    https://www.vaticannews.va/sl/cerkev/news/2020-06/duhovne-misli-cerkvenih-ocetov-benedikta-xvi-franciska-za-12.html

  74. Hvala says:

    Favstina Kwalska: ŽIVA HOSTIJA, MOJA EDINA MOČ, IZVOR LJUBEZNI IN USMILJENJA, OBJEMI VES SVET, KREPČAJ ONEMOGLE DUŠE. BLAGOSLOVLJEN BODI TRENUTEK, V KATEREM NAM JE JEZUS ZAPUSTIL SVOJE NEIZMERNO USMILJENO SRCE (Dn 223).

    Favstina Kowalska: SVETA HOSTIJA, V KATERI JE OPOROKA BOŽJEGA USMILJENJA ZA NAS, POSEBEJ ZA UBOGE GREŠNIKE,

    SVETA HOSTIJA, V KATERI STA TELO IN KRI GOSPODA JEZUSA KOT DOKAZ NESKONČNEGA USMILJENJA DO NAS, POSEBEJ DO UBOGIH GREŠNIKOV,

    SVETA HOSTIJA, V KATERI JE ZAJETO VEČNO ŽIVLJENJE IN NESKONČNO USMILJENJE, KI SE OBILNO DAJE NAM, POSEBEJ UBOGIM GREŠNIKOM,

    SVETA HOSTIJA, V KATERI JE NAVZOČE USMILJENJE OČETA, SINA IN SVETEGA DUHA DO NAS, POSEBEJ DO UBOGIH GREŠNIKOV,

    SVETA HOSTIJA, V KATERI JE NESKONČNA CENA USMILJENJA, KI PORAVNAVA VSE NAŠE DOLGOVE, POSEBEJ UBOGIH GREŠNIKOV ,

    SVETA HOSTIJA, V KATERI JE VRELEC ŽIVE VODE, KI PRITEKA IZ NESKONČNEGA USMILJENJA ZA NAS, POSEBEJ ZA UBOGE GREŠNIKE,

    SVETA HOSTIJA, V KATERI JE VSEBOVAN OGENJ NAJČISTEJŠE LJUBEZNI, KI ŽARI V NAROČJU VEČNEGA OČETA KAKOR V NESKONJČNI GLOBINI USMILJENJA ZA NAS, POSEBEJ ZA UBOGE GREŠNIKE,

    SVETA HOSTIJA, KI VSEBUJE ZDRAVILO ZOPER VSE NAŠE SLABOSTI; TO ZDRAVILO TEČE IZ NESKONČNEGA USMILJENJA KAKOR IZ STUDENCA ZA NAS UBOGE GREŠNIKE,

    SVETA HOSTIJA, V KATERI JE VSEBOVANA ZVEZA MED BOGOM IN NAMI, IN TO PO NESKONČNEM USMILJENJU ZA NAS, POSEBEJ ZA UBOGE GREŠNIKE,

    SVETA HOSTIJA, V KATERI SO VSEBOVANA VSA ČUSTVA PREDOBREGA SRCA JEZUSOVEGA DO NAS, POSEBEJ DO UBOGIH GREŠNIKOV,

    SVETA HOSTIJA , NAŠE EDINO UPANJE V VSAKEM TRPLJENJU IN V NASPROTOVANJIH ŽIVLJENJA,

    SVETA HOSTIJA, NAŠE EDINO UPANJE V TEMINI IN V NOTRANJIH TER ZUNANJIH VIHARJIH,

    SVETA HOSTIJA, NAŠE EDINO UPANJE V ŽIVLJENJU IN OB SMRTNI URI,

    SVETA HOSTIJA, NAŠE EDINO UPANJE V NEUSPEHIH IN VALOVIH OBUPA,

    SVETA HOSTIJA, NAŠE EDINO UPANJE V PREVARI IN IZDAJSTVU,

    SVETA HOSTIJA , NAŠE EDINO UPANJE V TEMINI IN BREZBOŽNOSTI, KI PREPLAVLJA SVET,

    SVETA HOSTIJA, NAŠE EDINO UPANJE V HREPENENJU IN ŽALOSTI, V KATERIH NAS NIHČE NE RAZUME,

    SVETA HOSTIJA, NAŠE EDINO UPANJE V TEŽAVI IN SIVINI VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA,

    SVETA HOSTIJA, NAŠE EDINO UPANJE OB PROPADU NAŠIH PRIČAKOVANJ IN PRIZADEVANJ,

    SVETA HOSTIJA, NAŠE EDINO UPANJE SREDI SOVRAŽNIKOVIH NAPADOV IN PRIZADEVANJ PEKLA,

    SVETA HOSTIJA, VATE ZAUPAM, KO NADLOGA PRESEGA MOJE MOČI, KO VIDIM, DA SO MOJA PRIZADEVANJA BREUSPEŠNA,

    SVETA HOSTIJA, VATE ZAUPAM, KO VIHARJI PREMETAVAJO MOJE SRCE IN SE MOJ PRESTRAŠENI DUH NAGIBLJE K MALODUŠJU,

    SVETA HOSTIJA , VATE ZAUPAM, KO MI SRCE DRGETA IN MI SMRTNI POT ROSI ČELO,

    SVETA HOSTIJA , VATE ZAUPAM, KO SE VSE ZAROTI PROTI MENI IN ČRNI OBUP PRODIRA V MOJO DUŠO,

    SVETA HOSTIJA, VATE ZAUPAM, KO BODO UGASNILE MOJE OČI ZA VSE ZEMELJSKO IN BO MOJ DUH PRVIČ UZRL NEZNANE SVETOVE,

    SVETA HOSTIJA, VATE ZAUPAM, KO BODO MOJE NALOGE PRESEGALE MOJE MOČI IN BO NEUSPEH MOJ STALNI DELEŽ,

    SVETA HOSTIJA, VATE ZAUPAM, KO SE MI IZPOLNJEVANJE KREPOSTI ZDI TEŽKO IN KO SE NARAVA TEMU UPIRA,

    SVETA HOSTIJA , VATE ZAUPAM, KO SE BODO SOVRAŽNI UDARCI NAPERJALI ZOPER MENE,

    SVETA HOSTIJA, VATE ZAUPAM, KO BODO LJUDJE OBSOJALI MOJ TRUD IN NAPOR,

    SVETA HOSTIJA, VATE ZAUPAM, KO BOM NAD SEBOJ ZASLIŠAL TVOJO SODBO, TEDAJ BOM ZAUPAL V MORJE TVOJEGA USMILJENJA (Dn 356).

    Uporabljajte te vzklike kot dnevno molitev!.

    • Janez says:

      Veselje Jezusovega Srca, napolni moje srce.
      Usmiljenje Jezusovega Srca, dotakni se mojega srca. Ljubezen Jezusovega Srca, vžgi moje srce. Mir Jezusovega Srca, okrepi moje srce. Ponižnost Jezusovega Srca, naredi moje srce skromno. Svetost Jezusovega Srca, posveti moje srce. Čistost Jezusovega Srca, očisti moje srce. Jezus v mojem srcu, povečaj mojo vero,okrepi mojo vero. Naj živim to vero v živi, ponižni pokorščini. Amen.

      Molitev Matere Terezije

      Izžarevati Kristusa
      Dragi Jezus, pomagaj mi razširiti tvoj prijetni vonj povsod, kamorkoli grem. Preplavi mojo dušo s svojim Duhom in življenjem. Povsem prepoji in prevzemi vse moje bitje, da bo moje življenje izžarevalo tvoje življenje. Sij skozme in bodi tako v meni, da bo vsaka duša, s katero bom prišel v stik, čutila tvojo navzočnost v moji duši. Dovoli jim, da pogledajo navzgor in naj ne vidijo več mene, ampak le tebe, Jezus! Bodi z menoj in tedaj bom začel sijati, kakor siješ ti. Naj Sijem tako, da bom Luč drugim. Vsa Svetloba, o Jezus, bodi tvoja: prav nič naj je ne bo moje. Ti sam boš prek Mene Sijal Drugim. Zato mi dovoli, da te Slavim tako, kakor ti najbolj ugaja, tako, da bom sijal na tiste, ki so z menoj. Dovoli, da te oznanjam brez govorjenja, ne z besedami, ampak z zgledom. Z neustavljivo močjo, z dobrohotnim vplivom tega, kar delam iz očitne polnosti ljubezni, ki jo moje srce goji do tebe. Amen.
      Kardinal John Henry Newman

      Pesem »Izžarevati Kristusa«, ki jo je spesnil kardinal John Henry Newman, je bila ena najljubših molitev Matere Terezije. Ker lepo izraža njeno željo, da bi bila intimno združena z Jezusom in da bi drugim »dala samo Jezusa«, jo je izbrala za prvo molitev, ki jo misijonarke ljubezni zmolijo.

      Sveta Marija, mati Jezusa, bodi v tem trenutku naša Mati:
      varuj nas, vodi nas in ohrani nas blizu Jezusu. Marija, Mati Jezusa, bila si prva, ki si slišala Jezusov krik:»Žejen sem.« Dobro veš, kako resnično in globoko je Njegovo hrepenenje po meni in po ubogih. Jaz sem tvoj/a –celotna Družba je tvoj/a –sestre, bratje, očetje – tako tisti, ki Delajo, kot tisti, ki Molijo. Nauči me, da se iz obličja v obličje soočim z ljubeznijo srca križanega Jezusa. S tvojo pomočjo, Mati Marija, bom poslušal/a Jezusovo žejo, ki bo zame Beseda življenja. Stoječ poleg tebe, Mu bom dal/a svojo ljubezen in možnost, da me ljubi, in tako bom razlog tvojega veselja. Amen.
      Magnificat, Misijonarke ljubezni

      • Miro says:

        NEKAJ IZJEMNO MOČNIH MISLI MATERE TEREZIJE O SVETI EVHARISTIJI!

        HRANA, KI ME PODPIRA

        Maša je duhovna hrana, ki me podpira. Brez nje ne bi mogla vzdržati niti en sam dan ali uro svojega življenja; pri maši imamo Jezusa pod podobo kruha, medtem ko v siromašnih mestnih četrtih vidimo Kristusa in se ga dotikamo v strtih telesih, v zapuščenih otrocih.

        IMETI MORAMO JEZUSA, DA BI GA DALI DRUGIM

        Cerkev … nam je zaupala veliko apostolsko nalogo, da prinašamo Kristusa v srca naših ljudi. Dati jim moramo Jezusa. Toda če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zaradi tega potrebujemo evharistijo. Res je, naš način življenja je težak. Mora biti takšen. Ne gre samo za tvarno uboštvo, ampak za uboštvo okolja, obdanosti s trpečimi ljudmi, s smrtjo. Samo evharistija, samo Jezus nam more dati veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.

        EVHARISTIJA, NAŠA SLAVA IN VESELJE

        Sveta maša je molitev našega dneva, ko darujemo sami sebe skupaj s Kristusom, da bi bili razlomljeni in dani najubožnejšim. Evharistija je naša slava in veselje ter skrivnost naše edinosti s Kristusom.

        JEZUS – ŽIVI KRUH, RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN

        Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel. Razumel je, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel je, da smo bili ustvarjeni za ljubezen.

        Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
        Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  75. Janez says:

    Misli Matere Terezije o služenju drugim

    Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
    Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
    Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
    Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
    To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
    Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
    Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE!

    “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno” (Jn 15,10-11).
    Kjer je ljubezen, tam je Bog ( Mati Terezija).

    Dela, ki jih je izvrševala sveta Mati Terezija v kalkuti za oboge in bolne ter zapuščene, govorijo sama zase in kažejo ljudem našega časa oni vzvišeni smisel življenja, ki se pogosto zdi, da je na žalost izgubljen. Kljub nasprotovanjem in težavam je ustanpovila red sester, ki je pomagal revežem in ubogim in se razdajala. Ponovno in ponovno je rada govorila: ‘Služimo ubogim, da bi služili življenju.’ Mati Terezija ni zamudila nobene priložnosti, da je na vse načine poudarjala ljubezen do življenja. V poslušnosti evangeliju je postala ‘usmiljeni Samarijan’ vsakomur, ki ga je srečala, vsakemu človeku v krizi, v trpljenju in ponižanju. Nekoč je Jezus spregovoril Materi Terezi: »Pošiljam te v temačno bedo revežev. Pojdi tja in bodi moja Luč«. Ne glede na vse težave in preizkušnje je vztrajala v Ljubezni do Boga in do revežev, ker je vedela, da spolnjuje Božjo Voljo. Mnogokaj se lahko tzudi drugi verniki in ateisti naučimo od Matere Terezije tako, da ne iščemo svojega prav, ampak da se vprašamo, kaj pa mi lahko naredimo dobrega za Bopga in Ljudi tako, kot Mati Terezija. rad Te imam sveta Mati Terezija. Vedno me oblijejo solze, ko pomislim nate in vse kar me teži izhlapi v eter. In potem sem lahak in moje srce je spokojnpo in srečno. Hvala draga Mati Terezija za vse. Prosim te perosi ter Marijo, da nam Pomaga in Usliši vse naše prošnje, ki jih naslavljamo Nanjo Njeni Otroci.

