Članki za dušo

13.632 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   21. januarja, 2020 at 15:52

   JEZUS KRISTUS JE GOSPODAR SOBOTE, GOSPODAR VSAKEGA DNE V TEDNU, ŠE ZLASTI NEDELJE!

   BOŽJA BESEDA: Neko soboto je šel skozi žitna polja, in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno! Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je potreboval in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim? Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel položene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Nato jim je govoril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov gospodar tudi sobote« (Mr 2,23-28).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+2%2C23-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Farizeji se pohujšujejo nad učenci, ker se ne držijo natančno predpisov glede sobote. Jezus jim pove, da ni treba, da bi bili sužnji sobote, ampak mora biti sobota v službi človeka. Ob Jezusu bom presojal zahteve in sprejemal vabila za odprte osebne odnose. Gospod, naj se ne ukvarjam z nepomembnimi zahtevami, da bo najbolj pomembna pozornost do tebe in ljudi (iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si Gospodar sobote, Gospodar vsakega dne v tednu, še zlasti nedelje, ko se spominjamo Tvojega zmagoslavnega vstajenja od mrtvih! Hvala, ker mi iz čiste ljubezni daruješ samega sebe, živi Kruh iz nebes, zato da bi spolnjeval Božjo voljo v odnosu do Boga in bližnjega ter bil po Tvoji milosti odrešen in zveličan. Hvala, ker nas s svojo Besedo jasno učiš, naj kristjani posvečujemo vsak dan, še zlasti nedeljo, ki je Tvoj dan – Gospodov dan! Prisrčna hvala, ker nam milostno podarjaš sveto Evharistijo, veličasten studenec Božjega usmiljenja!

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   21. januarja, 2020 at 13:32

   ZAKAJ JE POMEMBNO HODITI V CERKEV
   Sveto pismo nam pravi, da moramo hoditi v Jezusovo Cerkev, da lahko častimo Boga z drugimi verniki in da se damo poučiti iz njegove besede za našo duhovno rast. V zgodnji cerkvi »so bili stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apostolska dela 2,42). Morali bi posnemati njihov zgled predanosti – in delati enako. Takrat niso imeli namenske cerkvene stavbe, vendar: »Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem« (Apostolska dela 2,46). Kjerkoli se verniki srečajo, rastejo v skupnosti z drugimi verniki in učenju Božje besede.

   Zahajanje v Cerkev ni le »dober predlog«; je Božja volja za vernike. Pismo Hebrejcem 10,25 pravi: »Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« Celo v zgodnji cerkvi so nekateri razvili slabo navado, da se niso srečevali z drugimi verniki. Pisec Pisma Hebrejcem pravi, da to ni pravi način. Potrebujemo spodbudo, ki jo dobimo pri zahajanju v cerkev. Bližanje poslednjih časov pa bi nas moralo spodbuditi, da bi bili še bolj predani zahajanju v cerkev. Cerkev je prostor, kjer lahko verniki ljubijo drug drugega (Prvo Janezovo pismo 4,12), spodbujajo drug drugega (Pismo Hebrejcem 3,13), spodbujajo drug drugega k ljubezni in dobrim delom (Pismo Hebrejcem 10,24), služijo drug drugemu (Pismo Galačanom 5,13), svarijo drug drugega (Pismo Rimljanom 15,14), spoštujejo drug drugega (Pismo Rimljanom 12,10) in so drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni (Pismo Efežanom 4,32).

   Ko nekdo sprejme Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika, postane del Kristusovega telesa (Prvo pismo Korinčanom 12,27). Da bi lahko telo cerkve pravilno delovalo, morajo biti vsi njeni »telesni deli« prisotni in delovati (Prvo pismo Korinčanom 12,14–20). Ni dovolj, da v cerkev samo zahajamo; vključiti se moramo v eno od služb za druge, tako da uporabimo duhovne darove, ki nam jih je dal Bog (Pismo Efežanom 4,11–13). Vernik ne bo nikoli dosegel polne duhovne zrelosti, ne da bi uporabil te darove, vsi pa potrebujemo pomoč in spodbudo drugih vernikov (Prvo pismo Korinčanom 12,21–26).

   Iz teh in še drugih razlogov bi morali biti zahajanje v cerkev, sodelovanje in skupnost redni vidiki življenja vernika. Tedensko zahajanje v cerkev se od vernikov nikakor ne »zahteva«, toda nekdo, ki pripada Jezusu, bi moral imeti željo, da časti Bog, prejme njegovo besedo in ima skupnost z drugimi verniki. Jezus je vogalni kamen Cerkve (Prvo Petrovo pismo 2,6). Apostol Peter pravi: »Saj ste vendar živi kamni … se vgrajujte v duhovno stavbo, tako da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne žrtve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu« (Prvo Petrovo pismo 2,5). Kot kamni za Božjo »duhovno hišo« smo naravno povezani drug z drugim in ta povezava je vidna vsakič, ko gre Cerkev »v cerkev«.