  76. Hvala says:

    Favstina Kowalska je napisala: DOŽIVLJAM TRENUTKE Z BOŽJO MATERJO IN SE PRIPRAVLJAM NA SLOVESNI TRENUTEK PRIHODA GOSPODA JEZUSA. BOŽJA MATI ME POUČUJE O NOTRANJEM ŽIVLJENJU DUŠE Z JEZUSOM, POSEBEJ V SVETEM OBHAJILU. KAKO VELIKO SKRIVNOST V NAS IZVRŠUJE SVETO OBHAJILO- TO BOMO SPOZNALI ŠELE V VEČNOSTI. O NAJDRAGOCENEJŠI TRENUTKI V ŽIVLJENJU ! ( Dn 840) .

    Lepo je povedala Favstina, kako jo je Sveta Marija poučevala kakše skrivnosti se vršijo pri svetem obhajilu, ko prejmemo Jezusa. Zato pazimo, da ne bomo prejemali nevredno živega Jezusa, da ne bomo jedli in pili svoje obsodbe.

  77. Miro says:

    MISLI MATERE TEREZIJE ZA ADVENTNI ČAS – ALI BO KRISTUS NAŠEL TOPLO SRCE, KO BO PRIŠEL ZA BOŽIČ?

    Sveta Mati Terezija (1910–1997) nam je zgled predvsem v nesebični ljubezni do bližnjega, ki ima svoj trdni temelj v Bogu. Svoje življenje je posvetila najrevnejšim, a zapustila nam je tudi veliko svojih duhovnih spisov, ki so lahko navdih, da bo tudi naše življenje raslo v veri in sočutju.

    V nadaljevanju si preberite njene misli o adventnem času, kot so zapisane v knjigi z naslovom Poslanstvo ljubezni.

    ADVENT JE KAKOR POMLAD

    Advent je kakor pomlad. Prihaja kakor majhno dete, ki tako zelo potrebuje svojo mater. Ozrimo se nanjo in dotaknimo se tiste veličine, ki napolnjuje globine Jezusove in Marijine ponižnosti. Če zares želimo, da nas Bog napolni, moramo s ponižnostjo izprazniti same sebe vsega tistega, kar je v nas sebično.

    Prosimo, da bomo sposobni sprejeti Jezusa za Božič ne v mrzle jasli svojih src, ampak v srce, polno ljubezni in ponižnosti, v srce, toplo od medsebojne ljubezni.

    Ob Božiču prihaja Kristus kot majhen otrok, tako majhen, tako nebogljen, tako zelo potreben vsega, kar more ljubezen dati. Ali smo pripravljeni, da ga sprejmemo? Če bi Marija in Jožef iskala prostor, da bi tam nastanila Jezusa, ali bi izbrala naš dom in vse, kar je v njem?

    BOŽJA DOBROTA IN PONIŽNOST

    V Bogu se mi zdita dve stvari čudoviti: njegova dobrota in njegova ponižnost. Njegova ljubezen in njegova ponižnost sta izredni in zbujata pozornost. Bog je resnično ponižen. Prihaja z neba in uporablja tako slabotno in nepopolno orodje, kakor smo mi. Poniža se in milostno deluje po nas. Ali ni to čudovito?

    Zaupajte Bogu. Čutite gotovost Božje previdnosti. Zanesite se nanj. On ve. On bo poskrbel. Naj preizkusi in varuje našo vero vanj. Čakajte ga. Zaupajte in verujte.

    Dajte Jezusu ne le svoje roke, da služijo, ampak tudi svoje srce, da ljubi. Molite z brezmejnim zaupanjem v ljubečo Božjo skrb do vas. Naj vas uporabi, ne da bi se z vami posvetoval. Naj vas napolni z veseljem, da boste oznanjevali brez oznanjevanja.

    LJUBEZEN SE ZAČENJA V NAŠIH DRUŽINAH

    Kje se začenja ljubezen? Doma. Naučimo se ljubezni v naši družini. V naši lastni družini imamo morda zelo uboge ljudi in jih sploh ne opazimo. Nimamo časa, da se jim nasmehnemo, nimamo časa, da se pogovorimo drug z drugim. Prinesimo to ljubezen, to nežnost v naš lastni dom in videli bomo razliko.

    Naredite iz vašega doma in iz vaše družine drugi Nazaret, kjer vladajo ljubezen, mir, veselje in edinost, kajti ljubezen se začenja doma. Tam morate začeti in napraviti svoj dom za središče goreče ljubezni. Biti morate upanje trajne sreče svoji ženi, svojemu možu, svojemu otroku, svojemu staremu očetu, stari materi, vsakomur, ki je povezan z vami.

    JEZUS PRIHAJA NA SVET

    Danes Jezus ponovno prihaja med svoje, toda njegovi ga ne sprejmejo. Prihaja v razpadajočih telesih naših ubogih. Prihaja celo v premožnih, ki se dušijo v lastnem bogastvu. Prihaja v samoto njihovih src, in kadar ni nikogar, da bi ga ljubil. Jezus prihaja k tebi in meni, a pogosto, zelo zelo pogosto, gremo mimo njega.

    Ali bo Kristus našel toplo srce, ko bo prišel za Božič? Zaznamujte adventni čas s tem, da ljubite druge in jim služite z Božjo ljubeznijo in zavzetostjo.

    (Povzeto po: Družina, Tereza Mohar)

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

  78. Miro says:

    BOG NAS NIKOLI NE ZDRUŽI S SEBOJ TAKO KAKOR TAKRAT, KO JE V NAS ZAKRAMENTALNO, V OSEBI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Čedalje pogosteje prejemajte
    Kristusovo telo in njegovo kri
    in premagali boste vsako težavo na poti.
    Končno boste prispeli do Božje gore,
    do tistega nebeškega Jeruzalema,
    kjer boste mogli videti
    iz obličja v obličje njega,
    ki ga zdaj slutite
    pod podobama kruha in vina.
    (Karel Boromejski)

    Bog nas nikoli ne združi s seboj tako
    kakor takrat, ko je v nas
    zakramentalno, v osebi:
    takrat smo nadvse močno združeni z njim
    z vezjo nerazvezne ljubezni,
    tako da smo z njim eno.
    (Albert Veliki)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  79. Hvala says:

    BODIMO VZTRAJNI V OPOMINJANJU IN V SPREJEMANJU OPOMINOV. PO TEM BOMO DELEŽNI TUDI SKUPNE MOLITVE , KI BO PRINAŠALA ČUDOVITE SADOVE.

    JEZUS V EVANGELIJI ZAČENJA S POVABILOM K OPOMINJANJU IN KONČUJE Z OBLJUBO:”AKO SE NA ZEMLJI DVA IZMED VAS ZEDINITA V KATERI KOLI PROŠNJI , JIMA BO VSE STORIL MOJ OČE., KI JE V NEBESIH.”

    CILJ TOREJ NI OPOMINJANJE, AMPAK ZEDINJENJE, KI BO PRINESLO ČUDOVITO USLIŠANJE S STRANI NEBEŠKEGA OČETA. PATER PETER ŽAKELJ PRAVI: PRIZNAM, DA SE MI PRED TRIDESETIMI LETI NITI SANJALO NI, DA JE ZEDINITI SE, POSTAJATI ENO Z BLJIŽNJIM TAKO TEŽKO. DANES MOGOČE RAZUMEM GLOBLJE, ZAKAJ JE TAKO!?
    ———————————————————————————————————————————————————
    JEZUS OBLJUBLJA ZEDINJENJE, ČE BO PRED TEM OPOMINJANJE.
    :…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    SLEDNJEGA BREZ PRVEGA NI, A PRAV TU SE ZAPLETE. PRVEGA SPLOH NE POZNAMO OZ. NE RAZUMEMO!
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    http://www.mirenski-grad.si/n23-gresi-pristopi-posvari

  80. Hvala says:

    Dragi bratje in sestre, le če bomo šli v Njegovo smer, bomo postajali med seboj resnični bratje in sestre. Med seboj ne bomo več tujci, ampak prijatelji.

    V tvojo smer danes pomeni:

    – Priznavati greh in iskati krepost.

    – Sprejemati opomine in svariti.

    – Biti pripravljen pričati za resnico.

    – Narediti vse, da bi ustvarili živo občestvo resnice in ljubezni.

    http://www.mirenski-grad.si/n23-ce-tvoj-brat-gresi-ga-posvari

  81. Hvala says:

    https://youtu.be/a5MTUzi1pnA

    Fant, ki je bil v Kalkuti, kjer delujejo sestre Matere Terezije, vendar je doživel razočaranje, ker ni mogel pomagati, kot si je on zamišljal.

    • Janez says:

      SOČUTJE
      Bog še vedno ljubi svet in je poslal vas in mene, da smo Njegova ljubezen in Njegovo sočutje do ubogih. Po nas, Misijonarkah ljubezni, Bog razkazuje Svojo ljubezen, še posebej do najbolj ubogih med ubogimi, in nas pošilja k še posebej ubogim. Kozarec vode, ki ga ponudite ubogemu, bolnemu, način, kako povzdignete umirajočega ali daste zdravilo gobavemu, način, kako nahranite dojenčka ali učite nevednega otroka, vse to je Božja ljubezen v današnjem svetu… Naj se te besede vtisnejo v vaš razum: Bog danes še vedno ljubi preko vas in preko mene. Naj vidim to Božjo ljubezen v vaših očeh, v vaših dejanjih, v načinu, kako se gibljete. Bog danes ljubi preko vas in preko mene. Ali smo tu? Smo me ta ljubezen in to sočutje? Bog dokazuje, da nas Kristus ljubi, da je On prišel, da bi bil Očetovo sočutje. Danes Bog ljubi preko mene in preko vas in preko vseh tistih, ki so Njegova ljubezen in sočutje na svetu.

      Kdor Ljubi Boga in Ljudi gre preko vseh težkoič, križev in zaprek, ker ga vodi Božja Ljubezen in ker je taka Božja Volja. Nič ga ne ustavi, nič mu ni pretežko, iznajdljiv je in pogumen, vztrajen in močan, ker je tisto kar ga žene Božja Moč in Božja Ljubezen. Kljub tisočem in tisočem nasprotovanjem, oviram in hudobijam Človek, ki ima Boga v Scrcu ne klone nikdar, temveč gre in čudežno stori Vse, kar more in hoče, ker ima Božji Blagoslov, ker spolnjuje Božjo Voljo, tako kot sveta Mati Terezija, ki nam je vsem zgled, da lahko vedno nekaj dobrega naredimo zan Boga in za Ljudi. Ker je taka Božja Volja in ker tako služimo Bogu. Ker je tudi to Molitev in Slavljenje Boga, ki nam daje vse. Take čudovite molitvene in globoko duhovne vrstice je Mati Terezija napisala, ker je zajemala iz tega kako je delala, molila, služila Bogu in Ljudem, ker je Ljubila Boga. Podučimo se tudi mi od Matere Terezije in od drugih svetnikov in bodimo podobni Jezusu.

      • Janez says:

        TI SI ŽAREČE SONCE OČETOVE LJUBEZNI
        Križani in od mrtvih vstali Gospod,
        nauči nas spoprijemati se s preizkušnjami vsakdanjega življenja tako,
        da bomo živeli to življenje v vedno večji polnosti.
        Ti si ponižno in potrpežljivo sprejel poraze človeškega življenja,
        tudi muke svojega umiranja na križu.
        Pomagaj nam torej, da bomo bolečine in boje,
        ki nam jih prinaša sleherni dan znali vselej sprejemati kot priložnost,
        da rastemo in da postajamo vse bolj Tebi podobni Gospod. Naredi nas sposobne,
        da se z njimi spoprimemo trdno zaupajoč v tvojo pomoč.
        Nauči nas razumeti,da moremo do polnosti življenja priti edinole tako,
        da nenehno umiramo sami sebi in svojim sebičnim željam.
        Kajti s tabo bomo mogli vstati,samo če s teboj umiramo.
        Odslej naj nas nobena stvarne pogrezne v tolikšno trpljenje
        in v tako globoko žalost,da bi pozabili na radost tvojega vstajenja!
        Ti si žareče sonce Očetove ljubezni,
        ti si Upanje večno trajajoče sreče,
        ti si ogenj plameneče ljubezni.
        Jezusova radost naj bo naša moč,
        naj bo med nami vsemi trdna vez miru, edinosti in ljubezni. Amen.

        Molitev svete Matere Terezije

        Galačanom 5,22: Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba,

  82. Janez says:

    PRISLUHNIMO SI, MOLITEV MATERE TEREZE iz KALKUTE
    Ko te prosim, da me poslušaj,
    ti pa me napadeš z nasveti,
    nisi uslišal moje prošnje.
    Ko te prosim, da me poslušaj,
    ti pa mi začneš pojasnjevati,
    zakaj naj se ne bi počutil kot se,
    gaziš po mojih občutkih.
    Ko te prosim, da me poslušaj,
    ti pa meniš, da moraš nekaj narediti,
    da bi rešil mojo težavo,
    se mi izneveriš, pa naj zveni še tako čudno.
    Poslušaj!
    Prosim te le, da me poslušaš.
    Ne govori in ne deluj – samo poslušaj.
    Naj nikoli nihče ne pride k tebi,
    da ne bi odšel srečnejši in boljši.
    Bodi živ izraz Božje prijaznosti:
    prijaznosti na obrazu,
    prijaznosti v očeh, prijaznosti v nasmehu.
    (Sveta MATI TEREZIJA)

    … velikokrat poslušamo, pa ne slišimo … tako otrok, partnerjev, staršev, prijateljev … in tudi oni nas … si je res tako težko prisluhniti? Ali je res tako težko bitki strpen, sočuten dober in usmiljen do drugih ljudi in biti tako zaverovan vase, da drugih niti ne opazimo in jim ne prisluhnemo, ko nam hočejo nekaj povedati ali prositi za razumevanje in pomoč? Karkoli naredimo drugim nam bo povrnjeno; in kakor mi prosimo Boga da nam prisluhne in nas Sliši, poslušajmo tudi mi druge ljudi, saj nam preko njih govori Bog. Drugi ljudje so naši Učitelji in naše Ogledalo, kakšni smo v resnici. Tiolikokrat na teh straneh beremo o molitvah, evhjaristiji, evangelizaciji, Cerkvenih pravilih idr. Ne pozabimo tudi na Evangelijske Nauke Jezusa Kristusa, ki nam je povedal, da je Najvišja Postava Ljubezen; obenem pa so pomembni še Dobrota, Usmiljenje, Odpuščanje in Prinašanje Jezusove Luči Vere in Ljubezni med Ljudi, ko smov Življenju in v Odnosih do Soljudi kot misijonarji in apostoli Kristonosci ali Kristoforos.

  83. Miro says:

    NAJ NAM LORETSKA MATI BOŽJA IZPROSI POTREBNIH MILOSTI IN MOČI NA NAŠI POTI K BOGU!

    Danes se spominjamo Loretske Matere Božje. Njeno znamenito svetišče je v Loretu pri Anconi na italijanski obali Jadranskega morja. Svetišče so sezidali v drugi polovici 15. stoletja nad »nazareško« ali »sveto hišico« – domovanjem Svete družine v Nazaretu. Po izročilu naj bi jo angeli prenesli semkaj iz Palestine leta 1294, potem ko je nekaj časa stala na Trsatu nad Reko. Na naših tleh je pet podružničnih cerkva posvečenih Loretski Materi Božji.

    Več o Loretski Materi Božji na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1493-loretska-mati-bozja

    Loretska Mati Božja, prosi za nas!

  84. Miro says:

    ČETRTA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER! – NE GRE SAMO ZA DOLŽNOSTI OTROK DO STARŠEV, AMPAK TUDI ZA DOLŽNOSTI STARŠEV DO OTROK!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj ukazuje četrta zapoved?
    Zapoveduje, da izkazujemo čast in spoštujemo svoje starše in tiste, ki jim je Bog v naš blagor podelil oblast.

    Kakšna je narava družine v božjem načrtu?
    Mož in žena, združena v zakonu, sestavljata skupaj s svojimi otroki družino. Bog je ustanovil človeško družino in jo obdaril z njeno temeljno zgradbo. Zakon in družina sta naravnana na blagor zakoncev ter na roditev in vzgojo otrok. Med člani iste družine se vzpostavijo osebni odnosi in prvobitne odgovornosti. V Kristusu družina postane domača Cerkev, ker je skupnost vere, upanja in ljubezni.

    Kakšno mesto zavzema družina v družbi?
    Družina je prvotna celica družbenega življenja. Je pred katerim koli priznanjem s strani javne oblasti. Načela in vrednote družine sestavljajo temelj družbenega življenja. Življenje v družini je uvajanje v življenje v družbi.

    Kakšne dolžnosti ima družba do družine?
    Družba ima dolžnost podpirati in utrjevati zakon in družino, ob spoštovanju načela subsidiarnosti. Civilne oblasti morajo spoštovati, ščititi in pospeševati pravo naravo zakona in družine, javno moralo, pravice staršev in blaginjo v družinah.

    Katere so dolžnosti otrok do staršev?
    Otroci dolgujejo staršem spoštovanje (otroško vdanost), hvaležnost, učljivost in pokorščino. Tako prispevajo, tudi z dobrimi odnosi med brati in sestrami, k rasti harmonije in svetosti vsega družinskega življenja. Če bi se starši znašli v položaju pomanjkanja, bolezni, osamljenosti ali starosti, so jim odrasli otroci dolžni moralno in gmotno pomagati.

    Katere so dolžnosti staršev do otrok?
    Starši, deležni božjega očetovstva, so prvi odgovorni za vzgojo svojih otrok in prvi oznanjevalci vere. Starši imajo dolžnost ljubiti in spoštovati otroke kot osebe in kot božje otroke. Kolikor mogoče, se morajo zavzemati za njihove telesne in duhovne potrebe, izbrati zanje primerno šolo ter jim pomagati s pametnimi nasveti pri izbiri poklica in življenjskega stanu. Prav posebej imajo poslanstvo vzgajati jih v krščanski veri.

    Kako starši vzgajajo svoje otroke v krščanski veri?
    V prvi vrsti z zgledom, molitvijo, družinsko katehezo in udeležbo pri cerkvenem življenju.

    Ali so družinske vezi absolutna dobrina?
    Družinske vezi so sicer pomembne, niso pa absolutne, ker je kristjanov prvi poklic hoditi za Jezusom in ga ljubiti: “Kdor ljubi očeta ali mater bolj kot mene, ni mene vreden; kdor ljubi sina ali hčer bolj kot mene, ni mene vreden” (Mt 10,37). Starši morajo z veseljem pospeševati hojo za Jezusom pri svojih otrocih, in sicer v vsakem življenjskem stanu, tudi v posvečenem življenju ali v duhovniški službi.

    Kako se izvršuje oblast v različnih okoljih civilne družbe?
    Vedno se izvršuje kot služenje, ki spoštuje temeljne človekove pravice, pravilno hierarhijo vrednot, zakone, distributivno pravičnost in načelo subsidiarnosti. Vsakdo mora v izvrševanju oblasti iskati korist skupnosti rajši kot svojo in se mora pri svojih odločitvah navdihovati ob resnici o Bogu, človeku in svetu.

    Kakšne so dolžnosti državljanov do civilnih oblasti?
    Tisti, ki so podrejeni oblasti, naj na svoje predstojnike gledajo kot na predstavnike Boga; z njimi naj pošteno sodelujejo, da se bo javno in družbeno življenje dobro odvijalo. To vključuje ljubezen in služenje domovini, volilno pravico in dolžnost, plačevanje davkov, obrambo dežele in pravico do konstruktivne kritike.

    Kdaj državljan ne sme ubogati civilnih oblasti?
    Državljan v vesti ne sme ubogati, kadar zakoni civilnih oblasti nasprotujejo zahtevam nravnega reda: “Boga je treba poslušati bolj kakor ljudi” (Apd 5,29).

    (Kompendij KKC, 455-465)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  85. Miro says:

    SV. PETER FOURIER JE VES ŽIVEL IZ DARITVE SVETE MAŠE!

    Gospod, ti si moj delež in moje veselje, ti vodiš mojo usodo.

    Danes slavi sveta Cerkev god redovnika sv. Petra Fourierja. Njegovo življenje in delovanje je bilo Bogu izredno všeč, saj je ves živel iz liturgije, predvsem iz daritve svete maše. Ta naj bi bila tudi nam središče življenja. Zato jo moramo vredno obhajati. Ker pa smo Gospoda marsikdaj razočarali, ga prosimo odpuščanja. (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber)

    https://svetniki.org/sveti-peter-fourier-duhovnik-in-redovni-ustanovitelj

    Naj nam priprošnja sv. Petra Fourierja pomaga, da bomo po njegovem zgledu tudi mi na »njivi« svojega srca odkrili »skriti zaklad« svete Evharistije, ter z Marijino pomočjo vršili svoje poslanstvo na tem svetu – z vero, zaupanjem in ljubeznijo do Boga in bližnjega – da bomo tako nekoč srečno prijadrali v večni pristan pri Bogu!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Peter Fourier, prosi za nas!

  86. Hvala says:

    ZADNJIČ SEM GLEDALA GOVOR DUHOVNIKA-NA PORTALU :DELI JEZUSA, O SVETI EVHARISTIJI.

    TAKOLE PRAVI:KO DUHOVNIK ZMOLI NAD KRUHOM IN VINOM, KO REČE TO JE MOJE TELO, TAKRAT TA KRUH NI VEČ KRUH, AMPAK JE ŽIVO JEZUSOVO TELO-TO JE JEZUS Z DUŠO IN TELESOM. TA MAJHEN KOŠČEK JE ŽIVI BOG, TISTI, KI JE USTVARIL NEBO IN ZEMLJO , ČLOVEKA IN VSE OSTALE STVARI. TISTI, KI JE VSE NAREDIL POSTANE MAJHEN, DA PRIDE V NAŠA SRCA.
    .:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
    EVHARISTIJA JE NAJVEČ-TO JE SAM BOG-SAM JEZUS, KI ZASLUŽI NAJVEČJE SPOŠTOVANJE.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ČE VREDNO PREJEMAMO SVETO OBHAJILO JE :

    1.ZDRUŽUJE NAS NAJPOPOLNEJE Z JEZUSOM IN POVEČUJE POSVEČUJOČO MILOST-ČEDALJE BOLJ SVET POSTAJA ČLOVEK,
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    2. ZMANJŠUJE NAM HUDO NAGNENJE IN NAS KREPI V DOBREM
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    3. ČISTI NAS OD LAHKIH MAJHNIH GREHOV IN NAS ČUVA IN VARUJE OD VELIKIH
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TA DUHOVNIK NAVAJA, DA JE BRAL MIŠLJENJE NEKEGA FRANČIŠKANA , KI PRAVI, DA V DANAŠNJIH ČASIH PRIHAJA JO K OBHAJILU DOLGE VRSTE LJUDI (sedaj so omejitve) , NA DRUGI STRANI PA UGOTAVLJAM, DA SADOV SVETE EVHARISTIJE , KI BI MORALI BITI (Po Katekizmu Katoliške Cerkve), NI. EDINA RAZLAGA PRAVI JE TA, DA LJUDJE PREJEMAJO SVETO EVHARISTIJO NEVREDNO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    PRAVI, DA SE JE O TEM V PRETEKLOSTI PREMALO GOVORILO. POTREBNO BI BILO POSVETITI VEČ POZORNOSTI NA TO TEMO.

    DUHOVNIK PRAVI: APOSTOL PAVEL V PRVEM PISMU KORINČANOM 11. POGLAVJE 27-33 PRAVI TAKOLE:
    KDOR BO TOREJ NEVREDNO JEDEL TA KRUH IN PIL TA GOSPODOV KELIH, SE BO PREGREŠIL NAD GOSPODOVIM TELESOM IN KRVJO. NAJ TOREJ VSAK SEBE PRESODI IN TAKO JE OD TEGA KRUHA IN PIJE IZ KELIHA, KAJTI KDOR JE IN PIJE JE IN PIJE SVOJO OBSODBO, ČE NE RAZPOZNAVA TELESA . ZATO PA JE MED VAMI VELIKO SLABOTNIH IN BOLEHNIH IN PRECEJ JIH JE ŽE ZASPALO (UMRLO). KO BI MI PRESOJALI SAMI SEBE, BI NE BILI SOJENI. KER PA NAS SODI GOSPOD, NAS VZGAJA, DA NE BI BILI OBSOJENI S SVETOM VRED.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
    NERAZPOZNAVA TELESA POMENI , DA HODIMO K OBHAJILO KAR TAKO.
    POTREBNO JE ZELO ZELO PAZITI, DA REDNO HODIMO K SVETI SPOVEDI IN VREDNO PREJEMAMO SVETO OBHAJILO.

    SVETO OBHAJILO JE POTREBNO SPREJETI Z NAJVEČJO MOŽNO POBOŽNOSTJO, KJER TAKRAT PREJEMAMO UČINKE SVETEGA OBHAJILA.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    SAMA SEM ŽE VEČKRAT RAZMIŠLJALA TUDI O TEM. KAKO, DA NI VEČ VIDNIH SADOV SVETE EVHARISTIJE.

    ALI NAM RES NI PRIŠLO V ZAVEST, DA JE TO ŽIVI JEZUS, KI ČE GA VREDNO PREJMEMO JE V NAŠEM SRCU IN GA CELI DAN NOSIMO V SEBI, SE POGOVARJAMO, NE PA DA GA V CERKVI PREJMEMO, POTEM PA 23 UR NA DAN ŽIVIMO IN SE OBNAŠAMO KOT DA GA NI. IŠČEMO GA VSE POVSOD, PROSIMO IN MOLIMO, ON PA JE V NAS SAMIH ČE GA PREJMEMO TAKO BLIZUJE, VENDAR TAKO DALEČ, ČE GA IGNORIRAMO. KAR NAPREJ PONAVLJAM, DA ČE PREJMEMO JEZUSA, DA MORAMO VZPOSTAVITI OSEBNI ODNOS Z NJIM, ČE NAM NE KORISTI, ČE ŽIVIMO IN SE OBNAŠAMO, KOT DA GA NI.

    SAMA RAZMIŠLJAM KAJ JE RES TEMU VZROK,? ALI JE SAMO VZROK TEMU, DA LJUDJE NEVREDNO PREJEMAJO OBHAJILO, ALI JE ŠE KAK DRUG VZROK’. OGROMNO LJUDI SE NE ZAVEDA IN NE VE, DA JE TO ŽIVI JEZUS, TO SE PRAVI NEVEDNOST, MOGOČE TUDI BREZBRIŽNOST, NEZAUPANJE V BOGA, NE VERJAMEJO V MOČ GOSPODOVO, IGNORIRANJE GOSPODA, OD OTOPELOSTI MOGOČE VEČ NE ZAZNAJO , KAJ POČENJAJO, JA IN VSE TO BI LAHKO RES ZDRUŽILI POD NEVREDNO PREJEMANJE EVHARISTIJE.