   Medmrežje gotquestionszajanjecerkev

   TO JE DAN, KO SI NAS POKLICAL DA BOMO TVOJA CERKEV
   To je dan Gospod Bog,
   ko daješ Svetu Dih Življenja,
   ko v ljudeh vžigaš ogenj Ljubezni.
   Danes je Dan, na katerega smo bili poklicani,
   da naj bomo Tvoja Cerkev Gospod.
   Zahvaljujemo se Ti z besedami in petjem pesmi,
   ki si jih Sam Gospod položil v nas.
   Občudujemo Te po Moči Tvojega Svetega Duha
   in Te polni Veselja in Upanja v ponižni Molitvi imenujemo Svojega Nebeškega Očeta.
   Svojo Luč si Gospod prižgal v nas, Svojega Svetega Duha si nam vlil.
   Ponižno Te prosimo Gospod, da bi v v moči Tvojega Duha iskali Resnico
   in Spoštovali in Spolnjevali Tvojo Božjo Besedo in Božjo Voljo.
   Prosimo Te, da bi po Tvoji Milosti našli Jezusa Odrešenika in
   da bi vedno v Hoji za Kristusom prav hodili po Poti Odrešenja in Dobrote.
   Ti si Izvir Vsega Stvarstva, vsega živega in neživega ter nas Ljudi moj Nebeški Oče,
   Ti si naš Oče, moj Oče in Oče Stvarnik – Deus Creator vsakega človeka na Svetu.
   Doker dihamo in upamo, te bomo vedno iskali in molili, da bi te vedno tudi našli,
   pa kamorkoli gremo ali kjerkoli smo ali bomo v Božjem Svetu Odrešenja, Ljubezni in Dobrote.
   Prosim Te Oče, da bomo verovali v Jezusa in da bomo vedno spolnjevali Božjo Voljo in Božje Postave.
   Gospod Bog, Tvoje Kraljestvo naj bo vedno med nami, skrito in blizu nas:
   v človeku, ki ga ljubimo, v ljudeh, za katere živimo, v vseh stvareh in živih bitjih ter Vesolju,
   kjer v občudovanju ponižno pokleknemo in se Ti zahvaljujemo za Vse.
   Zrak si, ki ga dihamo, daljava, v katero se oziramo,
   Življenjski Prostor ki nam je dan,
   Luč si, ki nam sveti v temi dilem in stranpoti, da gremo po pravi Poti Odrešenja,
   Prst Božji si, ki urejuje vse Vesolje in vse Stvarstvo po Svoji Volji,
   Nežna Ljubezen si, ki si nas Ustvaril v svoje Veselje.
   Prosim Gospod naj bo Tvoje Kraljestvo vedno med nami, skrito in blizu,
   v človeku, ki ga ljubimo, mu odpuščamo, mu darujemo, kar imamo, mu pomagamo in služimo.
   Naj se zgodi Tvoja in ne Naša Volja Gospod na Zemlji, vedno in Povsod.
   Prosimo Te Gospod, vodi nas, da ne zaidemo in
   daj nam spoznati Tvoje Evangeljske Nauke in Tvoje Postave ter Tebe Sveti Bog
   ter podari nam Božji Mir in svojo Odrešujočo Ljubezen na Vekomaj.

   Huub Oosterhuis: Tvoja Beseda je Blizu. Studenci Žive Vode, Celje 1976. (že objavljeno na tem medmrežju)

   Odgovori
3. Janez says:

   21. januarja, 2020 at 11:27

   KAJ POMENI V KRŠČANSTVU DA JE BOG VSEPRISOTEN (VSENAVZOČ) POVSOD?

   Biti daleč od Boga ne pomeni ubežati njegovi moči,
   ampak le umakniti se njegovi ljubezni.
   (kardinal in svetnik John Henry Newman)

   Sami sebi ne naredimo usluge, če se preed Bogom umaknemo, če se izmikamo, če se skrivamo, če ga zanikamo … Kajti sami pred seboj in Bogom, ki je v nas, ne moremo nikamor pobegniti. Moremo pa se odtegniti številnim milostim, dearovom, dobrim stvarem, ki bi jih verjetno prejeli, če bi goreči v Veri stegnili roke po njih … Če bi odprli srce … Če bi Verjeli v Boga. Prav tako se moremo odtegniti Objemu … ga ne začutiti, če ga nočemo … Če se umikamo, se sami sebe oškodujemo za lepoto, za ljubezen, za zavetje, za varnost … Brez Boga nisem nič z Njim premorem Vse.

   Vseprisotnost ali omniprezentnost Boga pomeni, da je Bog vselej navzoč vsepovsod. Prepričanje, da je Bog vseprisoten, srečamo v številnih religijah. Toda le judaizem in krščanstvo pravilno razumeta Božjo navzočnost: da namreč ta vključuje njegovo transcendentnost (presežnost nad vsem kar obstaja) in imanentnost (bitno pripadanje vsemu kar je in obstaja). Bog je drugo kot stvarstvo in je od stvarstva ločen (vsepresežnost); hkrati pa je vseprežemajoče prisoten vsepovsod v stvarstvu (vseprisotnost). Bog ni vpet, »potopljen« v stvarstvo; ni eno s stvarstvom. To bi bilo zmotno prepričanje, ki ga imenujemo po nekaterih filozofskih naziranjih panteizem. Pač pa je v krščanstvu Bog Stvarnik v vsem Stvarstvu vseprisoten ali vsenavzoč vselej in povsod v vsem in vseh stvareh.

   Božja navzočnost je nenehno vsepovsod v stvarstvu, čeprav se Bog ne razodeva vsem ljudem vsepovsod na enak način. Večino časa sicer Božja navzočnost ni posebej vidna, je pa Bog večkrat dramatično razkril svojo aktivno navzočnost pri zgodovinskih dogodkih (primera tega sta izhod iz Egipta in učlovečenje). Sveto pismo razodeva, da posamezniki lahko zaznajo Božjo navzočnost (Psalm 46,2.12; Izaija 57,15); vendar se Bog zaveda vsakogar vsepovsod in se z njim/njo ukvarja (Psalm 33,13–15). Ker je Bog navzoč v vsem času in prostoru, ni časovno ali fizično omejen na noben prostor ali čas. Bog prežema vse, kar je. Niti delca atoma ni, ki bi bil tako majhen, da bi se izmaknil Božjemu nadzoru, niti galaksije, ki bi bila tako velika, da je Bog ne bi mogel zaobjeti. Bog aktivno posega v zgodovinske dogodke in tako pretehtano vodi človekovo početje (Psalm 47; Druga kroniška knjiga 20,37; Daniel 5). Božje izvoljeno ljudstvo se globoko zaveda Božje prisotnosti in jo doživlja na poseben način, ko ga Bog odrešuje in ohranja (Psalm 46). Kot tak je Bog vrhovno navzoč v osebi svojega Sina, Gospoda Jezusa Kristusa (Evangelij po Janezu 1,1–2; 10,30; Pismo Hebrejcem 1,3). Bog Sveti Duh prebiva v vseh odkupljenih in je torej intimno navzoč v univerzalni Cerkvi po vsej zemlji (Ezekiel 36,27; Pismo Rimljanom 8,9; Prvo pismo Korinčanom 3,16; 6,19; Drugo pismo Korinčanom 6,16; Pismo Galačanom 4,6; Evangelij po Janezu 16,5–15; Prvo Janezovo pismo 2,27; 3,24).