    ČE PREJEMAMO VREDNO SVETO OBHAJILO IMAMO JEZUSA PRI SEBI, NI POTREBNO NEKAM TEKAT IN NE VEM KAJ POČENJAT, V SOBO POJDIMO IN SE Z NJIM POGOVORIMO, PA TUDI RESNIČNO Z NJIM ZAŽIVIMO. V NASPROTNEM PRIMERU VSE KAR SVETUJEMO, PIŠEMO ALI RAZGLABLJAMO NIMA UČINKA, ČE MI NE UPOŠTEVAMO JEZUSA, NE ŽIVIMO Z NJIM, NIMAMO OSEBNEGA ODNOSA Z NJIM IN NE SODELUJEMO Z NJIM, S TEM GA ZELO ŽALIMO, ŽIVIMO, KOT DA GA NI.
    RES BO POTREBNO KORENITO SPREMENITI MIŠLJENJE , OZ. DA SE BO ČLOVEK ZAVEDAL, DA SE MORA Z VSO PONIŽNOSTJO IN SPOŠTOVANJEM PRIKLONITI BOGU, KI GA JE PREJEL, GA SPOŠTOVATI IN Z NJIM 24 UR NA DAN ŽIVETI.

    ČE POGLEDAMO V ČAS , JEUSOVIH PRVIH UČENCEV IN DALJE, KAŠNO MOČNO VERO IN ZAUPANJE SO IMELI JEZUSOVI UČENCI V JEZUSA, SVETI PETER, SVETI PAVEL IN DRUGI. TI SO IMELI TAKO MOČNO VERO, DA KO SO ŠLI MIMO BOLNIKOV , KI SO JIH LJUDJE NASTAVILI OB CESTI ALI POTI IN SE JE BOLNIKA DOTAKNILA SAMO SENCA SVETEGA PETRA ALI PAVLA, JE JEZUS DELAL PREKO NJIH ČUDEĆE, LJUDJE SO OZDRAVELI . POGLEJMO DANES, KAKŠNA APATIČNOST, NEGOREČNOST ITD, LJUDJE IMAJO PREMALO VERE IN ZAUPANJA V BOGA, ZATO SE ČLOVEKA LOTEVA OBUP IN STRAH.

    • Miro says:

      Glede prejemanja svetega obhajila je res potrebna izjemna duhovna previdnost, s kakšnim srcem prejemamo Gospoda! S čistim ali nečistim? Vestno opravljamo zakramentalno spoved? Razpoznavamo Gospodovo telo? S kakšno vero, upanjem in ljubeznijo prejemamo Gospoda? Kako se to pozna v našem življenju? In še več drugih vprašanj, se zastavlja, nekatera je izpostavila že ga. Hvala.

      Da bo stvar bolj jasna, predlagam, da si preberemo še pojasnilo očeta Franceta Boleta (Ognjišče 2013), objavljeno na spletni strani:

      https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/79-pismo-meseca/7912-kaj-se-je-zgodilo-z-nami-kristjani

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  87. Janez says:

    Zakaj Izbrati IN Reči DA Vsemogočnemu Troedinemu Bogu in Verovati ter zazupati Božji Besedi v Svetem pismu?

    Ali Bog resnično obstaja? Da! Ta prispevek nam ponuja v premislek in za duhovno držo nekatere iskrene razloge, ki dokazujejo obstoj Dobrega in Usmiljenega Boga. Verujmo Bogu in Spolnjujmo Božjo Besedo, ki nam jo Bog razodeva preko ljudi, Narave in Svetega pisma! Molimo in prosimo Svetega Duha,. da nam pomaga razumeti Božjo Besedo in nas razsvetli ter poduči pri branju Svetega pisma!

    Veliko nas o Bogu razmišlja kot o »idealnem« Bogu; kot takšen pa bi moral biti mogočen, a vseeno skrben, vseprisotren, Ljubeč in Usmiljen. Bog, ki nas vselej razume in nam v stisdkah in preizkušnkjah vedno Pomaga!. Ki nam ob spokoritvi odpušča naše grehe! Ker je Jezus na križu umrl za vse nas ljudi in nas po Božji Volji vse Odrešil. Na nas pa je ali bomo živeli pravično in spolnjevali vse Božje postave in spolnjevali Božjo Voljo. In bili podobni Jezusu! Bili Dobri, Usmiljeni in Ljubeči do bližnjih inm jim pomagali in služili tako, kot je to počel Jezus ko je bil z nami na Zemlji. Ravno o teh kakovostih Boga nam govori Sveto pismo, zato molimo, da bomo Božjo Besedo in Božjo Voljo ter Nauke Jezusa iz Evangelija Pravilno Razumeli in jih v življenju upoštevali in ponižno ter vestno izvajali z Ljubeznijo do Boga in do Ljudi!. Naj nam vse to pomaga k temu, da bomo dobri ljudje in dobri kristjani!

    1) Božja narava – Bog, ki je mogočnejši od nas
    Ljudje smo v zadnjih nekaj letih dosegli ogromen tehnološki napredek. Naša življenjska doba je daljša od dobe naših prednikov, letimo lahko hitreje od zvočne hitrosti in lahko se povežemo z ljudmi, ki so na drugem koncu sveta, samo z računalniško tipkovnice. Toda medtem ko nam nekatere plati našega življenja kažejo velik napredek, se v drugih jasno vidi nazadovanje. Vsako desetletje lahko na novo opazujemo, kako narašča nasilje, zločin, ločitve in samomori najstnikov. Na tisoče ljudi po celem svetu zboli za koronavirusom vsak dan in na stotine milijonov ljudi trpi zaradi nenehnega pomanjkanja in lakote. Še bi lahko naštevali. V zadnjih desetletjih smo bili npr. priče rekordnemu številu vojn po celem svetu. Ljudje pogosto mislimo, da smo nekaj posebnega, nekakšna človeška božanstva, a nam ta služba na žalost ne gre ravno najbolje od rok. Kljub temu, da je naša tehnologija na višku, nas še vedno pesti kriminal, rasistični spori, ločitve in umetno ustvarjena lakota, vojne, bolezni, onesnaževanje narave itd. Ravno zato je bolje, da imamo Boga, ki je mogočnejši od človeštva – Boga, ki ima moč, da nas popelje onkraj meja naših zmožnosti in nas opozori in vodi ter uči ter tudi kaznuje zaradi grehov in žalitev Boga Očeta. Bog, ki nam ga opisuje Sveto pismo, pa je natanko takšen. On pravi, da je Stvarnik vesolja, ki skrbi za vse in vse ohranja – On je vsevedni, vsemogočni in transcendentni Bog, ki obstaja že od vekomaj. On pravi: »Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej, jaz sem s svojimi rokami razprostrl nebo.«1 »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz.«2 »Jaz sem … on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.«3

    2) Božja narava – Bog, ki ga lahko osebno spoznamo
    V današnjih dneh je zelo popularno, da o Bogu razmišljamo kot o nekakšnem nevidnem energijskem polju, ki biva v vsakem živem bitju. A četudi Božja moč iz trenutka v trenutek vse stvari ohranja pri življenju, še ne pomeni da je to edino česar je Bog zmožen. Ali ne bi bilo bolje, če bi lahko Boga dojemali kot prijatelja, starša ali vrstnika? Lahko bi se z njim pogovarjali, mu zaupali svoje težave, ga prosili za nasvet in skupaj z njim uživali življenje. Le kaj nam lahko pomeni neoseben, neveden in oddaljen Bog?
    Kljub njegovi veličini in »drugačnosti« se Bog Svetega pisma vseeno pusti spoznati in si želi, da ga spoznamo. Čeprav ga ne vidimo, se lahko vseeno z njim pogovarjamo, ga sprašujemo in poslušamo, on pa nam bo vedno odgovoril in nam dal napotke za življenje. Bog nam najpogosteje svetuje in z nami spregovori ravno preko Svetega pisma, ki ga mnogi razumejo kot ljubezensko pismo Boga človeštvu. Pravzaprav ima lahko človek z Bogom zelo podoben odnos, kot bi ga imel s kakšnim svojim sorodnikom, saj že sam Gospod poimenuje tiste ki ga spoznajo za svoje otroke in prijatelje. Tako lahko vidimo, da je Bog Svetega Pisma vse kaj drugega kot neoseben. Pravzaprav je zelo čustveno bitje, saj se zna razjeziti in užalostiti ter nam obenem pokazati milost, dobroto in odpuščanje. Gospod ima svojo osebnost in um, kar nam pove, da je razumen Bog in ta Bog si želi, da bi o njem spoznali več kot le dejstva. Želi si, da bi ga spoznali osebno – hoče biti naš najboljši prijatelj. »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga.«4

    3) Božja narava – Bog, ki človeka razume
    Ljudje pogosto razumemo Gospoda kot odsotnega in oddaljenega Boga, ki je ustvaril vesolje in ga potem zapustil. A vendar bi se nam vsem bolje godilo, če bi vedeli, da imamo Boga, ki skrbi za vesolje in spremlja dogajanje na Zemlji – kaj šele v trenutkih, ko nastopijo težave, odgovornost in ovire, ki jih moramo kot ljudje premagati? Ali se nam ne bi godilo bolje, če bi imeli Boga, ki nas razume in ki ve, kako težko je vztrajati v tem krutem svetu, ki ga je ustvaril za nas? Bog Svetega pisma ve, kako težko je biti človek, saj Jezus Kristus, ki se je utelesil v človeško telo in prevzel človeško naravo, ni le Božji Sin, temveč je hkrati sam Bog. »V začetku je bila Beseda [Jezus] in Beseda [Jezus] je bila pri Bogu in Beseda [Jezus] je bila Bog. In Beseda je postala meso [človek] in se naselila med nami.«5 O Božjem Sinu nam Sveto pismo pove naslednje: »On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja.«6 On je »podoba nevidnega Boga.«7 On je »močni Bog, večni Oče«8, ki je »postal podoben ljudem.«9 »V njem telesno biva vsa polnost božanstva«10 in »v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari.«11 Jezus je sam o sebi rekel: »Kdor je videl mene, je videl Očeta.«12 »Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal«13 in »Jaz in Oče sva eno.«14
    Čeprav je Jezus Bog v pravem pomenu besede, je imel obenem tudi vso človeško naravo – čutil je lakoto, jokal je, spal in jedel. Moral je prebroditi podobne težave, kot jih imamo mi, in prestati tudi nekaj hujših. Zato nam Sveto pismo pravi, da nimamo takšnega boga, ki »ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi«15, saj je bil »kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha.«16
    Tako lahko iz Svetega pisma razberemo, da Bog ni živel brez bolečine, trpljenja in zla tega sveta, temveč je moral v življenju veliko pretrpeti, prav tako kot moramo trpeti mi. Pravzaprav je živel zelo skromno, saj se je rodil v revni družini, verjetno ni imel nekih fizičnih posebnosti, moral se je soočati z raznimi očitki in sovraštvom; pogosto ga niso razumeli niti prijatelji in sorodniki, za zaključek pa so ga še po krivem usmrtili.

    4) Božja narava – Bog, ki nas ima resnično rad
    Večina ljudi si želi, da bi bili sprejeti in ljubljeni. Želimo si, da bi nas imeli ljudje radi ter da bi to svojo ljubezen in skrb dokazali z dejanji in ne le s plitvimi besedami. Ali ni podobno tudi pri Bogu? Hočem reči, ali ne bi bilo idealno, če bi nas imel Bog res rad in nam to ljubezen na očiten način tudi izkazoval? Bog Svetega pisma pa nas resnično ljubi in to ljubezen nam je izpovedal v Svetem pismu, ki pravi: »Bog je ljubezen.«17 A vsi vemo, da besede nikakor ne morejo izkazati ljubezni in skrbi tako dobro kot dejanja in ravno zato je naš Bog tako edinstven in neverjeten.

    5) Bog nam je svojo Ljubezen resnično razodel …
    »Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.«18 »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«19
    Sveto pismo nam o Bogu govori, da je popoln in svet: »Bog je luč in v njem ni nobene teme.«20 Bog je poslal na svet svojega edinega sina zato, da bi le-ta ljudem omogočil odpuščanje svojega očeta, saj bi le tako lahko z nami vzpostavil čist in nedolžen odnos, ki si ga On kot popolno bitje želi. Jezusovo življenje je bilo moralno nesporno, a so ga kljub temu pretepli, mučili in križali, kot »plačilo« za vse krivične stvari, ki smo jih mi storili v mislih, besedah in dejanju (greh). Pravzaprav je umrl v našem imenu in namesto nas: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.«21 »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, GOSPOD pa je naložil nanj krivdo [greh] nas vseh.«22 Bog nas ima tako rad, da je poslal svojega edinega sina, da je umrl namesto nas in plačal odkupnino za naše grehe. Bog si nas je tako zelo želel osebno spoznati, da je bil pripravljen za to narediti, karkoli bi bilo potrebno – potrebno pa se je bilo soočiti z našim grehom. Sedaj imamo ljudje možnost popolnega odpuščanja in lahko začnemo brezmadežni odnos z Bogom tako da živimo pravično po Evangeliju in spolnjujemo Božjo Voljo.