   Omejitve človeškega uma imajo lahko za posledico nezmožnost, da bi celovito dojeli vse implikacije Božje vseprisotnosti, saj jo lahko zaznavamo kot paradoksalno. Eden teh navideznih paradoksov je navzočnost Boga v peklu, kraju ločenosti od Boga (Evangelij po Mateju 25,41; Drugo pismo Tesaloničanom 1,9). Kako je lahko Bog navzoč na kraju z ljudmi, ki so ločeni od njega? Hudobni v peklu nekako doživljajo njegovo večno jezo v navzočnosti Jagnjeta (Razodetje 14,10). Da je Bog navzoč na kraju, kamor so bili hudobni izgnani od njega, na prvi pogled zveni paradoksalno. Toda ta paradoks lahko razložimo z dejstvom, da je Bog lahko navzoč – ker ima v njem vse svoj obstoj (Pismo Kološanom 1,17 – SSP, različica ›č‹ ) in ker z besedo svoje moči nosi vse (Pismo Hebrejcem 1,3) – ni pa povsod zato, da bi blagoslavljal (Evangelij po Mateju 10,28). Če pozorno beremo Sveto pismo, nam postane jasno, da ima kot bitje, ustvarjeno po Božji podobi, vsakdo oseben odnos z Bogom. Bog je bodisi naš Sodnik bodisi Odrešenik. Bog, ki je navzoč vsepovsod ob vsakem času, bo vselej prisoten v peklu kot Sodnik tistim, ki zavračajo Jezusa. Groza, ki bo doletela neskesane, sta Bog sam in njegova neizbežna večna navzočnost z njegovo jezo, uperjeno proti njim. Večna sodba pomeni izključenost iz bližine Boga kot vira vse blaženosti – ne pa tudi iz njegovega vseprisotnega gospostva. Bog je še vedno tam. Tam je v vsakršnem smislu – le da ne izraža ničesar drugega razen upravičene svete jeze. Po drugi strani pa bo v nebesih prisoten na tak način, da bo izkazoval blagoslove, ki si jih tu niti predstavljati ne moremo. Bog bo tam in izkazoval bo najrazličnejše blagoslove, ljubezen, dobrotljivost – nikakor pa jeze. Dejstvo Božje vseprisotnosti – bodisi kot blagoslov bodisi kot sodba – bi nas moralo spominjati na to, da nikakor ne moremo ubežati temu, da nas Bog popolnoma in v celoti pozna (Psalm 139).

   Medmrežje gotquestionsBogvseprisoten

   Ni treba ravno študirati bogoslovja, da vemo kaj več o Bogu. Malo pa je dobro in prav, da razširimo svoje vedenju o Bogu in krščanski Veri. Kljub temu pa je prav, da ostanemo delovni, verni, skromni, dobri in usmiljeni kot je naš Bog v Nebesih. Bog želi, da smo ponižni, skromni, delovni, verni in dobri kot Jezus na Zemlji. Amen. Janez

   Odgovori
4. Miro says:

   21. januarja, 2020 at 9:47

   VERNIK, KI JE PRIŠEL OD EVHARISTIJE NE MORE MIRNO SPATI: NEMIREN JE, KER JE V NJEM BOŽJI NEMIR, PREPLAVLJA GA STRAST DO ČLOVEKA!

   – Tabernakelj nam zagotavlja,
   da je Jezus postavil šotor med nami.
   (Mati Terezija iz Kalkute)

   – Vernik, ki je prišel od evharistije, ne more
   mirno spati: nemiren je, ker je v njem Božji
   nemir, preplavlja ga strast do človeka.
   (Italijanska škofovska konferenca)

   – Udeležba pri Kristusovem telesu
   in njegovi krvi povzroči samo to,
   da se spreminjamo v tisto, kar jemljemo.
   (Leon Veliki)

   – Medtem, ko so jedli, je vzel kruh, ga
   blagoslovil, razlomil, jim ga ga dal in rekel:
   »Vzemite, to je moje telo.« Nato je vzel
   kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz
   njega. In rekel jim je: To je moja kri
   zaveze, ki se preliva za mnoge.«
   (Evangelij po Marku)

   – Bog je tako ljubil svet, da mu je dal Jezusa.
   Danes tako ljubi svet, da mu daje vas in
   mene, da bi bili njegova ljubezen.
   (Mati Terezija iz Kalkute)

   (vir: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, po izboru Wilhelma Mühsa)

   Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi Jezus, Ti si Odrešenik sveta! Tisočkrat in tisočkrat Ti hvala, ker se nam iz čiste ljubezni podarjaš kot živi Kruh iz nebes. Naj po Tvojem nedoumljivem usmiljenju tudi mi nenehno živimo v moči svete Evharistije in spolnjujemo presveto Božjo voljo, še zlasti z duhovnimi in telesnimi deli usmiljenja do bližnjega. Amen.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Janez says:

   21. januarja, 2020 at 0:06

   ZAKAJ MOLITI?
   V čem je smisel molitve, če Bog pozna prihodnost in že ima nadzor nad vsem? Če ne moremo spremeniti Božjega mišljenja, zakaj naj bi torej kristjani molili k Bogu?

   Za kristjana naj bi bila molitev kot dihanje, lažje izvedljiva kot neizvedljiva. Molimo iz različnih razlogov. Kot prvo je molitev oblika služenja Bogu (Evangelij po Luku 2,36–38) in poslušnosti Bogu. Molimo, ker nam Bog zapoveduje, naj molimo (Pismo Filipljanom 4,6–7). Molitev lahko vidimo na primeru Kristusa in zgodnje Cerkve (Evangelij po Marku 1,35; Apostolska dela 1,14; 2,42; 3,1; 4,23–31; 6,4; 13,1–3). Če je Jezus mislil, da je vredno moliti, bi morali tudi mi. Če je moral on moliti, da bi ostal v Očetovi volji, koliko bolj moramo moliti mi?

   Drugi razlog za molitev je, da je Bog namenil molitev za orodje pridobivanja njegovih rešitev v številnih situacijah. Molimo v pripravi na večje odločitve (Evangelij po Luku 6,12–13); da premagamo demonske prepreke (Evangelij po Mateju 17,14–21); da zberemo delavce za duhovno žetev (Evangelij po Luku 10,2); da dobimo moč za premagovanje skušnjav (Evangelij po Mateju 26,41); in da dobimo orodje za duhovno krepitev drugih (Pismo Efežanom 6,18–19).

   K Bogu pridemo s specifičnimi prošnjami in imamo Božjo obljubo, da naše molitve niso zaman, tudi če ne dobimo tega, za kar smo specifično prosili (Evangelij po Mateju 6,6; Pismo Rimljanom 8,26–27). Obljubil je, da ko ga prosimo za stvari, ki so v skladu z njegovo voljo, nam bo dal, za kar prosimo (Prvo Janezovo pismo 5,14–15). Včasih zadrži svoje odgovore v skladu s svojo modrostjo in v našo korist. V teh situacijah moramo biti vztrajni in še naprej moliti (Evangelij po Mateju 7,7; Evangelij po Luku 18,1–8). Na molitev naj ne bi gledali kot na naše orodje, kako pripraviti Boga, da bi izvršil našo voljo na zemlji, ampak bolj kot na orodje, kako izvršiti Božjo voljo na zemlji. Božja modrost močno presega našo.

   Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je naša molitev orodje za prepoznavanje Njegove volje. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev podobna oznanjevanju Evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu evangelija, dokler ga ne oznanimo ljudem in povemo za Jezusovo Veselo Oznanilo Odrešenja. Prav tako ne bomo nikoli prav razumeli in videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo vztrajno in goreče k Bogu in ga prosimo za Vodstvo in navdih.

   Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi.

   Medmrežje gotquestionszakajmoliti

   KAKO LAHKO VEM, KAKŠNA JE BOŽJA VOLJA ZA MOJE ŽIVLJENJE ?
   Obstajata dva ključa po katerih lahko vemo kakšna je Božja volja, glede na dano situacijo (1) Prepričaj se, da nekaj, kar želiš, o čemer razmišljaš ni nekaj, kar Sveto pismo prepoveduje. (2) Prepričaj se, da bo tisto, kar želiš ali o čemer razmišljaš, slavilo Boga in tebi pomagalo da duhovno rasteš. Če vse to drži in ti Bog še vedno ne daje tistega, kar hočeš – potem je velika verjetnost, da ni Božja volja, da bi imel tisto, po čemer sprašuješ. Ali pač moraš samo še počakati malo dlje. Poznati Božjo voljo je včasih težko. Ljudje želijo, da jim Bog že v osnovi poduči, podrobneje sporoči oziroma pove kaj početi, kje delati, kaj študirati, kateri poklic opravljati, ali zgraditi hišo, ali zamenjati službo, kje živeti, s kom se poročiti, itd. Rimljanom 12:2 pravi, „In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.”

   Bog poredko daje ljudem tako točne in specifične informacije. Bog nam dovoljuje, da se sami odločamo. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti in duhovni ter osebni rasti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Prav pa je, da bi obenem goreče in iskreno molil in prosil Boga za Vodstvo in Navdih Svetega Duha in poduk, kaj ja prav, da storim, da bo v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je naša molitev orodje za prepoznavanje Njegove volje. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev k Bogu podobna oznanjevanju Evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu evangelija, dokler ga ne oznanimo ljudem in povemo za Jezusovo Veselo Oznanilo Odrešenja. Prav tako ne bomo nikoli prav razumeli in videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo vztrajno in goreče k Bogu in ga prosimo za Vodstvo in navdih.

   Medmrežje gotquestionskaksnajebozjavojazame

   Premislimo in preberimo si še kaj dodatnega na obe obravnavani tematiki v prispevku. Prav je, da več vemo in da se dodatno versko izobražujemo. Moliti in brati Sveto pismo pa je potrebno vsak dan kot naša duhovna jed. Janez

   Odgovori
6. Janez says:

   20. januarja, 2020 at 23:05

   Kako naj beremo Sveto pismo? 14 koristnih nasvetov plus dva dodatka (Medmrežje Aleteia)
   V njem ni treba iskati pobožne literature ali priročnika o moralnih pravilih – je veliko več kot to. Statistike kažejo, da ima večina katoličanov doma Sveto pismo, vendar ga bere pičlih pet odstotkov. Večini se zdi Sveto pismo obsežno in dolgočasno ali pa so si o njem ustvarili napačno mnenje. Kljub temu je Sveto pismo izjemno zanimivo čtivo: gre za 73 knjig, Stare zaveze in Nove Zaveze, ki so bile napisane v obdobju dva tisoč let. V njem je opisana najzanimivejša zgodba človeštva, in sicer človekovo iskanje Boga in njegovo postopno razodevanje Ljudem. Zato svetopisemska zgodba predstavlja zgodbo vsakega izmed nas. Sveto Pismo ali Biblija je Knjiga Knjig za kristjane. A kako naj ga beremo, da bomo odnesli čimveč od branja Svetega Pisma in spoznali Božjo Voljo, ko mi poslušamo Boga?

   1. Sveto pismo je treba poslušati, ne brati. K besedilu pristopajmo z zaupanjem vanj in v tiste, ki so ga napisali, ter v Duha, ki ga prežema. Sveto pismo ni stara knjiga, ampak je živo besedilo, ki nam nenehno govori.
   2. V njem ni treba iskati moralnega sporočila. Ne ponuja nam moralnih pravil, za to zadošča deset Božjih zapovedi. V središču knjige je človek, ki išče Boga, in Bog, ki mu prihaja naproti. Vsaka stran skuša razkriti skrivnost človeka v odnosu do Božje skrivnosti in njenih posledic.
   3. Berimo ga, da bi spoznali, ali je Jezus zares Gospod. Kristjanom je najpomembnejši vidik ta, da vidijo, kako se vse besede Svetega pisma dopolnjujejo in dobijo polni pomen v Jezusu.
   4. Razumeti ga moramo kot knjigo človeštva. Sveto pismo so napisali po Božjem navdihu razni pisatelji, ki govorijo o ljudeh in njihovih okoliščinah ter skušajo človeštvo razumeti v luči vere v Boga.
   5. Sprejmimo tudi njegove omejitve. To ni popolna knjiga. V njej najdemo grehe in krivice, pa tudi neskladnosti in napake ter predvsem človekovo omejeno razumevanje. Sveto pismo se nenehno razvija in postopoma razkriva Božje obličje, včasih z velikimi skoki naprej, včasih z nekaj koraki nazaj.
   6. Berimo ga vsak dan. Skozi vsakdanje poslušanje bosta na mesto vztrajnosti stopila radovednost in zanimanje.
   7. Brati ga je treba po kratkih odlomkih, da bi laže ponotranjili, kar smo prebrali. Ni treba razumeti vsake besede v besedilu, treba je biti pozoren na to, kaj nas v besedilu najbolj pritegne.
   7. Berimo ga brez strahu. Ni razloga za strah, da bi se zmotili v tolmačenju, dovolj je, da iskreno in pozorno poslušamo. Sicer vprašajmo duhovnika o pravem pomenu, če nekaj ne razumemo.
   9. Duh in vsebina sta v besedilu, sta pa tudi v naših srcih, ko beremo Sveto Pismo. Poslušajmo, kaj nam Bog hoče povedati!
   10. Pri branju poiščimo pomoč. Iščimo pri branju vsebino in duha Božje Besede, ne berimo legalistično in črkobralsko kot zakonodajne predpise.
   11. Pomembno je, da imamo dober izvod Svetega pisma, takšnega, ki je opremljen s komentarji in razlagami. Veliko svetopisemskih komentarjev najdemo tudi na spletu.
   12. Berimo ga tudi v družbi. Osebno branje je enako pomembno kot skupinsko. Ko z nekom podelimo svoje misli ob branju, nas to podpira in nam pomaga na naši poti. Znanje tistih, ki so v branju napredovali, naj nam ne jemlje poguma, ampak naj nam bo samo v navdih.
   13. Treba ga je brati, zraven pa je dobro tudi pisati. Zelo uporabno je, če si ob branju zapišemo stavke, ki so nas zaznamovali, in misli, ki so se nam ob njem porodile. Razmišljajmo o prebranem.
   14. Treba pa je moliti k Bogu Svetemu Duhu ko beremo Sveto Pismo. Pred branjem, med in po branju je molitev znamenje in orodje človeka, ki želi poslušati Boga. Pomembno je, da molimo psalme, sprva lahko samo tiste, ki so nam najbolj všeč.
   15. K branju pristopajmo v tišini. Ko se misli v tišini umirijo, se zgodi, da se stavek, ki nam je bil všeč, pojavlja skozi ves dan, nas preseneča in tolaži.
   16. Uživajmo v odkritjih. Ko začnemo odkrivati presenetljive stvari in pomene, postajamo vse bolj dovzetni za razumevanje semen, ki jih je Bog posadil na jesen utrudljivega branja, ki na cvetočo pomlad obrodijo sadove. Biblija je zato Knjiga Knjg.
   https://si.aleteia.org/2018/02/20/kako-naj-beremo-sveto-pismo-14-koristnih-nasvetov/.

   Bog želi, da uresničujemo Njegovo Voljo in Božje zahteve vsebinsko, zato ni dovolj, da le beremo in poznamo celotno Sveto Pismo črkobralsko in do besede natančno, ampak da poznamo vsebino in Duha Božje Besede in jo v vsakdanjem življenju kot kristjani in ljudje izvajamo. Lačen sem bil, ali ste mi dali jesti, žejen sem bil ali ste mi dali piti, bolan sem bil ali ste mi Samaritansko pomagali itd. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo dobri ljudje. Ko molimo nas posluša Bog, ko beremo Sveto pismo pa mi poslušamo Boga. Krščanska je tista, ki je naravnana na Kristusa, na Troedinega Boga. Je tista, ki je usmerjena Nanj, ki vstopa v odnos z Njim. Ko govorim jaz, posluša On, ko govori On, poslušam jaz. Slednjega zelo manjka. Malo katoličanov posluša Boga, ki nam najbolj očitno govori po Svetem pismu. Bog si želi, da bi ga bolj spoznavali in vedeli kaj je Božja Volja. Nikogar pa ne moremo spoznavati, če se z njim ne družimo in ga ne poslušamo. Janez

   Odgovori
7. Janez says:

   20. januarja, 2020 at 22:53

   Misli papeža Frančiška
   Papež Frančišek (prej Jorge Mario Bergoglio),* 17. december 1936, Buenos Aires

   – Začenjamo to pot: škof in ljudstvo. Začenjamo to pot rimske Cerkve, ki predseduje v Ljubezni vsem Cerkvam. To je pot bratstva, ljubezni, zaupanja med nami. Molímo vedno za nas: drug za drugega. Molímo za ves svet, da bo veliko bratstvo.
   – Obrnimo se h Gospodu. Gospod se nikoli ne naveliča odpuščati: nikoli! Mi se naveličamo prositi odpuščanje. Molimo za milost, da se ne bi naveličali prositi odpuščanje, kajti on se nikoli ne naveliča odpuščati.
   – Kako premagati svojo krhkost? Največji sovražnik je strah. Ne bojte se! Krhki smo, to vemo, vendar je On močan. Majhen otrok je krhek, vendar je varen, ker je ob starših.
   – Verovati pomeni zaupati se usmiljeni Ljubezni, ki stalno sprejema in odpušča, ki nosi življenje in mu podeljuje smer.
   – Zelo skrbite za duhovno življenje, ki je vir notranje svobode. Brez molitve ni notranje svobode. Oblikovanje po Kristusu, lastno duhovniški duhovnosti, bo za vas postalo dragocen zaklad, če boste gojili molitveno življenje in če bo vaše vsakdanje delo šola vašega posvečenja.
   – Evropa potrebuje vašo zavzetost, vaš pogum in vašo vero, da bi premagala težke trenutke, ki jih še vedno živi.
   – Prinašati evangelij s pričevanjem lastnega življenja spreminja svet.
   – Naloga mladih je odpirati vrata v novi svet upanja. Mladi bi morali predstavljati upanje za svet in to upanje posredovati tudi ljudem okoli sebe. Na ta način bi lahko ‘premagovali ovire in postali priče Božjega usmiljenja’
   – Mladi pa lahko evangelij ljudem prepričljivo pričujejo le v povezanosti s Kristusom. Le z Njim smo lahko upanje za naše bližnje.
   – Berite in vztrajno premišljujte Gospodovo besedo, da boste verovali, kar ste prebrali, učili, kar ste v veri dojeli, živeli, kar ste učili. Pomnite tudi, da Božja beseda ni vaša last: je beseda Boga. Cerkev pa je varuhinja Božje besede.
   – Pomnimo, da sovraštvo, zavist in napuh umažejo življenje! Varovati torej pomeni, da bedimo nad svojimi čustvi, nad svojim srcem, kajti prav od tam izhajajo dobri in slabi nameni: taki, ki gradijo, in taki, ki rušijo. Ne smemo se bati dobrote in niti nežnosti!
   – Kristjani nismo občasno, samo v določenih trenutkih, v nekaterih okoliščinah, v nekaterih izbirah. Ne moremo biti kristjani tako, kristjani smo v vsakem trenutku!
   – Ne moremo postati poškrobljeni kristjani, takšni preveč izobraženi kristjani, ki razpravljajo o teoloških vprašanjih, ko pijejo čaj. Ne! Postati moramo pogumni kristjani in iti iskati tiste, ki so res Kristusovo meso.
   – Tri besede povzemajo Marijino življenjsko naravnanost: poslušanje, odločitev, dejanje. Poslušanje, odločitev, dejanje. Te besede kažejo pot tudi za nas v tem, kar Gospod želi od nas v življenju. Poslušanje, odločitev, dejanje.
   – Vztrajati na Gospodovi poti vse do konca, vse dni. Ne pravim, da je treba začeti vsak dan znova: ne, nadaljevati pot. Vedno nadaljevati. To je pot s težavami, z naporom, a tudi s toliko veselja. Je pa Gospodova pot.