    6) Božja narava – Bog, ki ima vse stvari pod nadzorom
    Vse grozote, ki se dogajajo širom sveta, nam pričajo o tem, da vsemogočni in dobri Bog ne obstaja, kajne? Pravzaprav ni tako. Tudi popoln Bog lahko dopusti, da se nekaj časa dogajajo slabe stvari, če so le te del večjega načrta. Kljub temu da Bog točno ve kaj se na svetu dogaja, nekaterih stvari noče preprečiti, saj so del njegovega velikega načrta. Takšen Bog je Bog Svetega pisma, saj pravi, da se na svetu nič ne zgodi brez njegovega vedenja. On je absolutni vladar, ki vlada nad vsemi stvarmi. »Kdo je tisti, ki je rekel, in se je zgodilo, ne da bi Gospod zapovedal?«23 »Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo. Pravim: Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.«24 »GOSPODOV nasvet pa ostane na veke«25 To sicer nikakor ne pomeni, da je Bogu vse, kar se na zemlji zgodi, po godu. Jezus je svojim učencem povedal kako naj molijo in eden izmed ključnih stavkov v tej molitvi je: »Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.«26 V nebesih se vedno godi Božja volja, medtem ko se na zemlji ne, in čeprav Bog vlada nad celotnim stvarstvom, še ne pomeni, da mu je všeč vse, kar se tu dogaja. Toda zagotovo ima dober razlog, da dopušča vse slabo na tem svetu (njegova dopustna narava); in ta razlog je svobodna volja, ki jo je poklonil vsem ljudem. A vendar ima Bog Svetega pisma poseben načrt in ne bo počival,»dokler ne uresniči in ne izpolni načrtov njegovega srca.«27 In kakšen je ta načrt? Njegov temeljni cilj je, da bi lahko z ljudmi prebival v popolnoma drugačnem okolju kot je ta, na katerega smo navajeni. O tem drugačnem okolju nam je znano naslednje: »’Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog. In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.’ Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: ‘Glej, vse delam novo!’«28

    7) Božja narava – Bog, ki daje ljudem namen in smisel življenja
    Če pomislite na kakšno pomembno delo, nalogo ali projekt, ki ste ga uspešno končali, si verjetno lahko še vedno prikličete v spomin, kako je na koncu ves trud dobil svoj smisel. Si želite, da bi bilo vaše celotno življenje takšno? Da bi bilo nekaj vredno? Ali je mogoče, da obstaja Bog, ki vas je obudil v življenje z nekim namenom in vas lahko tudi popelje do spoznanja tega namena?
    Da! Bog Svetega pisma je ta Bog. Zagotavlja nam, da lahko v naša življenja prinese namen in smisel. Preko osebnega odnosa z Njim lahko opravljamo »dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.«29 Vsak od nas lahko pozitivno vpliva na življenja drugih in tako postane del njegovega velikega načrta. Če osebni odnos z Bogom iz trenutka v trenutek poglabljamo, nam prek Svetega pisma sporoča in vodi naše korake po poti, ki ščiti naše interese, obenem pa je tudi njemu všečna. »Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.«30 To še ne pomeni, da bo naše življenje potem čudovito, saj še vedno obstajajo osebne tegobe, bolezni in težave, ki nas spremljajo celo življenje. Življenje nikakor ne postane popolno, temveč bogatejše. Sveto pismo pravi, da če bomo spoznali Boga, bo sad našega življenja »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.«31

    8) Božja narava – Bog, ki nam omogoča resnično izpolnitev
    Poudarili smo že, da se večina ljudi želi čutiti sprejete in ljubljene; prav tako si želimo doseči tudi dovršitev življenja. Celo življenje čutimo v sebi žejo, ki jo moramo potešiti, in čeprav se trudimo, da bi to potrebo zapolnili z denarjem, materialnimi dobrinami, ljubezenskimi avanturami in raznovrstno zabavo, nam to ne uspe. Ali ne bi bilo zato imenitno, če bi nam lahko Bog zapolnil ta prazni del življenja in nam že samo s svojo prisotnostjo zagotovil nenehen občutek polnosti življenja? Sveto pismo nam govori o Bogu, ki nam to polnost življenja omogoča. Jezus je rekel: »Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«32 Dejal je tudi: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«33 Tako nam Bog v Svetem pismu zagotavlja, da lahko v nas pogasi notranje hrepenenje, ki ga ne more napolniti nobena druga stvar v življenju. (Pravzaprav nas je ustvaril prav na takšen način!)

    9) Popoln Bog
    Če bi lahko izbrali svojega Boga, kakšen bi bil? Sveto Pismo govori o edinem pravem Bogu, ki je Stvarnik vsega sveta; ta Bog je popoln in resničen. Ljudje nismo zmožni, da bi ustvarili kakšnega novega Boga tako, da bi si preprosto zamislili njegov obstoj. In tudi če bi bilo to možno, zakaj bi si želeli kaj takega? Bog, ki že obstaja, je popoln. V tem članku smo zelo na hitro preleteli nekaj stvari, ki jih vemo o svetopisemskem Bogu, če pa vas zanima še kaj v tej smeri, Več si lahko izvorno v Svetem pismu preberemo v Janezovemu evangeliju. Ali ni samoumevno, da se nam bo Nevidni in Vsempogočni Bog, če resnično obstaja, enkrat tudi razodel? Še zlasti, če si iskreno želimo njegove bližine? Sam pravi: »Ljubim té, ki me ljubijo, kateri me iščejo, me najdejo.«34 »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!«35 Za začetek je vedno potrebna zavestna odločitev, da si želimo z Bogom to vezo Vere začeti in vztrajati. Prav tako je tudi pri Bogu, ko se zavestno odločite in mu iskreno rečemo: »Da«. Jezus Kristus je za naše grehe umrl na križu, tretji dan je vstal od mrtvih in še danes kraljuje na prestolu Najvišjega. On nudi možnost novega življenja, če mu le zaupamo svoje grehe in verjamemo v njegovo odrešenje: »Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«36 Tedaj bomo spoznali Boga v Nebesih in videli Jezusa, Marijo in svetnike z angeli. Bog ne dela razlik in se ne ozira na to kdo smo, kako bogati smo in kakšen položaj v družbi, podjetjih, fundacijah, drugih ustanovah in v Cerkvi zasedamo, koga vse od pomembnih oblastnikov in poslovnežev poznamo ali poznamo npr. predsednike, škofe in direktorje ipd. Vse to ni pomembno v Božjih Očeh, ki hoče, da živimo pravično in da smo dobri. Vsi ljudje smo prišli goli in bosi, brez vsega na svet brez svojega pristanka, po Božji Volji, kot sad ljubezni med miožem in ženo v zakonski skupnosti in brez vsega bogastva in premoženja bomo s sveta ob dopolnitvi življenja na zemlji tudi odšli. Vsi ljudje smo bili namreč ustvarjeni po njegovi podobi in smo del njegove velike družine: »velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov.«37 Nobena zabloda in noben greh nam ne more preprečiti osebnega odnosa z njim, saj je za naše grehe že poskrbel tako, da je za naše grehe na križu umrl in nas z vstajenjem od smrti odrešil. Sedaj je odvisno le še od nas in od našega zaupanja v resnico, da je Jezus za nas in za vse naše grehe ter prestopke, ki smo jih v preteklosti zakrivili, res umrl na križu. In da molimo, verjemo in hodimo po Poti Odrešenja h Kristusu ter spolnjujemo tudi najvišjo Jezusovo zapoved: da Ljubimo Boga in Ljudi!.

    Addendum
    »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36). Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,34-40): Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

    Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo, vendar pričakuje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Verovali v Jezusa ter živeli kot Jezus. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji in tako žalimo Boga, ki je Ljubezen. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si spolnjevati Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne. Pojdimo in naredimo kaj lepega in dobrega za druge ljudi tako, da bodo tudi naše služenje drugim in pomoč način naše molitve in Zahvala ter Slavljenja Boga, ki nam je vse daroval.

    Povzet in dopolnjen prispevek iz Medmrežja Vsakstudent, Medmrežje Gotquestions, lastni doprinosi et altro ; že objavljeno.

    Navedki iz Svetega pisma:
    1 Janez 4, 9: Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem.
    1 Janez 2, 5: V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem.
    1 Janez 3, 17: Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?
    1 Janez 5, 3: To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke.

  88. Miro says:

    PAPEŽ Z APOSTOLSKIM PISMOM NAPOVEDAL LETO SVETEGA JOŽEFA!

    Z apostolskim pismom »Patris corde (Z Očetovim srcem)«, ki je izšlo včeraj 8. decembra, na praznik Brezmadežne, se papež Frančišek spominja 150. letnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Posebno »Leto svetega Jožefa« bo potekalo do 8. decembra 2021.

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-12/papez-z-apostolskim-pismom-patris-corde-napoveduje-leto-svetega.html

    MOLITEV K SVETEMU JOŽEFU

    K tebi o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah,
    in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto nevesto,
    prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva.
    Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico,
    Božjo Materjo, in pri očetovski ljubezni, s katero si
    objemal Dete Jezusa, te ponižno prosimo, ozri se
    milostno na delež, ki ga je pridobil Jezus s svojo krvjo,
    in pomagaj nam v naših potrebah s svojo močjo in
    priprošnjo. O preskrbni varuh Svete družine, varuj
    izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa; odvrni od nas,
    ljubezni polni oče, vsako kugo zmot in greha.
    Podpiraj nas milostno iz nebes, o mogočni naš varuh,
    v tem boju zoper moči teme, in kakor si nekdaj otel
    Dete Jezusa iz smrtne nevarnosti, tako brani
    zdaj sveto Cerkev Božjo sovražnega zalezovanja
    in vsakega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar, da
    bomo po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo mogli
    sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje
    v nebesih. Amen. (pp. Leon XIII.)

    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  89. Miro says:

    DUOVNI NASVET SV. LUDVIKA MONFORTSKEGA: »NE DOPUŠČAJ IZGUBE TUDI PRI NAJMANJŠI TRSKI PRAVEGA KRIŽA!«

    »Ravnaj tako, kakor ravna trgovec s svojo robo: pri vsakem kosu blaga ustvari dobiček. Ne dopuščaj izgube tudi pri najmanjši trski pravega križa. Lahko te razdraži samo vbod muhe ali igelne konice; lahko so to majhna čudaštva kakega soseda, kakšna nenamerna brezobzirnost, nepomembna izguba drobiža, rahel nemir duše, neznatna telesna slabost, malenkostna bolečina v tvojih udih. Ustvari dobiček pri vsaki stvari, kakor ga naredi špecerist, in kmalu boš bogat v Bogu,« nam svetuje sv. Ludvik Monfortski.

    Z zaupanjem prosimo sv. Ludvika Montfortskega, naj nam pri Bogu izprosi spoznanja o odrešujoči moči svetega križa! Prosimo ga za duhovno moč, da bomo vse naše trpljenje, s katerim se srečujemo v življenju, potrpežljivo združevali z Gospodovim prebridkim trpljenjem na križu!

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Sv. Ludvik Monfortski, prosi za nas!

  90. Janez says:

    ZAKAJ MOLITI K BOGU?
    V čem je smisel molitve, če Bog pozna prihodnost in že ima nadzor nad vsem? Če ne moremo spremeniti Božjega mišljenja, zakaj naj bi molili?

    Za kristjana naj bi bila molitev k Bogu kot dihanje, lažje izvedljiva kot neizvedljiva. Molimo iz različnih razlogov. Kot PRVO je molitev oblika služenja Bogu (Evangelij po Luku 2,36–38) in naše poslušnosti Bogu. Molimo, ker nam Bog zapoveduje, naj molimo (Pismo Filipljanom 4,6–7). Molitev lahko vidimo na primeru Kristusa in zgodnje cerkve (Evangelij po Marku 1,35; Apostolska dela 1,14; 2,42; 3,1; 4,23–31; 6,4; 13,1–3). Če je Jezus mislil, da je vredno moliti, bi morali tudi mi. Če je moral on moliti, da bi ostal v Očetovi volji, koliko bolj moramo moliti mi?

    DRUGI razlog za molitev je, da je Bog namenil molitev za orodje pridobivanja njegovih rešitev v številnih situacijah. Molimo v pripravi na večje odločitve (Evangelij po Luku 6,12–13); da premagamo demonske prepreke (Evangelij po Mateju 17,14–21); da zberemo delavce za duhovno žetev (Evangelij po Luku 10,2); da dobimo moč za premagovanje skušnjav (Evangelij po Mateju 26,41); in da dobimo orodje za duhovno krepitev drugih (Pismo Efežanom 6,18–19). K Bogu pridemo z raznimi in s specifičnimi prošnjami in imamo Božjo obljubo, da naše molitve niso zaman, tudi če ne dobimo tega, za kar smo Boga specifično prosili (Evangelij po Mateju 6,6; Pismo Rimljanom 8,26–27). Obljubil je, da ko ga prosimo za stvari, ki so v skladu z Njegovo Voljo, nam bo dal, za kar prosimo (Prvo Janezovo pismo 5,14–15). Včasih pa Bog ZADRŽI svoje odgovore v skladu s svojo modrostjo in v našo korist, zato naj nas to ne ustavi, da bi molili iskreno in goreče. V molitvah se umiri naša Duša in Srce in marsikaj premislimo v Miru in osvetlimo smiselnost naših prošenj z vseh strani in se ne odločamo nepremišljeno in na hitro. Marsikaj mora namreč dozoreti. V teh situacijah moramo biti vztrajni in še naprej moliti (Evangelij po Mateju 7,7; Evangelij po Luku 18,1–8). Na molitev naj ne bi gledali kot na naš pripomoček in naše orodje, kako s prošnjo prepričati Boga, da bi izvršil našo voljo na zemlji, ampak bolj kot na orodje, kako izvršiti Božjo voljo na zemlji in slediti Naukom Evangelija. Božja modrost močno presega našo človeško pamet in marsikdaj naknadni vidimo, da bi se lahko napačno odločali v svojo škodo in nespametno, pa nam je Bog namenil nekaj BOLJŠEGA.

    Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je molitev orodje za prepoznavanje njegove Volje glede na Božji Načrt. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev podobna oznanjevanju Evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu Evangelija, dokler ga ne oznanimo. Prav tako ne bomo nikoli videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo. Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi.
    Naj nas molitev k Bogu Umiri in pomaga, da se bomo v Pogovoru z Bogom podučili kaj je prav in kaj ne za nas. Spolnjujmo ponižno in skromno Božjo Voljo, saj Bog bolje Ve, kaj je dobro in boljše za nas.

    Addendum

    KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
    Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34).

    Gotquestions et altro

  91. Miro says:

    TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Zakaj je Bog “blagoslovil sobotni dan in ga posvetil” (2 Mz 20,11)?
    Zato, ker se v soboto spominjamo počitka Boga sedmi dan stvarjenja, kakor tudi osvoboditve Izraela iz egiptovske sužnosti in zaveze, ki jo je Bog sklenil s svojim ljudstvom.

    Kako se Jezus vede do sobote?
    Jezus priznava svetost sobote in z božjo oblastjo podaja pristno razlago te postave: “Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote” (Mr 2,27).

    Zakaj je bila za kristjane sobota nadomeščena z nedeljo?
    Zato, ker je nedelja dan Kristusovega vstajenja. Kot “prvi dan tedna” (Mr 16,2), spominja na prvo stvarjenje; kot “osmi dan”, dan, ki sledi soboti, pomeni ta dan novo stvarjenje, ki se je začelo s Kristusovim vstajenjem. Nedelja je tako postala za kristjane prvi izmed vseh dni, prvi izmed vseh praznikov: Gospodov dan, ko Gospod s svojo veliko nočjo (pasho) dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu.

    Kako posvečujemo nedeljo?
    Kristjani posvečujejo nedeljo in druge zapovedane praznike z udeležbo pri Gospodovi evharistiji. Vzdržijo se tudi tistih dejavnosti, ki ovirajo bogočastje, Gospodovemu dnevu lastno veselje ter duhu in telesu primeren oddih. Dovoljene so dejavnosti, povezane z družinskimi potrebami ali službe velike socialne koristi, samo da ne bodo uvedle navad, škodljivih za posvečevanje nedelje, za družinsko življenje in zdravje.

    Zakaj je pomembno civilno priznavati nedeljo kot dela prost dan?
    Zato, da je vsem dana dejanska možnost razpolagati z dovolj počitka in prostega časa, poskrbeti za družinsko, kulturno, družbeno in versko življenje; najti ustrezen čas za meditacijo, razmislek, molk in kulturo; posvečati se dobrim delom, zlasti v prid bolnim in starim.

    (Kompendij KKC, 450-454)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  92. Janez says:

    DRUGO PISMO KORINČANOM APOSTOLA PAVLA
    Drugo pismo Korinčanom 1,1 identificira od Boga navdihnjenega človeškega pisca Drugega pismo Korinčanom kot apostola Pavla.
    Čas pisanja: Drugo pismo Korinčanom je bilo zelo verjetno napisano okrog l. 55–56 po Kr., verjetno v Filipih.

    Namen pisanja: Cerkev v Korintu se je začela leta 52 po Kr., ko je Pavel tam služboval leto in pol med svojim drugim misijonarskim potovanjem (Apostolska dela 18,1–18). V tem drugem kanonskem pismu Korinčanom Pavel izraža svoje olajšanje in veselje, da so Korinčani pozitivno sprejeli njegovo »resno« pismo (zdaj izgubljeno). Tisto pismo je naslavljalo resne doktrinske in vedenjske probleme v cerkvi. Povzročil jih je predvsem prihod samooklicanih (lažnih) apostolov (Drugo pismo Korinčanom 11,13), ki so napadali Pavlov značaj, sejali nesoglasje med vernike in učili lažni nauk. Kaže, da so dvomili v njegovo verodostojnost (Drugo pismo Korinčanom 1,15–17), njegovo sposobnost govorjenja (Drugo pismo Korinčanom 10,10; 11,6) in njegovo nepripravljenost, da bi prejemal podporo od korintske cerkve (Drugo pismo Korinčanom 11,7–9; 12,13). V njej je bilo tudi nekaj ljudi, ki se niso pokesali svojega razuzdanega vedenja (Drugo pismo Korinčanom 12,20–21). Pavel je bil presrečen, ko je od Tita izvedel, da se je večina Korinčanov pokesala svojega uporništva proti njemu (Drugo pismo Korinčanom 2,12–13; 7,5–9). Zaradi tega jih je spodbudil z izrazom svoje pristne ljubezni (Drugo pismo Korinčanom 7,3–16). Pavel je tudi skušal zagovarjati svojo apostolstvo, ker so nekateri v cerkvi verjetno dvomili v njegovo avtoriteto (Drugo pismo Korinčanom 13,1–3).

    Ključne vrstice in poudarki: Drugo pismo Korinčanom 3,5: »Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili. Ne, naša zmožnost je od Boga.«

    Drugo pismo Korinčanom 3,18: »Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha.«

    Drugo pismo Korinčanom 5,17: »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.«

    Drugo pismo Korinčanom 5,21: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.«

    Drugo pismo Korinčanom 10,5: »… in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu.«

    Drugo pismo Korinčanom 13,4: »Res, križan je bil v slabotnosti, toda živi iz Božje moči. Tudi mi smo slabotni v njem, a pred vami bomo živi z njim zaradi Božje moči.«

    Kratek povzetek: Čeprav veliko tega dela Svetega pisma Nove zaveze govori o Pavlovem olajšanju in veselju nad kesanjem Korinčanov (Drugo pismo Korinčanom 7,8–16), je njegova glavna skrb, da zagovarja svoje apostolstvo (Drugo pismo Korinčanom pogl. 1–7), spodbudi Korinčane, naj se lotijo priprav za nabirko za uboge v Jeruzalemu (Drugo pismo Korinčanom pogl. 8–9), in naravnost sooči lažne apostole (Drugo pismo Korinčanom pogl. 10–13). Kasneje se je vrnil v Korint, kot je napisal (Drugo pismo Korinčanom 12,14; 13,1.2). Udeležba Korinčanov v nabirki za potrebe kristjanov v Jeruzalemu, ki je temu sledila (Pismo Rimljanom 15,26), nam da vedeti, da je bil Pavlov tretji obisk v Korintu uspešen.

    Povezave: Čeprav gre za izredno osebno pismo, ki ga je apostol napisal sredi borbe proti tistim, ki napadajo njegovo verodostojnost, Drugo pismo Korinčanom vsebuje več pomembnih teoloških tem. Prikazuje Boga Očeta kot usmiljenega tolažnika (Drugo pismo Korinčanom 1,3; 7,6), Stvarnika (Drugo pismo Korinčanom 4,6) in tistega, ki je obudil Jezusa od mrtvih (Drugo pismo Korinčanom 4,14; prim. 13,4) in ki bo obudil tudi vernike (Drugo pismo Korinčanom 1,9). Jezus Kristus je tisti, ki je trpel (Drugo pismo Korinčanom 1,5), izpolnil Božje obljube (Drugo pismo Korinčanom 1,20), bil razglašen za Gospoda (Drugo pismo Korinčanom 4,5), prikazal Božje veličastvo (Drugo pismo Korinčanom 4,6) in v utelešenju postal ubog za vernike (Drugo pismo Korinčanom 8,9; prim. Pismo Filipljanom 2,5–8). Pismo prikazuje Svetega Duha kot Boga (Drugo pismo Korinčanom 3,17.18) in jamstvo odrešitve vernikov (Drugo pismo Korinčanom 1,22; 5,5). Hudič je identificiran kot »bog tega sveta [veka]« (Drugo pismo Korinčanom 4,4; prim. Prvo Janezovo pismo 5,19), slepar (Drugo pismo Korinčanom 11,14) in voditelj človeških in angelskih sleparjev (Drugo pismo Korinčanom 11,15). Poslednji časi vključuje poveličanje vernikov (Drugo pismo Korinčanom 4,16–5,8) in njegovo sodbo (Drugo pismo Korinčanom 5,10). Veličastna resnica o Božji suverenosti v odrešitvi je tema odlomka 5,14–21. Žalost po Božji volji, ki prinese spreobrnitev in vodi v odrešitev, je v nasprotju s svetno žalostjo, ki prinese smrt (Drugo pismo Korinčanom 7,10). Drugo pismo Korinčanom tudi predstavi najbolj jasen, jedrnat povzetek Kristusove nadomestne spravne žrtve, kar jih najdemo v Svetem pismu (Drugo pismo Korinčanom 5,21; prim. Izaija 53), in določa poslanstvo cerkve, da oznanja spravo (Drugo pismo Korinčanom 5,18–20). Poleg tega je narava Nove zaveze najbolj obširno razložena poleg razlage v Pismu Hebrejcem (Drugo pismo Korinčanom 3,6–16).

    Praktična uporaba za vernike: Ta del Svetega pisma Korinčanom je pomemben tako biografsko kot doktrinsko za vernike. Kaže nam, kako teologija vodi delovanje v zvestem apostolu in misijonarju, ki je ustanavljal cerkve. Bog deluje v nas in v drugih skozi nas (Drugo pismo Korinčanom 1,3–6). Zaradi tega dovolj ljubi brata ali skupnost, ki sta odtavala, da ju sooči z njunim grehom. To je treba storiti trdno, a ljubeče in z usmiljenjem, da bi dosegli cilj – spreobrnjenje in spravo. Ta »težka ljubezen« je potrebna zaradi Evangelija Jezusa Kristusa ali Veselega Oznanila Odrešenja vsem Ljudem na zemlji, ker mora biti Božje ljudstvo bogaboječe, pravično, dobro, usmiljeno in sveto in oznanjati Božje sporočilo sprave med Bogom in Ljudmi, ki smo grešniki in nevredni Božje Ljubezni in Dobrote. Prav tako vidimo primer uporabljene doktrine, ki povzroča praktično delovanje s požrtvovalnim dajanjem (Drugo pismo Korinčanom 8,1–5). Pristni kristjani dajejo požrtvovalno, da potešijo potrebe drugih, ker so se oni sami najprej popolnoma predali Bogu v Kristusu, kar izkazujejo mnogi primeri svetnikov in ljudi dobre volje, ki pomagajo drugim npr. Karitas. Proučujmo z Ljubeznijo in zanimanjem Sveto pismo in odkrivajmo vsak dan kaj nam giovori Gospod Bog. Molimo in učimo se iz Svetega pisma, da bomo bolj razumeli kaj je prav in kaj ne v Božjih Očeh. Sveti Duh pridi in nas razsvetli in poduči, da bomo vedno ravnali prav!

    Gotquestions et altro

    Filipljanom 4,5: Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu.

    Psalm 40,12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

  93. Janez says:

    ALI JE BIL JEZUS KDAJ JEZEN? DA! JE PRAV, DA SE LJUDJE JEZIMO IN SE MAŠČUJEMO? NE!
    Ko je Jezus očistil tempelj menjalcev denarja in prodajalcev živali, je pokazal sveto jezo (Evangelij po Mateju 21,12–13; Evangelij po Marku 11,15–18; Evangelij po Luku 19,45–46; Evangelij po Janezu 2,13–22). Ravnal je »z gorečnostjo« za Božjo hišo (Evangelij po Janezu 2,17). Njegova jeza je bila čista in popolnoma upravičena, saj je izvirala iz skrbi za Božjo svetost in pristno čaščenje. Ker sta bili ti na kocki, je Jezus hitro in odločno ukrepal. Jezus je še enkrat pokazal jezo v shodnici v Kafarnaumu. Ko farizeji niso hoteli odgovoriti na Jezusova vprašanja, jih je »jezno … premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src …« (Evangelij po Marku 3,5). Farizeji so bili natančno podučeni v judovskih postavah in so jih natančno legalistično spolnjevali, niso pa bili dobri, ljubeznivi in usmiljeni do bližnjih ter pomagali in služili drugim tako, kot je v Izraelu učil Jezus ljudi in učence v prilikah.
    Mnogokrat mislimo na jezo kot na sebično, uničevalno čustvo, ki bi ga morali v celoti izkoreniniti iz svojega življenja. Vendar dejstvo, da se je Jezus včasih razjezil, kaže, da jeza sama kot čustvo ni negativna. To se kaže še drugje v Novi zavezi. Pismo Efežanom 4,26 nam pravi: »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo.« Zapoved ni, naj se »izogibamo jezi« (ali jo potlačimo ali prezremo), ampak naj z njo ustrezno ravnamo, in sicer pravočasno. Upoštevati moramo naslednja dejstva o Jezusovem prikazu jeze:

    1) Njegova jeza je imela ustrezno motivacijo. Z drugimi besedami, jezen je bil iz pravih razlogov, namreč zaradi Božje slave in časti. Jezusova jeza ni izhajala iz malenkostnih prepirov ali osebnih žalitev proti njemu. V tej jezi ni bilo sebičnosti.

    2) Njegova jeza je imela pravi fokus. Ni bil jezen na Boga zaradi svojih okoliščin. Njegova jeza je bila usmerjena v grešno obnašanje in resnično krivičnost, ki je žalitev Boga.

    3) Njegova jeza je imela ustrezen dodatek. Evangelij po Marku 3,5 pravi, da je njegovo jezo spremljala žalost nad zakrknjenostjo src farizejev. Jezusova jeza je izvirala iz farizejskega očitnega, hinavskega zavračanja Boga v njihovi sredini. Sovražil je, kaj je iz njih naredil greh: Božje sovražnike.

    4) Njegova jeza je bila ustrezno obvladovana. Jezus ni bil nikoli brez obvladovanja, celo v svojem srdu ne. Tempeljskim voditeljem ni bilo všeč njegovo očiščenje templja (Evangelij po Marku 11,18; Evangelij po Luku 19,47; Evangelij po Janezu 2,18), vendar ni storil ničesar grešnega. Njegov obseg in metoda očiščenja templja sta bila v pravem sorazmerju. Nadzoroval je svoja čustva; njegova čustva niso nadzirala njega.

    5) Njegova jeza je imela primerno trajanje. Ni dovolil, da bi se njegova jeza spremenila v zagrenjenost. Ni gojil zamere niti se ni nesorazmerno razburil. Primerno se je odzval na vsako situacijo in pravočasno opravil z jezo, ki je ni zadrževal v sebi.

    6) Njegova jeza je imela primeren rezultat. Jezusova jeza je imela neizogibno posledico pobožnega dejanja. Jezusova jeza, tako kot vsa njegova čustva, so bila pod nadzorom Božje besede; tako je Jezusov odziv izpolnil Božjo voljo, tam kjer je bilo to potrebno v Božjih očeh.

    Ko se razjezimo, imamo prepogosto napačne motive, pomanjkljiv nadzor in napačen fokus, saj smo razburjeni in v afektu, ko težko pametno mislimo in ukrepamo. Takrat lahko naredimo mnogo gorja in škode ter grešimo. Ko se jezimo na drugega človeka, Bog ne more utresničevati Božje Volje, ker smo mo postali ne Božji sodelavec ampak ovira s svojo jezo. Bog deluje preko nas in v nas, da se uresniči Njegov Božji Načrt. Raje se umirimo in odreagirajmo mirno. Preštejmo do petdeset in se umirimo ter zmolimo za Božjo Pomoč. Običajno nam spodleti na enem izmed zgornjih področij, saj smo kot ljudje s človeško pametjo nepopolni in grešniki. To je človeška jeza, za katero nam je rečeno: »… mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti« (Jakobovo pismo 1,19–20). Jezus ni pokazal človeške jeze, ampak popolno in pravično Božje ogorčenje takrat, ko je to bilo potrebno. In še preden zaide sonce za obzorjem, naj se človek umiri, opraviči in naj se ohladi njegova jeza in ogorčenje. Človeška jeza naj nikoli ne povzroči greha in maščevanja zaradi jeze in človeške pravičnosti!. Človek mora svojo jezo krotiti in Bogu prepustiti, da bo sodil in izvršil Božjo Vzgojo in Božjo Jezo po svoji Vsemogočni Pravičnosti, Modrosti in Milosti. Bog nam zapoveduje, da človek odpušča sedemkrat do sedemdesetkrat svojim bližnjim, tako kot nam On Milostno odpušča nam ljudem, ko grešimo in se pokesamo ter prosimo Boga odpuščanja za naše grehe in žalitve. Kot kristjani bodimo zgled v vseh pogledih drugim in s pravičnim življenjem in Ljubeznijo ter spolnjevanjem Božje Volje in Evangelija prispevajmo k temu, da bo med nas prišlo Božje kraljestvo, ki je tako duhovno in realistično stanje dobrih in pravičnih ljudi, ki vodi k Jezusu in Odrešenju. Prosimo Boga za Božji Mir, Ljubezen in Usmiljenje, da bomo vedno imeli Njegov Blagoslov, moč in stanovitnost ureničevati Božjo Voljo in Nauke Jezusovega Evangelija Bpgu v Čast in Slavo!

    Gotquestions et altro

    Molitev
    Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Pridi Jezus k nam in nas Vodi in Uči, da nikoli ne zaidemo s Poti k tebi. Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo. Naj pride k nam Božje kraljestvo Ljubezni in Miru. Amen.

    Bog nam naj bo vedno milostljiv in usmiljen. Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo!

    Jakob 1,20: kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti.

    Rimljanom 1,18: Božja jeza se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo resnico.

  94. Miro says:

    ČE JE NAŠE EVHARISTIČNO ČEŠČENJE PRISTNO, MORA V NAS ZRASTI ZAVEST O DOSTOJANSTVU VSAKEGA ČLOVEKA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Pri svetem obhajilu
    sem občutil veliko milino.
    Moj dragi Bog mi je vlil umevanje veselja,
    ki ga bo imela duša, ko ga bomo
    videli iz obličja v obličje.
    (Pavel od Križa)

    Če je naše evharistično češčenje pristno,
    mora v nas zrasti zavest
    o dostojanstvu vsakega človeka.
    Spoznanje tega dostojanstva postane
    najgloblji motiv našega odnosa
    z bližnjim.
    (Janez Pavel II.)

    Po evharistiji človek postane gotov,
    da bo vstal od mrtvih.
    (Enzo Lodi)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  95. Hvala says:

    NAJBOLJ PRILJUBLJENA MOLITEV LJUDI JE PONAVADI PROSILNA MOLITEV. V NJEJ PROSIMO GOSPODA, NAJ NAM POMAGA, NAS USLIŠI, UREDI TO IN ONO ITD…

    VSAKOKRAT, KO GOSPODA PROSIMO ZA USLIŠANJE PROŠENJ, BI GA MORALI PREDHODNO PROSITI ZA ODPUŠČANJE SVOJIH GREHOV IN ZMOLITI KESANJE, TER SE MU ZAHVALITI ZA VSE KAR NAM JE DAL IN NAM DAJE. PONAVADI PA POZABIMO NA TO, KER PAČ VIDIMO SVOJE STISKE IN POTREBE.

    ČE SE ČLOVEK NE ZAVEDA, DA MU JE BILO ODPUŠČENO,-DA MU JE BOG GREHE ODPUSTIL, NE BO NIKOLI MOGEL ODPUSTITI. ODPUŠČANJE PREJETO OD BOGA JE ČUDOVITO DELO , KI GA JE GOSPOD STORIL V SRCU ČLOVEKA IN MORA STOPITI V ZAVEST ČLOVEKA. V NASPROTNEM PRIMERU GRE ČLOVEK VEN, SREČA PRIJATELJA, PRIJATELJICO IN ZAČNE OBREKOVATI TER TAKO ŠE NAPREJ GREŠI. ODPUSTIMO LAHKO LE, ČE ČUTIMO, DA NAM JE BILO ODPUŠČENO.

  96. Hvala says:

    BOGA NE MOREMO PRELISIČITI«
    08.12.2020, 12:40

    Obhajamo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Papež Frančišek se je že zgodaj zjutraj odpravil do njenega kipa na Španskem trgu v središču Rima, kjer je molil za vse bolne in obupane. Pred vrnitvijo v Vatikan se je ustavil še v cerkvi Marije Velike, kjer je molil pred podobo Marije, rešiteljice rimskega ljudstva in nato v kapeli jaslic zasebno daroval sveto mašo. Opoldne pa je nagovoril vernike na Trgu sv. Petra.

    Marija je bila prosta greha vse od spočetja naprej, mi pa upamo, da bomo v tej milosti živeli v nebesih, je poudaril papež. Vsi smo namreč poklicani k svetosti. Seveda pa se moramo prej okopati v očiščevalni Kristusovi milosti. Vsi svetniki so šli po tej poti, saj so bili vsi zaznamovani z izvirnim grehom. Pri tem pa je papež spomnil, kdo je prvi, za katerega smo gotovi, da je v nebesih.

    Gre za desnega razbojnika, ki niti ni bil tako dober. Božja milost je namreč ponujena vsem. »Vendar pozor. Ne smemo goljufati in kar naprej odlašati z resnim pregledom našega življenja ter izkoriščati Gospodovo potrpljenje. Ljudi mogoče še lahko prelisičimo, Boga pa ne. On naše srce pozna bolje od nas. Izkoristimo sedanji trenutek«, nas je povabil papež.

    Rek izkoristi dan za kristjana pomeni reči ‘ne’ slabemu in ‘da’ Bogu, odpreti se Njegovi milosti ter končno nehati gledati samo nase, kar nas vodi v hinavščino. »Poglejmo resnici v obraz ter priznajmo, da nismo ljubili Boga in bližnjega, kot bi morali«, je bil jasen sveti oče. Boga prosimo odpuščanja pri spovedi, potem pa popravimo tudi slabo, ki smo ga storili bližnjim. To je namreč po papeževih besedah pot, da bi postali sveti in brezmadežni. Marije sicer ne moremo posnemati, vendar pa nas njen zgled tako močno privlači.

  97. Hvala says:

    POGOSTO OMENJAMO NA TEM PORTALU MATER TEREZIJO KOT VZGLED ZA ŽIVLJENJE, KAKŠNO JE ŽIVLJENJE , KO ČLOVEK ZAPUSTI CONO UDOBJA.

    KO GLEDAMO IN OBČUDUJEMODELA SVETNIKOV -SEDAJ MATI TEREZIJO -NJENA DELA, OBNAŠANJE, ITD, PA NE SMEMO SPREGLEDATI NJENEGA TRPLJENJA, KAJTI VSE TO SKUPAJ SESTAVLJA NJENO OSEBNOST, VSE SKUPAJ JE CELOTA, KER MATI TEREZIJA NE BI BILA MATI TEREZIJA, ČE NE BI IMELA TRPLJENJE, KI GA JE IMELA.
    JEZUS JE NAROČIL NAJ PROSIMO SVETNIKE, DA BODO MOLILI ZA NAS IN NAM POMAGALI , KER ONI VEDO POMAGATI, KER SO ŽE PREHODILI ZEMELJSKO POT.

    ZATO PA VSAKOKRAT, KO GRE ČLOVEK IZ CONE “UDOBJA” NE MORE SPREJETI SAMO ENO POLOVICO ŽIVLJENJA, VEDNO SESTAVLJATA CELOTO DVE POLOVICI.

    SPOMINJAM SE, KO SEM BILA ŠE PUNCA, NE VEM ALI V OSNOVNI ŠOLI, ALI PA POTEM , KO SEM PRI SVETI MAŠI SLIŠALA DUHOVNIKA, KO JE GOVORIL O IZVIRNEM GREHU,- ADAM IN EVA STA GREŠILA;, SEM SE ČUDILA IN V SRCU KAR NEKAKO BI REKLA OBTOŽEVALA IN SE SPRAŠEVALA, KAKO STA MOGLA TO STORITI, KER IMAMO MI SEDAJ POSLEDICE IN TRPLJENJE. JAZ SEM TAKRAT RAZMIŠLJALA, DA ČE ONADVA NE BI GREŠILA, MI NE BI TRPELI. RES ČLOVEK TEŽKO RAZUME , VENDAR , KO DOŽIVIŠ BI REKLA NA “NOVO ROJSTVO” JE RAZUMLJIVO.

    ČE POGLEDAMO JEZUSA IN MARIJO KAKO STA TRPELA. MARIJA JE GLEDALA SVOJEGA OTROKA, KI GA JE RODILA, VSEGA PRETEPENEGA IN NAZADNJE OBEŠENEGA NA KRIŽ. PREDSTAVLJAJMO SI NJENO TRPLJENJE V SRCU, ČEPRAV FIZIČNEGA TRPLJENJA NI BILO TOLIKO, PREDSTAVLJAJMO SI, KAJ JE DOŽIVLJALA.

    ZATO PONAVLJAM, ČE NE SPREJMEMO IN SE NE SPRIJAZNIMO S TRPLJENJEM IN POMOČJO JEZUSA , NE BO ŠLO.

    KOLIKO LJUDI ZGUBI V HUDI STISKI POGUM ZA ŽIVLJENJE, LOTEVA SE JIH OBUP IN KO NE VIDIJO REŠITVE PRIDE CELO DO SAMOMORA. REŠITEV JE SAMO JEZUS! SAMO ČLOVEK NE MORE REŠITI ČLOVEKA.

    POGLEJMO NAŠO PRILJUBLJENO SVETNICO FAVSTINO KOWALSKO. GOSPOD MIRO KAR NAPREJ POŠILJA LINK -NJEN DNEVNIK , DA BI LAHKO BRALI TUDI NOVI OBISKOVALCI TE SPLETNE STRANI, DA JE VSE NA DOSEGU ROKE.

    POVEDALA BOM : NISEM POZNALA FAVSTINE KOVALSKE, ZATO TUDI NISEM BRALA NJENEGA DNEVNIKA. AMPAK , KO PRAVIJO SEDAJ, ČE NE MOREŠ K SVETI MAŠI, PRIDE SVETA MAŠA K TEBI DOMOV ITD…
    TAKO NEKAKO JE TUDI FAVSTINA PRIŠLA K MENI DOMOV.