   Zbral Marko Čuk Ognjišče

   Odgovori
8. Janez says:

   20. januarja, 2020 at 11:18

   STRES V DELOVNIH OKOLJIH

   Danes obstaja zelo pomemben dejavnik zdravja ki se imenuje stres v delovnih okoljih Danes je veliko stresa v raznih delovnih okoljih in organizacija, prav tako hiter tempo dela, konkurenca, hitenje v škodo zdravja delavcev idr. Slabi delovni pogoji in slaba organizacija dela na splošno veljata za okolje,kjer je lahko prisoten hud stres za zaposlene. Človek, ki ga življenje nenehno peha v stres, po mnenju zdravnikov tudi veliko tvega, če nič ne ukrene sam oziroma organizacija, kjer je zaposlen. Zaradi stresa je veliko bolezni in odsotnosti z dela. Stres negativno vpliva na zdravstveno stanje državljanov in zaposlenih ter zahteva tudi poleg izgubljenih delovnih ur tudi veliko finančnih izdatkov za kurativno zdravljenje obolelih. V razmislek pa podajam modro misel, da je sicer bolje preprečevati ali vsaj zmanjšati na razumno mero, kot le ex post zdraviti (italijansko: meglioe prevenire che doppo curare). Stroka ugotavlja, da če je zaposleni človekv svojem poklicu občasno preobremenjen s stresi, in takih poklicev je danes prinas in v EU veliko, se zmanjša prilagodljivost organizma in se utegnejo uveljaviti tudi takšni stresni dejavniki, ki jih je organizem dotlej držal vravnotežju. Posledica tega je bolezen. Izgorevanje (angleško: burn out) na delovnem mestu zaradi stresa je danes zelo prisotno v raznih organizacijah in to škoduje tako delovni storilnosti delavcev in nasploh tudi zdravju ljudi. Koliko ljudi je zbolelo pri 45 letih zaradi izgorelostim in stresa ma delovnem mestu. Anketa raziskovalcev je pokazala, da uspešno delo v dobrih organizacijah podaljšuje življenje, kar človeku prinaša srečo in notranjo harmonijo. Tisoč ljudi, starih od 65 do 70let so zdravniki vprašali, v katerem življenjskem obdobju so bili najsrečnejši. Skoraj soglasno so odgovorili, da v starosti med 25. in 45. letom, torej v obdobju, ko so trdo delali in so morali nositi velike odgovornosti. Delu dati smisel pomeni zmanjšati stres (Lindemann, 1977). Po raziskavah strokovnjakov, kar 70 do 80 odstotkov je namreč vzrok vseh obiskov bolnikov pri zdravniku zaradi bolezni, ki so povezane s stresom. Zato velja poleg uvajanja raznih zdravstvenih reform v državi tudi premisliti, kaj bi v državi veljalo za boljše zdravje ljudi narediti, da bi več ex ante preprečevali in manj le expost zdravili oziroma, da obe zadevi optimalno skombinirali! Bolniške delavcev se večajo, zdravstveno stanje Slovencev se slabša pravijo na Nacionalnem inštitutu za njavno zdravje (Dr. Nolimal Dušan)!.

   Vsakdo najbolje poskrbi najbolje zase tako, da se pri delu dobro organizira, sodeluje, dela toliko kot zmore, izboljša postopke da dela manj in naredi več in ima dobre odnose s sodelavci in šefom. Bolje je narediti nekaj korakov k izboljšavam, kot pustiti zadeve inerciji. Klima dobrih odnosov in sodelovanja ter dobrega vodenja v službi s strani vodstva pa pomeni boljšo učinkovitost delavcev, zadovoljstvo pri delu, delo z učinki ki imajo smisel/afirmacijo in ki prinašajo motivacijo in zadovoljstvo delavca. Lepa beseda s strani šefov delavcu pa nič ne stane pa obenem ogromno pomeni. Vendar bodimo na strani rešitve in ne problemov in dajmo skupaj z drugimi tihi zgled in naredimo majhne korake, da se stvari v organizaciji izboljšujejo korak po, korak. Bog prosim pridi in nam pomagaj, da bo manj stresa in bolezni na delovnih mestih!

   Prosimo Boga, da se bodo zadeve uredile z Njegovo Pomočjo in našim spolnjevanjem Božje Volje. Veliko je bolezni, stisk in trpljenja ljudi, zato vdano in skromno prosimo Boga in molimo da se bo zboljšalo zdravstveno stanje naših ljudi Bogu v Čast in Veselje, nam pa v duhovno in telesno zdravje po Njegovi Milosti. Molimo za naše može, žene in otroke, ki delajo cele dneve in prihajajo domov izčrpsani, utrujeni, polni nemira in stresa ter skrbi, da bo Bog posredoval in uredil zadeve v Svoji Božji Pravičnosti in Usmiljenju! Amen. Janez

   Odgovori
9. Miro says:

   20. januarja, 2020 at 10:49

   SV. FABIJAN JE S SVOJIM APOSTOLSKIM ZGLEDOM DOPOLNJEVAL KRISTUSOVO DELO ZA NJEGOVO TELO, KI JE CERKEV!

   To delo naj bi dopolnjeval vsak kristjan s svojo pristno in dejavno ljubeznijo do Cerkve. Zato naj bi tudi mi svoja dobra dela in svoje težave ter trpljenje darovali Kristusu za Cerkev, kar lahko opravljamo posebno s pobožnim vsakdanjim darovanjem samega sebe, kakor to delajo udje Apostolstva molitve (povzeto iz knjige: Kristusove priče, Stanko Lorber).

   http://svetniki.org/sveti-fabijan-papez-in-mucenec

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Janez says:

    20. januarja, 2020 at 10:03

    Iskanje odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu
    Duševni mir v nestanovitnem svetu
    Iskanje duševnega miru: Kako lahko v tako nezanesljivem času dosežemo notranji mir ter premagamo skrb in strah?
    Ali obstaja na tem svetu kakšna ustanova ali oseba, na katero se lahko obrnemo brez ozira na to, kaj se dogaja okoli nas ali v nas samih? Je mogoče z upanjem gledati na prihodnost ne glede na okoliščine, ki nam jih življenje nameni? Dandanes se čedalje več študentov zateka h Gospodu, saj ga vidijo kot nekakšno stalnico; svet okoli nas se namreč nenehno spreminja, medtem ko ostaja On vedno isti. Bog je vselej neomajen in vreden zaupanja, saj je tudi sam rekel: »Ali je še kakšen Bog razen mene? Ni je skale, ne poznam je. Jaz, GOSPOD, se ne spreminjam.«1 Na Boga se lahko vedno zanesemo in nanj računamo. On, ki je »isti, včeraj in danes in na veke«,2 pa nam je dal možnost, da ga osebno spoznamo in tako preko njega dosežemo notranji mir. Le z Njim lahko naše srce doseže trden počitek.

    Pravi notranji mir – grajenje na skali
    Ste se že kdaj vprašali, na čem gradite svoje življenje? Lahko ste prepričani, da mora vsak človek življenje na nečem osnovati – vsak izmed nas ima nekakšen temelj, na katerega postavi vse svoje upe in pričakovanja. Morda smo ta temelj mi sami: »Prepričan sem, da bom v življenju uspel, če se bom le dovolj potrudil.« Morda je to naš način življenja: »Če bom imel veliko denarja, bo moje življenje čudovito.« Morda je naš temelj kakšno časovno obdobje: »Novo tisočletje bo naredilo korenite spremembe.«

    Bog pa ima za nas v mislih drugačen temelj. On pravi, da ni varno graditi upe in pričakovanja na nas samih, na drugih ljudeh ali na čemerkoli, kar nam lahko ta svet ponudi. Želi si, da bi položili svoje zaupanje vanj. Jezus pravi: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«5

    Res je, da se je modro obrniti na Gospoda vsakič, ko nas tarejo križi in težave, toda Božji načrt za človeka je življenje v izobilju ne glede na to, kakšne so okoliščine. On si želi, da bi imel na nas pozitiven vpliv v vsakem trenutku našega življenja, zato pravi, da vsi ljudje, ki položijo svoje zaupanje vanj in v njegovo besedo, gradijo svoje življenje na trdi skali.

    Temeljni duševni mir
    Mnogo ljudi se počuti varne, če se rodijo kot otroci milijonarja ali če vedo, da lahko z lahkoto dobijo dobre ocene. Toda največji občutek varnosti dobimo, če imamo oseben odnos z Gospodom.

    Bog je mogočen. Za razliko od nas Bog natančno ve, kaj se bo zgodilo jutri, naslednji teden, čez eno leto ali čez desetletje. On ve celo, kaj se bo zgodilo v novem tisočletju, saj pravi: »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz. Od začetka oznanjam konec.«6 Najpomembnejše pa je dejstvo, da on ve za vse, kar se bo v našem življenju zgodilo, in nam je pripravljen vsak trenutek stati ob strani, če se le odločimo za življenjsko pot z njim. On je »zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.«7 Vse, kar moramo narediti, je to, da ga vsak dan vdano iščemo. On namreč pravi: »Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem.«8

    Toda to še ne pomeni, da bo tistim, ki imajo osebni odnos z Bogom, vse zlo prizaneseno. Če bodo na primer teroristi v novem tisočletju na naš narod izvršili kakšen napad, bodo morda trpeli tudi tisti, ki Boga poznajo. Kljub vsemu pa bodo čutili nekakšen notranji mir in z močjo, ki jim jo bo dal Gospod, bodo lahko pot nadaljevali. Eden izmed Jezusovih privržencev je zapisal tako: »Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni.«9 Vsi lahko iz preteklih izkušenj potrdimo, da se moramo v resničnosti pogosto soočati s težavami. A če se v te težavne vode podamo skupaj z Gospodom, se lahko nanje odzovemo na drugačen način in jih prebrodimo z močjo, ki ne izvira iz nas samih. Na svetu namreč ni nobene težave, ki je Gospod ne bi mogel premagati. On je večji od vsega, kar nas lahko v življenju zadane, in ne bo nikoli pustil, da se s težavami spopadamo sami.

    Bog skrbi za nas. Poleg Božje mogočnosti lahko ljudje v svojem življenju izkusimo tudi njegovo globoko ljubezen. Od novega tisočletja lahko ljudje pričakujemo marsikaj: morda bo to čas svetovnega miru, kot ga ni še nihče videl, morda pa bo več sovraštva, etične nestrpnosti in nasilja kot kdajkoli prej. Toda ne glede na to, kaj se bo zgodilo, smo lahko prepričani, da nas nihče ne more ljubiti tako močno, kot nas ljubi Gospod, in nihče ne more za nas skrbeti s takšno vnemo, kot skrbi On. Bog nam preko Svetega pisma sporoča: »GOSPOD je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.«10 »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«11 »GOSPOD je pravičen na vseh svojih poteh, dobrotljiv v vseh svojih delih. GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Izpolni željo svojih častilcev, usliši njihovo klicanje in jih reši.«12

    Jezus Kristus je svoje učence pomiril z naslednjimi besedami: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«13 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, kakršnega do sedaj še niste poznali; kajti nihče ni za vas skrbel tako, kot Gospod, saj nihče ni tega zmožen.

    Doseči duševni mir preko Boga
    Še sanja se nam ne, kaj bi lahko novo tisočletje prineslo. Toda Boga potrebujemo v vsakem primeru. Če nas v prihodnosti čakajo težavne vode, bo Bog ob nas, da nam jih pomaga prebroditi; če pa bodo leta mirna, bomo potrebovali Boga, da nam zapolni tisto notranjo praznino in da v naša življenja prinese smisel. Toda kaj je na koncu resnično pomembno? Ko pridemo do konca poti, ima pomen le še naša povezanost z Gospodom. Ga resnično poznamo? Pozna On nas? Smo pred njim zaprli vrata našega srca ali smo ga povabili, naj vstopi? Tistim, ki so ga resnično spoznali, je spremenil pogled na svet in jim dal upanje; če namreč gojimo z njim osebni odnos, lahko naše srce občuti mir v vsaki situaciji. Toda zakaj moramo Boga postaviti ravno v središče našega življenja? Če on ne živi v našem srcu, ne moremo nikoli občutiti notranjega miru in živeti v upanju. Moramo se zavedati, da nismo Bogovi saj smo le ustvarjeni ljudje On pa je Bog od Nekdaj. Ni odvisen od nas, mi pa se moramo v vsaki stvari zanašati nanj, saj smo bili ustvarjeni tako, da v življenju potrebujemo njegovo navzočnost. Tako je jalov vsak poskus polnega življenja brez njega. Bog si želi, da bi ga iskali. Želi si, da bi ga našli in ga povabili v svoje življenje. A tu nastane problem: ljudje smo pred njim zaprli vrata naših src. V Svetem pismu piše: »Mi vsi mo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot.«14 Vsi ljudje smo že kdaj poskušali živeti brez Boga in takšno življenje Sveto pismo poimenuje »greh«.

    Študentka Heather pove naslednjii primer: »Ko sem prišla na univerzo Stanford, še nisem verovala v Kristusa. Pred seboj sem imela cel svet, ki je kar čakal, da ga popolnoma spremenim. Udejstvovala sem se v politiki, hodila na različna srečanja, obiskovala sem predavanja o rasizmu in družbenih pravicah ter se popolnoma predala centru za socialno delo. Prepričana sem bila, da bo moja lastna moč dovolj, da spremenim svet. Siromašnim osnovnošolcem sem pomagala pri učenju, vodila sem akcije v zatočišču brezdomcev, zbirala sem ostanke hrane in jih darovala tistim, ki je niso imeli. Toda bolj kot sem se trudila spremeniti svet, bolj sem bila razočarana. Morala sem se soočati z birokracijo, otopelostjo in … grehom. Začela sem razmišljati in ugotovila sem, da potrebuje človeštvo nekaj več.«

    Resnični mir = Božji mir
    Časi se spreminjajo in tehnologija napreduje – toda vse to v končni fazi nima tako velikega pomena, kot se nam v danem trenutku zdi. Zakaj? Ker naši glavni problemi niso materialni, fizični, temveč duhovni. Osnovni problem človeka je to, da smo se oddaljili od Boga. Bog se zaveda našega problema in nam je zato priskrbel rešitev; postavil je pot, po kateri se lahko vrnemo k njemu … in ta pot je Jezus Kristus. Sveto pismo nam sporoča: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«15 Jezus Kristus je na križu umrl za naše grehe (križanje je namreč starodavni način usmrtitve), umrl je namesto nas, bil v grob položen in tretji dan je od mrtvih vstal. Zaradi njegove daritve na križu, lahko ljudje zopet stopimo v občestvo z Bogom in imamo z njim osebni odnos: »Tistim pa, ki so jo [Besedo] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«16

    Pravzaprav je zelo preprosto: Bog si želi, da bi imeli z njim poln odnos in nam je to tudi omogočil preko svojega sina Jezusa Kristusa. Sedaj pa je odvisno od naše odločitve, ali Boga iščemo ali ne. Večina vernikov išče Boga preko molitve, saj je le-ta nekakšen iskren pogovor z Gospodom. Tudi vi se lahko še ta trenutek odločite ter ga povabite v svoje življenje z naslednjimi besedami: »Bog! Želim si te spoznati. Res je, da te do danes še nisem povabil v svoje življenje, toda sedaj bi rad to spremenil. Rad bi se ti približal in se oklenil možnosti odrešitve, ki si mi jo omogočil preko svojega Sina. Svoje zaupanje polagam v moč Jezusove smrti na križu in v posledico te daritve, odpuščanje grehov. Želim si, da bi vstopil v moje življenje in od današnjega dne naprej hodil z menoj.«

    Sedaj pa se vprašajte, če ste te besede izgovorili iskreno. Pravilni odgovor na to vprašanje veste le vi in On, Jezus, ki je naš Bog. Če je odgovor pritrdilen, potem se lahko veselite svetle prihodnosti, saj nam je Gospod obljubil, da bomo imeli življenje v izobilju, če bomo le pripravljeni živeti v osebnem odnosu z njim.17 Bog nam zagotavlja, da bo prebival v našem srcu18 in da nam bo podaril večno življenje.19 Melisa, študentka v Novi Angliji, nam npr. o Bogu pripoveduje naslednje: »Moja starša sta se ločila, ko sem bila sama še zelo mlada in zato nisem mogla doumeti vsega, kar se je dogajalo okoli mene. Vedela sem le, da očeta ni bilo več domov. Ko sem prišla nekega dne na obisk k svoji babici, sem ji povedala za svojo zmedenost in jo vprašala, zakaj me je oče prizadel in zapustil. Ona me je nežno objela in mi zašepetala v uho, da obstaja nekdo, ki me ne bo nikoli zapustil – Jezus. Potem mi je prebrala dva odlomka iz Svetega pisma, ki pravita: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13,5) in »Oče sirotam … je Bog« (Psalm 68,5). Od takrat naprej sem bila vedno navdušena nad dejstvom, da imam Boga, ki si želi biti moj oče.«

    Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, lahko v Gospodu vedno najdemo duševni mir, če se mu le predamo in se zavedamo, da nam vedno stoji ob strani. Novo tisočletje lahko prinese marsikaj in ravno zato potrebujemo Boga kot stalnico v našem življenju. V Njem namreč premoremo vse, ki nam daje Moč. Bog je Ljubezen, ki nas ima kot svoje Otroke Brezpogojno in Neskončn Rad. Ali imamo tudi mi radi Boga?

    Najdeno na medmrežju v prevodu iz angleščine: Iskanje odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu za ameriške študente: https://www.vsakstudent.com/a/dusevnimir.html

    Najbolj dragocena stvar, ki jo imamo, je spoznati, da je vse, kar imamo, darilo od Boga, in da mir in svobodo, ki jo imamo, pravilno uporabljamo je povedal salezijanec Tom Uzhunnalil, ki je bil 557 dni ujetnik islamskih skrajnežev: “Najbolj dragocena stvar je biti z Bogom”. V ujetništvu je prestal več kot leto in pol. “Reševala me je molitev pravi. Verjamem, da je naš Bog živi Bog. In ker je živi Bog, lahko odgovori na vsako moje vprašanje ali molitev. Odgovoril je na vse moje goreče in iskrene molitve, čeprav je zame trajalo več kot leto in pol, da sem potem dobil in videl ta odgovor Njegove rešitve iz ujetništva, kar je bil prelom v mojem življenju.

    Odgovori