    VEDNO POUDARJAM, DA ČE V CELOTI ČLOVEK IZROČI ŽIVLJENJE JEZUSU, VSA DELA, OPRAVKE, SKRBI, ČUSTVA, MISLI ITD…POTEM SKRBI JEZUS ZA ŽIVLJENJE IN ON GA URAVNAVA IN VODI PO POTI.

    NEKOČ SEM BILA V CERKVI IN SEM NA POLICI ZA KNJIGE ZAGLEDALA KUP KNJIG -DNEVNIKI FAVSTINE KOWALSKE. MOGOČE SO BILE TE KNJIGE ŽE DOLGO TAM NA POLICI, PA JIH JAZ NISEM VIDELA. IN KAR NAENKKRAT ME PREŠINE MISEL, TO KNJIGO VZEMI. ŠE SAMA SEM SE ČUDILA , TAKRAT NISEM IMELA NAMENA, DA JO PREBEREM.

    VENDAR POTEM SEM TO POČASI ZAČELA BRATI. BOLJ , KO SEM BRALA, BOLJ JE PRIHAJALO NJENO ŽIVLJENJE DO MENE . OBČUDOVATI SEM JO ZAČELA IN TUDI SEM SE ČUDILA, KAJ VSE JE PRESTAJALA.

    JEZUS JI JE SAM POVEDAL, DA BO MORALA VELIKO TRPETI. IMELI SO JO ZA HISTERIČNO ŽENSKO, ŽIVČNO, KI SI DOMIŠLJA, DA GOVORI Z JEZUSOM. PROBLEMI IN TEŽAVE SO RASTLI, KOT GOBE PO DEŽJU. JEZUS JI JE VSE POVEDAL , TAKO BO, KER JE TO NJEGOVO DELO. ČLOVEK BREZ POMOČI BOGA NE MORE NIČESAR.
    PRESTAVLJAJTE SI NJENO TRPLJENE; NJENA BOLEZEN JE ŽE ZAČELA ZELO DELOVATI V TELESU, IMELA JE HUDE BOLEĆINE, HKRATI PA SE JEOPRAVLJALA NALOGO, KI JI JO JE NAROČIL JEZUS; ŠIRILA JE BOŽJE USMILJENJE-SLIKANJE PODOBE USMILJENEGA JEZUSA ITD, ZRAVEN OPRAVLJALA VSAKODNEVNA DELA, PISALA DNEVNIK, KOT JE JEZUS NAROČIL, BILA V BOLNIŠNICI NA ZDRAVLJENJU IN VSAK DAN TRPELA POSMEHOVANJE, ZANIČEVANJE, PREZIRANJE ITD…VSE TO JE SPREJELA PONIŽNO, ČEPRAV SO JI TEKLE SOLZE.

    DA JE NEKDO PROGLAŠEN ZA SVETNIKA O TEM ODLOČA NAJPREJ BOG, KI SPROŽI PRI LJUDEH , DA SE ZAČNEJO POSTOPKI. ČE BI SAMO LJUDJE PROGLAŠALI SVETNIKE, POTEM FAVSTINO KOWALSKO MENDA NE BI PREDLAGALI ZA SVETNICO, SAJ V NJENO SRCE LJUDJE NISO VIDELI, BILA JE ZANIČEVANA, TUDI ZARADI TEGA, KER NI IMELA NOBENE IZOBRAZBE, IMELI SO JO ZA NEURAVNOVEŠENO, DOMIŠLJAVO, HISTERIČNO, NESPOSOBNO, ITD. V SRCE IN ŽIVLJENJE ČLOVEKA KOT CELOTO PA VIDI SAMO BOG. KAKO BI PA ČLOVEK VEDEL , KAJTI NEKATERI LJUDJE LAHKO DELAJO DOBRA DELA DRUGIM TUDI IZ KONTRA STRANI-ZA SVOJO KORIST, ALI JE TO PRIZNANJE, SLAVA, ITD…

    TODA ZA ČASA ŽIVLJENJA FAVSTINE SO BILI OKROG NJE TUDI LJUDJE, KI SO PREJELI MILOST OD GOSPODA IN SO VIDELI IN ZAČUTILI, DA PRI NJEJ IN V NJEJ DELUJE BOG. PREJELI SO RAZSVETLENJE, ZATO JIH JE NEKAJ TUDI PROSILO FAVSTINO, DA KO BO SVETNICA PRI BOGU, NA PROSI GOSPODA USMILJENJE ZA NJIH.

    JAZ OSEBNO RAZMIŠLJM TAKOLE: ČLOVEK, KI ŠE NI ŠEL IZ CONE “UDOBJA”, OZ. ČLOVEK, KI ŠE NI OKUSIL TRPLJENJA SKUPAJ Z JEZUSOM, SE MI ZDI, DA NE BO RAZUMEL FAVSTINE IN NJENE RAZLAGE TRPLENJA.
    KO SEM BRALA NJENO OPISOVANJE TRPLJENJA, KO JE NAPISALA SAMA, DA ČLOVEK NE MORE VEDETI, KAJ DUŠA DOŽIVLJA V TRENUTKU TRPLJENJA, KO SE ZAZDI DA DUŠA ZAPUŠČA TELO, TUDI SAMA PRAVI, DA NEKATERE DOŽIVETJA IN TRPLJENJE NI ZNALA OPISATI.

    PROSIMO MATER TEREZIJO IN FAVSTINO, NAJ MOLITA ZA NAS , IZPROSITA PRI JEZUSU POTREBNE MILOSTI, DA BOMO VZDRŽALI NA TEJ ZEMELJSKI POTI, DA SE NEKOČ SREČAMO VSI SKUPAJ PRI BOGU.

  98. Janez says:

    BOŽJA LJUBEZEN, BOŽJE USMILJENJE IN PRAVIČNOST
    Božje Usmiljenje služi Božji pravičnosti, privede jo do uresničitve, da je Usmiljenje Bogu lastna pravičnost, ker je Bog Ljubezen, ki nas ljubi vedno, saj drugače ne more. Odpušča in oprošča pa lahko samo tisti, kateri nima zahtev čiste stroge legalistične pravičnosti ampak sočutno milostno Sočutno Dobrotno Usmiljenje, ker Bog ve koliko tehtano in nas pozna kaj zmoremo. Bog ve, da brez Njega ne moremo storiti NIČ. Črav je, da se tega zavedamo tudi ljudje! Zato Bog skesanim grešnikom, ki se spokorijo odpušča grehe sedemkrat do sedemdesetkrat v svoji neskončni Božji Ljubezni omogoča po Božjem Usmiljenju grešnikom, ki se spokorijo in opravičijo Bogu Očetu, odpuščanje in nov začetek. To zmore samo Bog, ki je Vsemogočen in Usmiljen. To spada k njegovemu bistvu. Božja pravičnost in Božje usmiljenje postajata podobna, ker je pravičnost tako kot usmiljenje utemeljena v Božji Resnici in Božji Ljubezni.

    Ljudje zaupamo in verjemo v Boga, ker je Dober in Usmiljen. Na koncu vedno zmaga Božje Usmiljenje. Smisel kazni za grešne ljudi, ki se kesajo in spovedo Bogu se smatra kot očiščenje in ne uničenje ljudi ter odpuščanje zaradi Božje Dobrote in Božjega Usmiljenja. Ker je Bog usmiljen in milostljiv, mora tudi človek biti pravičen in bogaboječ ter spolnjevati Božjo Voljo in spolnjevati Jezusov Evangelij. Človek mora imeti harmonični odnos z Bogom, s samim seboj, z drugimi bližnjimi in s celotnim Stvarstvom. Pravičnost in usmiljenje imata pomemben cilj v Božjem Načrtu, da se ljudje po Božji Milosti zveličajo. Pravičnost odkriva razodeta Božja pričakovanja, usmiljenje pa odkriva brezpogojno in zaradi tega nerazumljivo Božjo ljubezen, ker nas Bog ljubi vedno, tudi takrat ko grešimo in s tem žalimo Božjo Ljubezen.

    Po Jezusovem darovanju na križu in Vstajenju smo grešniki odkupljeni za svoje grehe, ker je Bog tako hotel. Da Kristusovo trpljenje človeka osvobaja, ustreza tako Božjemu usmiljenju kot tudi Božji pravičnosti. Pravičnosti zato, ker je s svojim trpljenjem na križu Kristus zadostil za grehe človeškega rodu, tako da je bil človek osvobojen po Kristusovi pravičnosti; usmiljenju pa zato, ker je Bog, ko je videl, da človek ne more sam zadostiti za grehe vsega človeštva, iz Neskončne Božje Ljubezni in želji po spravi z človekom daroval svojega Sina, da bi zanje zadostil. Takšno Božje Usmiljenje je bilo večje, kot če bi človeku Bog odpustil grehe brez zadoščenja.

    Tomaž Akvinski meni, da je usmiljenje največja krepost, človek se namreč v njej podarja drugim, je radodaren. Pomaga tudi drugim v njihovih slabostih. Ta lastnost je najbolj človeška in z njo najbolj izhajamo iz sebe k drugim, to se pokaže v radodarnosti do drugih in v pomaganju v njihovih slabostih. Usmiljenje se najbolj pokaže pri drugih, z njimi in zanje. Pokaže se vzajemnost: slabost drugih prenašamo, ker smo slabotni sami in ker je v nas želja, da tudi nam drugi prenašajo naše slabosti. Tomaž ugotovi, da je usmiljenje Božja lastnost, to pa zaradi tega, ker se v usmiljenju najbolj razodeva vsemogočnost Boga. Mogočnost Boga je v tem, da se ne boji drugega, povsem se daruje nam, povsem nosi in prenaša našo slabotnost. Usmiljenje do drugih nam kaže, kako smo močni in na podlagi tega podobni Bogu v njegovem usmiljenju. »Božje usmiljenje ni v protislovju s pravičnostjo, ampak jo celo dopolnjuje, kolikor se kaže bolj temeljno kakor pravičnost.

    Usmiljenje in ljubezen sta večji od pravičnosti. Ljubezen zahteva pravičnost, pravičnost služi ljubezni. Prvenstvo in moč ljubezni nad pravičnostjo se kaže prav v Božjem Usmiljenju, ker nas Bog Ljubi. Usmiljeno delovanje Boga Odrešenika izvira iz njegove ljubezni do vseh ustvarjenih bitij. Ko se Bog sreča z zlom in hudobijo, še posebno z grehom – se pravi, ko na njegovo ljubezen človek ne odgovori z ljubeznijo – takrat Bog ne trpi, ker ne more trpeti, ampak LJUBI, ker drugače ne more, saj je BOG LJUBEZEN, KI NE MINE NIKDAR! Božja ljubezen ostane usmiljena ljubezen. Na ta način se Božje Usmiljenje kaže kot končni odgovor Boga na zlo in greh. BOŽJE USMILJENJE JE LJUBEZEN DO VSEGA USTVARJENEGA, ki se upira sami korenini ZLA v naši zgodovini – grehu in smrti« Božje usmiljenje je lastnost Vsemogočnosti Boga. Božje Usmiljenje je resničnost, Bog z njo razodeva svojo ljubezen (očetovsko in materinsko). To je ljubezen Boga, ki je nežen, sočuten, prizanesljiv in odpušča. V Svetem pismu je usmiljenje označeno kot Božje delovanje do nas ljudi. Božje usmiljenje ni omejeno v izkazovanju ljubezni, je vidno in tudi otipljivo. Božje usmiljenje je odgovornost Boga do nas. Bog nas želi videti, da smo srečni, veseli, vedri. Bog nam želi vse dobro in najboljše in želi, da vsi Božji Otroci pridemo k Njemu! Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Bog je Ljubezen in Usmiljenje. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih Otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo Ljubezen in Usmiljenje, ga prosim, da me pritegne k sebi, da me vodi in uči, kaj je prav in kaj ne, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

    Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo Ljubezen in Usmiljenje, ga prosim, da me pritegne k sebi, da me vodi in uči, kaj je prav in kaj ne, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

    Addendum
    Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel,
    vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
    Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
    Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
    Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
    Prosim poslej naj Te vidim Gospod predvsem v drugih ljudeh in v Slavi Očeta.
    In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
    Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!
    Fernand Lelotte (skrajšano).

  99. Miro says:

    DRUGA ZAPOVED: NE SKRUNI BOŽJEGA IMENA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kako spoštujemo svetost božjega imena?
    Sveto božje ime spoštujemo s klicanjem, blagoslavljanjem, hvaljenjem in poveličevanjem. Treba se je torej izogibati zlorabe sklicevanja na božje ime, da bi opravičili zločin, in vsakega neprimernega uporabljanja njegovega imena, kot so bogokletje, ki je samo po sebi velik greh; kletvice in nezvestobe obljubam, narejenim v božjem imenu.

    Zakaj je prepovedana kriva prisega?
    Ker se tako vpleta Boga, ki je resnica sama, naj pričuje za laž. “Ne prisegaj ne pri Stvarniku, ne pri stvareh, razen po resnici, potrebi in s spoštovanjem” (sveti Ignacij Lojolski).

    Kaj je kriva prisega?
    Kriva prisega je pod prisego napraviti obljubo, ki je nimaš namena izpolniti, ali prelomiti obljubo, narejeno s prisego. Je težek greh proti Bogu, ki je vedno zvest svojim obljubam.

    (Kompendij KKC, 447-449)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja