Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

3.740 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    ŠEST OSUPLJIVIH STVARI, KI NAM JIH BOG OBLJUBLJA PO KRSTU – PRI KRSTU POSTANEMO DEL VELIKE BOŽJE DRUŽINE, KI JO VODI IN POŽIVLJA SVETA TROJICA!

    Pomembno je vedeti, da pri krstu ne damo obljub le mi, ampak jih da tudi Bog nam: Cerkev nam pove, kaj pričakuje od nas, a tudi to, kaj smemo mi pričakovati od krsta. In kaj lahko pričakujemo?

    1. obljubljena nam je svoboda
    2. obljubljena nam je prava sreča
    3. obljubljena nam je nova družina
    4. obljubljene so nam kreposti vere, upanja in ljubezni
    5. obljubljen nam je poseben odnos z Jezusom
    6. obljubljeno nam je, da bomo dejavni člani Cerkve

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2019/01/13/6-osupljivih-stvari-ki-nam-jih-bog-obljublja-po-krstu

    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA, LATERO KR KRISTUS VRŠIL IN UČIL, PA JE:
    ;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    V VEDENJU PONIŽNOST , V VERI STANOVITNOST, V BESEDAH SKROMNOST, V DEJANJI PRAVIČNOST, V DELIH MILOSRČNOST, V NRAVEH UREJENOST; KRIVICE NE DELATI, STORJENO PRENAŠATI, Z BRATI V MIRU ŽIVETI ; BOGA Z VSEM SRCEM LJUBITI , LJUBITI GA, KER JE OČE, BATI SE GA, KER JE BOG; NIČEMUR NE DAJATI MESTA PRED KRISTUSOM, KER TUDI ON NI DAL NIČEMUR MESTA PRED NAMI; Z NJIM V LJUBEZNI NELOČLJIVO ZDRUŽEN BITI, OB NJEGOVEM KRIŽU POGUMNO IN ZAUPLJIVO STATI; KADAR GRE ZA NJEGOVO IME IN NJEGOVO ČAST, POKAZATI V BESEDAH STANOVITNOST, S KATERO GA IZPOVEMO, V MUČENJU ZAUPANJE, S KATERIM SE BORIMO, V SMRTI POTRPEŽLJIVOST, S KATERO DOSEŽEMO VENEC (Sveti Ciprijan -O Gospodovi molitvi).

  3. Miro says:

    V ŽIVLJENJU POGOSTO TAVAMO OKOLI NA VIDEZ MIKAVNIH »STUDENCEV«, PREJ ALI SLEJ PA Z RAZOČARANJEM SPOZNAMO, DA NAS NE MOREJO ODŽEJATI – GOSPOD JEZUS KRISTUS NAS NIKOLI NE VARA, AMPAK NAM V SVOJI NEIZMERNI DOBROTI PODARJA RESNIČEN STUDENEC ŽIVLJENJA V BOŽJI MOČI, TO JE SVETI KRST! SE ZAVEDAMO, DA JE KRST VIR IN ZAČETEK VSEH MILOSTI? BREZ KRSTA NE MOREMO PREJETI DRUGIH ZAKRAMENTOV, DRUGIH MILOSTI IN BLAGOSLOVOV!

    Zakaj potrebujemo krst?

    Kakor se brez rojstva življenje ne more začeti, tako se krščanstvo ne more začeti brez krsta. Vprašanje, ki se nam lahko na tem mestu zastavi, je potrebnost krsta. Zakaj krst sploh potrebujemo? Gospod Jezus Kristus nam to sam odgovarja:

    1257 Gospod sam zatrjuje, da je krst potreben za zveličanje (prim. Jn 3,5). Tudi je svojim učencem zapovedal oznanjati evangelij in krščevati vse narode (prim. Mt 28,20) (prim. DzS 1618; CS 14; M 5). Krst je potreben za zveličanje tistim, ki jim je bil evangelij oznanjen in so imeli možnost prositi za zakrament (prim. Mr 16,16). Cerkev ne pozna drugega sredstva za zagotovitev vstopa v večno blaženost, kakor je krst; zato se skrbno varuje zanemarjanja poslanstva, ki ga je prejela od Gospoda, naj dela za to, da se “iz vode in Duha” prerodijo vsi tisti, ki morejo biti krščeni. Bog je zveličanje navezal na zakrament krsta, toda on sam ni vezan na svoje zakramente.

    Več o tem na:
    http://www.zupnija-ljpolje.si/zakramenti/krst

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    POT KRIŽA PREMAGA GREH, ZLO IN SMRT (Priloga)

    http://www.mirenski-grad.si/en/node/4161

  5. Miro says:

    GOSPOD JEZUS NAS UČI, DA JE MOJA/TVOJA PRIHODNOST ODVISNA OD MOJE/TVOJE SEDANJE OPREDELITVE DO NJEGA IN NJEGOVE BESEDE!

    BOŽJA BESEDA: »Kdor se sramuje mene in mojih besed pred tem prešuštnim in grešnim rodom, se ga bo tudi Sin človekov sramoval, ko bo s svetimi angeli prišel v veličastvu svojega Očeta.« (Mr 8,38)

    Daljši evangeljski odlomek:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+8%2C+34-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel v zvezi z: »Kdor se sramuje mene in mojih besed.« Odrešenje je odvisno od moje osebne pripadnosti Jezusu, od tega, da ga priznam in o njem pričujem z dejanji in besedami v svetu, ki gre v nasprotno smer. Moja prihodnost je odvisna od moje sedanje opredelitve do njega in njegove besede. Ta je beseda križa, ljubezni, ki je večja od smrti (p. Silvano Fausti, Zapomni si in pripoveduj evangelij).

    Prosim Gospoda: da ne bi bil gluh za Njegov klic, da bi hotel biti z Njim, takšnim, kakršen je, in hoditi za Njim v boju proti zlu, da bi bil deležen njegovega veličastva (p. Silvano Fausti).

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    TEŽAVE PRI SPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE

    SONČNA ROŽA SE VEDNOČA ZA SONCEM. TAKO NAJ BI SE NAŠA VOLJA VEDNO RAVNALA PO BOŽJI. PAMETEN BOLNIK JEMLJE TUDI GRENKA ZDRAVILA, KER VE, DA SO KORISTNA ZA NJEGOVO OZDRAVLJENJE. TAKO NAJ BI KRISTJANI SPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO, ČEPRAV JE KDAJ PODOBNA GRENKIM ZDRAVILOM. SMO ROMARJI NA POTI PROTI VEČNI DOMOVINI, TJA NE MOREMO SAMI. PREPUSTITI SE MORAMO VODITELJU KRISTSUSU.
    TO POMWNI SPOLNJEVANJE NJEGOVE VOLJE, KI JE HKRATI OČETOVA VOLJA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    PRAVIMO: ZGODI SE TVOJA VOLJA KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEMLJI;
    NE NAJ BOG STORI, KAR HOČE , MARVEČ, DA BI MI MOGLI STORITI, KAR BOG HOČE.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    KAJTI KDO SE BO USTAVIL BOGU, DA STORI, KAR HOČE?
    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;

    KER PA SE HUDIČ NAM USTAVLJA , DA NE BI NAŠE SRCE IN DEJANJE V VSEM BOGU USTREZALO , MOLIMO IN PROSIMO, NAJ SE V NAS ZGODI BOŽJA VOLJA; DA SE V NAS ZGODI JE POTREBNA BOŽJA VOLJA, TO JE BOŽJA POMOČ IN BOŽJE VARSTVO ; KAJTI NIHČE NI MOČAN S SVOJIMI MOČMI, Z BOŽJO MILOSTJO IN MILOSRČNOSTJO PA JE VAREN.

    SAJ JE TUDI GOSPO POKAZAL NEMOČ, KI JO JE KOT ČLOVEK ČUTIL V SEBI TER REKEL: OČE , AKO JE MOGOČE, NAJ GRE TA KELIH MIMO MENE. (Anton Nadrah -TAKOLE MOLITE- Sveti Ciprijan o Gospodovi molitvi).
    ;;;;:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Dodala bi še, da bi res vedno imeli pred očmi naslednje: NIKOLI IN NIKDAR NAM NE MORE NIHČE NA SVETU POMAGATI, ČE TEGA NE DOVOLI BOG, ČE ON NE UKAŽE. LAHKO PREHODIMO CEL SVET IN PROSIMO VSE LJUDI NA SVETU, VSE JE ZAMAN. ČE ON NE IZDA UKAZA, NAM NE MORE NIHČE POMAGATI.

    VRATA, KI JIH JE GOSPOD ZAPRL , JIH NIHČE NA SVETU NE MORE ODPRETI BREZ NJEGOVEGA DOVOLJENJA IN VRATA, KI JIH JE ON ODPRL, JIH NIHČE NA SVETU NE MORE ZAPRETI BREZ NJEGOVEGA DOVOLJENJA.
    ZATO SE VRZIMO NJEMU V NAROČJE!

  7. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »NAJVEČJI GREŠNIKI BI DOSEGLI VELIKO SVETOST, ČE BI LE ZAUPALI MOJEMU USMILJENJU.«

    Gospod Jezus je sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, zaupal naslednje besede življenja, ki so namenjene tudi nam:

    »Kako zelo hrepenim po zveličanju duš. Moja najljubša zaupnica, zapiši, da želim svoje Božje življenje prelivati v človeške duše in jih posvetiti, da bi hotele sprejeti mojo milost. Največji grešniki bi dosegli veliko svetost, če bi le zaupali mojemu usmiljenju. Moja notranjost je prenapolnjena z usmiljenjem in to se razliva na vse stvarstvo. Moja radost je delovati v človeški duši, jo napolnjevati s svojim usmiljenjem in jo opravičiti. Moje kraljestvo na zemlji je moje življenje v človekovi duši. Napiši, moja zaupnica, da sem jaz sam neposredni voditelj duš, posredno pa jih vodim po duhovniku in vsako vodim do svetosti, po poti, ki jo poznam samo jaz.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1784)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  8. Hvala says:

    JOB (1,1-42,17)

    POZNAMO SVETOPISEMSKO ZGODBO O JOBU. GOSPODIL JE DOVOLIL, DA JE JOB IZGUBIL VSE SVOJE PREMOŽENJE, OTROKE, ZDRAVJE …

    TEDAJ MU JE REKLA NJEGOVA ŽENA : “ALI SE BOŠ ŠE OKLEPAL SVOJE POPOLNOSTI? BOGA PREKOLNI IN UMRI!”
    ON PA JI JE REKEL:”GOVORIŠ , KAKOR GOVORI BREZBOŽNA ŽENSKA! TUDI DOBRO SMO PREJEMALI OD BOGA, ZAKAJ BI HUDEGA NE SPREJELI?” PRI VSEM TEM JOB NI GREŠIL S SVOJIMI USTNICAMI.

  9. Hvala says:

    Po veri in milosti smo Božji otroci, a hkrati je v nas še veliko nebožjega.

    (Marjan Turnšek

  10. Hvala says:

    V KNJIŽICI -BOŽJA PREVIDNOST PRAVITA JEZUITA: V BOŽJO VOLJO MORAMO BITI VDANI V DOMAČIH TEŽAVAH, OB UDARCIH USODE, V REVŠČINI IN NJENIH OKOLIŠČINAH, V NEVŠEČNOSTIH IN PONIŽANJIH, V OSEBNIH POMANJKLJIVOSTIH , V BOLEZNIH IN BETEŽNOSTIH, V SMRTI IN NJENIH OKOLIŠČINAH, V KATASTROFAH, KOT SO VOJNA LAKOTA IN KUGA. VSE TO VODI IN DOVOLJUJE GOSPOD, KER JE ON EDINI IN PRAVIČNI.

    MODERNA KUGA JE TUDI TA VIRUS DANES. NAMESTO, DA BI SPREJELI TO OD GOSPODA IN SE VDALI V NJEGOVO VOLJO, KER ON EDINI VE, KAKŠNE KORISTI BODO ZA CELI SVET, ŠE KAR NAPREJ GODRNJAMO IN GOVORIMO KOLIKO SLABEGA JE PRINESEL VIRUS?

    ALI MISLITE, DA JE GOSPODU TO PRIJETNO POSLUŠATI? TAKO KOT MI SEDAJ GODRNJAMO, TAKO SO GODRNJALI IZRAELCI. NISO SE SPRIJAZNILI Z NJEGOVIM NAČRTOM, ČEPRAV JIM JE DELAL ČUDEŽE MED POTJO. TRDOVRATNO LJUDSTVO!

    VESOLJNI POTOP! NISO UBOGALI, DA BI SE SPREOBRNILI OD SVOJIH KRIVIČNIH POTI!

    PROSIMO ZA MILOST RAZSVETLJENJA, DA BOMO PONIŽNO SPREJELI GOSPODOVO VOLJO IN NE GODRNJALI NAD KATASTROFAMI, NESREČAMI, KUGO, BOLEZNIMI ITD…………………………

  11. Hvala says:

    PONOVNO BOM NAPISALA RESNICE IZ KNJIGE -BOŽJA PREVIDNOST (napisala JEAN BAPTISTE SAIN JURE in CLAUDE LA COLOMBIERE).

    CLAUDE LA COLOMBIERE JE SVETNIK. JEZUS JE NAROČIL , NAJ SVETNIKE PROSIMO V MOLITVI, DA NAM BODO POMAGALI NA TEJ ZEMELJSKI POTI, KER DOBRO POZNAJO TEŽO ŽIVLJENJA.

    V OMENJENI KNJIGI JE NAVEDENO, DA JE BOŽJA VOLJA USTVARILA IN VODI VSE STVARI, BOG UREJA VSE DOGODKE, DOBRE IN SLABE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VDANOST V BOŽJO VOLJO OSREČI ČLOVEKA ŽE V TEM ŽIVLJENJU:
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    BOG DELA VSE REČI Z NAJVIŠJO MODROSTJO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    CELO PREIZKUŠNJE IN KAZNI SO DOBRA DELA BOGA, ZNAMENJA NJEGOVEGA USMILJENJA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VELIKE UGODNOSTI, KI JIH ČLOVEK PRIDOBI S POPOLNO VDANOSTJO V BOŽJO VOLJO
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    S TO VDANOSTJO SE ČLOVEK POSVETUJE
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V BOŽJO VOLLJO MORAMO BITI VDANI V VSEH OBČIH KATASTROFAH, KOT SO VOJNA, LAKOTA, KUGA. SODBE BOGA MORAMO ČASTITI IN OBOŽEVATI Z GLOBOKO PONIŽNOSTJO, IN ČEPRAV SE NAM ZDIJO ŠE TAKO STROGE, MORAMO TRDNO VERJETI, DA NAM TA NESKONČNO DOBRI BOG NE BI POSLAL VELIKIH NESREČ, ČE NE BI BILE NJIHOVA POSLEDICA VELIKE KORISTI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Tu sem napisala samo nekaj odlomkov. Res priporočam, da preberete to knjižico.

    PROSIM TUDI SVETEGA DUHA ZA VSE, DA BI DAL MILOST RAZSVETLJENJA, DA BI SPOZNALI, DA ČLOVEK NE VODI DOGODKOV IN SITUACIJ, DA VSE DOBRO IN HUDO JE OD BOGA. ON JE ALFA IN OMEGA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Zato ne obtožujmo ljudi, če se nam zdi, da niso naredili ali izvršili nekaj po naših zamislih, KAJTI GOSPOD IMA SVOJE SODBE IN USMILJENJE!

    SPREJMIMO ŽE ENKRAT IN SE VDAJMO V NJEGOVO SVETO VOLJO, KAJTI PRI NJEM JE EDINA PRAVA MODROST.
    NE GLEJMO S SVOJIMI ČLOVEŠKIMI OČMI. TO PELJE V PREPAD!!!
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  12. Hvala says:

    MISLI SVETEGA PATRA PIJA

    Svetost pomeni presegati sebe; pomeni popolno zmago nad vsemi našimi strastmi; pomeni resnično in stalno prezirati sebe in zemeljske stvari, dokler nimamo rajši uboštva kot bogastva, ponižanja bolj kot časti, bolečine bolj kot užitka.

    Ne brigaj se preveč za stvari, ki povzročajo mrzličnost, napetost in utrujenost. Samo eno je potrebno: dvigniti duha in ljubiti Boga.

    Usmerjajmo svoje misli vedno na nebesa, našo pravo domovino, saj je zemlja le njena podoba, ter ostanimo vedri in mirni ob vsakem dogodku, veselem ali žalostnem.

  13. Hvala says:

    MISLI SVETEGA PATRA PIJA

    Ne smeš izgubiti poguma na poti, po kateri stopaš, ker je Bogu všeč vse; samo da mu bo tvoje srce vedno hotelo biti zvesto, pa ti ne bo nalagal težjih bremen, kakor jih zmoreš nositi, in pomagal ti jih bo nositi, ko bo videl, da rad upogneš svoj hrbet.

    ZELO DOBRA MISEL SVETNIKA, KI SI JO VELJA ZAPOMNITI!

  14. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK SPODBUJA, NAJ SE V TEŽKIH ŽIVLJENJSKIH TRENUTKIH NA BOGA OBRNEMO S HVALNICO, KAKOR JE TO STORIL JEZUS. V TRENUTKU NAVIDEZNEGA NEUSPEHA JE K OČETU MOLIL S HVALJENJEM!

    Sveti oče je v današnji katehezi o molitvi govoril o hvaljenju. Kot je izpostavil, je pomembno hvaliti in slaviti Boga tudi v težkih in temnih trenutkih našega življenja, kajti Gospod je zvesti Prijatelj, ki nas nikoli ne zapušča. Spomnil je, da se je Jezus v trenutku krize na Očeta obrnil s hvalnico in ga slavil, ker je izbral »male«, ki so sprejeli njegovo oznanilo. Na začetku splošne avdience so se brale psalmistove besede: »Vsak dan te bom slavil, hvalil bom tvoje ime na vekov veke.«

    Več o katehezi svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-01/papezeva-kateheza-v-tezkih-trenutkih-hvalimo-gospoda.html

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  15. Miro says:

    ODVRNITI SE OD BOGA SE PRAVI ZAVRNITI ŽIVO VODO IN ŽIVI KRUH, KI DAJETA ŽIVLJENJE – MOLIMO: KAKOR HREPENI ŽEJNO SRCE PO POTOKIH VODA, TAKO HREPENI MOJA DUŠA PO TEBI, MOJ ODREŠENIK!

    GOSPOD JEZUS KRISTUS: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Jn 6,51)

    Duhovna misel: »Kdor se je odrekel Bogu, si je prerezal žile, po katerih mu priteka življenjski sok. Odvrniti se od Boga se pravi zavrniti živo vodo in živi kruh, ki dajeta življenje.« (duhovnik Janez Zupet)

    Molimo:
    Kakor hrepeni žejno srce po potokih voda, tako
    hrepeni moja duša po Tebi, moj Odrešenik,
    moj Gospod in moj Bog. Goreče si želi piti iz teh
    potokov, ki jih je tvoja ljubezen namenila v njeno
    tolažbo in uteho. Utrujen od lastnega greha se
    vračam lačen in žejen ter glasno vzklikam: Usmili
    se me, o Božji Sin, in mi dovoli, da okusim sladkost
    na tvoji gostiji ter tako osvežim svojo dušo. O, da bi
    mojo dušo resnično žejalo po tebi, kruhu angelov,
    hrani preblaženih duš, in da bi bilo vse, kar je v meni,
    navdušeno nad okusom tvoje sladkosti! Za vedno se
    želim odreči svoji nepremišljenosti in šibkosti in iz
    srca te prosim, moja radost, moja pomoč, moj zaklad
    in počitek, naj bom v prihodnosti povsem osredinjen
    nate. Naj si nikoli ne želim ničesar drugega razen tebe;
    in naj bodo vse stvari brez tebe prazne in ničvredne,
    moj Bog. (vir: aleteia.si)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  16. Janez says:

    NEBEŠKO KRALJESTVO
    Kaj je nebeško kraljestvo? Jezus pravi, da je nebeško kraljestvo podobno zakladu in biseru. Zaklad je nekaj dragocenega, biser je nekaj lepega! Nebeško kraljestvo na zemlji je Cerkev –SKUPNOST –to smo ljudje: bratje in sestre med seboj.
    DRAGOCENI so zakramenti: sv. krst, sv. birma, spoved, evharistija, bolniško maziljenje mašniško posvečenje, sveti zakon, dragoceno je sveto pismo, dragoceni so naši priprošnjiki in zavetniki: Marija, angeli in svetniki..
    LEPI so lahko obredi, prazniki, pesmi, slike, kipi, cvetje, luči, sveče, ljudje…Kje so skriti zakladi? Njiva je ves svet –narava, zgodovina, vsak človek…Njiva je Sveto pismo: Jezusova Beseda, evangelij. Kdo prebere vsak dan en odlomek iz evangelija? Imeti evangelij v dosegu roke, imeti evangelij na nočni omarici, v torbici, v žepu…,ga za trenutek odpreti ter pogledati Jezusovo Besedo in Božje kraljestvo bo prišlo. »Kraljestvo sonca« je tam, do kamor sežejo njegovi žarki, njegova svetloba in njegova toplota! Kjer tega ni, tam je kraljestvo teme. Gorje cvetju, ki ne bi bilo deležno sončnega kraljestva. Kmalu bi vse zamrlo. Poglejte gozd. Zgoraj je vse zeleno, po tleh pa vse golo. Zakaj? Zato, ker je tema in v temi ne more nič rasti, ker tla prekrivajo drevesa. Korenine že morajo biti v temi (v zemlji), da drevesu iz zemlje črpajo vodo in hrano. –Božje kraljestvo je tam, kjer sije luč vere, kjer je lubezen, veselje, mir, dobrota…

    http://portal.rkc.si/uploads/0209/files/2018-10/vsebina-48/11%20-%202020_c29c.pdf

    KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
    Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34).

  17. Miro says:

    V MOČI SVETEGA DUHA NAS DELEŽNOST PRI EVHARISTIČNI GOSTIJI NA EDINSTVEN IN GLOBOK NAČIN UPODABLJA PO KRISTUSU TER NAM OMOGOČA, DA ŽE SEDAJ OKUŠAMO POLNO OBČESTVO Z OČETOM!

    »Zakrament evharistije se skupaj s krstom in birmo umešča v samo srce ‘uvajanja v krščanstvo’. Predstavlja izvir samega življenja Cerkve. Iz tega zakramenta ljubezni namreč izvira vsaka pristna pot vere, občestva in pričevanja. To, kar vidimo, ko se zberemo pri obhajanju evharistije – maše, nam že daje slutiti, kaj bomo živeli. V središču prostora, namenjenega obhajanju, se nahaja oltar, ki je miza, prekrita s prtom, in to nas spominja na slavnostno gostijo. Na mizi je križ, ki nam kaže, da se na oltarju daruje Kristusova daritev. On je duhovna hrana, ki se prejme pod podobama kruha in vina. Poleg oltarja je ambon, od koder se oznanja Božjo besedo. Ob njem se zbiramo, da bi poslušali Gospoda, ki govori po svetih spisih. Tudi njegova beseda je torej hrana, ki se prejme.«
    (iz kateheze papeža Frančiška, 5. 2. 2014)

    Več o tem na:
    http://www.mirenski-grad.si/evharistija

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  18. Hvala says:

    OSVOBODITEV OD ZLIH DUHOV ODSTRANI VSE, KAR SVOBODO OVIRA, VSE ZAPREKE IN SUŽENJSKO ODVISNOST. A IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA NE ODSTRANI KRIŽA. TRPLJENJE JE POT DO ZRELOSTI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    IZKORENINJENJE BOLEĆINE JE EDEN OD MALIKOV NAŠEGA ZAHODNEGA SVETA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.:::

    TODA TRPLJENJE JE DEL TEGA, KAR POMENI BITI ČLOVEK. ZRELOST POMENI BITI ZVEST TUDI, ČE SE NE POČUTIMO DOBRO, VEDOČ, DA TEŽAVE V ŽIVLJENJU OBSTAJAJO IN “IMAMO TO ZA ČISTO VESELJE. ” (Jak 1,2).

    V OSVOBODITVI OBJAMEMO DAR, PO MOČI JEZUSOVE SMRTI IN VSTAJENJA SMO PRENESENI IZ KRALJESTVA TEME V KRALJESTVO LJUBLJENEGA SINA.

    KRIŽU SE NI MOGOČE IZOGNITI. PO NJEM SMO SOUDELEŽENI PRI KRISTUSOVEM TRPLJENJU. Iz 43,1-3 PRAVI : “NIKAR SE NE BOJ, SAJ SEM TE ODKUPIL, POKLICAL SEM TE PO IMENU: MOJ SI”! TEJ VRSTICI SLEDI OBLJUBA BOŽJE NAVZOČNOSTI V TEŽAVAH IN NE OBLJUBA , DA TEŽAV NE BO. “KO POJDEŠ ČEZ VODO , BOM S TEBOJ, KO ČEZ REKE, TE NE POPLAVIJO, KO POJDEŠ SKOZ OGENJ, NE ZGORIŠ IN PLAMEN TE NE BO OŽGAL. SAJ SEM JAZ, GOSPOD , TVOJ BOG, SVETI IZRAELOV, TVOJ REŠITELJ.”(Iz knjige Osvobojen-Neal Lozano).

  19. Miro says:

    ZAKAJ BOG UPORABI PREIZKUŠNJE IN TRPLJENJE? NAJBOLJ POPOLN ODGOVOR JE KRIŽANI GOSPOD, KI JE ZA ČLOVEŠTVO MOLIL S SILNIMI KLICI IN SOLZAMI!

    BOŽJA BESEDA: »On je v dneh svojega mesa daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti, in bil je uslišan zaradi spoštovanja do Boga.« (Heb 5,7)

    Duhovna misel: »Bog uporabi preizkušnje in trpljenje, da bi nas naučil razumevanja in sočutja do trpljenja drugih: tako je Jezus molil za človeštvo s silnimi klici in solzami« (božji služabnik Frančišek Van Thuan).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus! Ti si se za nas in naše odrešenje popolnoma daroval na križu – do poslednje kaplje predragocene Rešnje Krvi. Hvala Ti za vse milosti, katere si pridobil s svojim prebridkim trpljenjem za nas grešnike, za odpuščanje naših grehov in spravo z Bogom in ljudmi, za naš dušni in telesni blagor, za našo večno srečo v Bogu.

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  20. Hvala says:

    TIŠINA IN MIR

    Ljudje ne vedo, da je brez molka nemogoče srečati Boga. Ne vedo, da je znati v molitvi molčati težje, kakor v molitvi govoriti. Ljudi, ki nosijo Boga v srcu, prepoznamo po molku, kajti molčati pomeni poslušati Boga. Tišina nas privede v odnos z Bogom, kakor nas beseda privede v odnos z ljudmi. Ko sedemo k izviru tišine, nam spregovori Bog in takrat naš molk v molitvi govori Bogu.

    Bog ohranja v vesolju tišino, hudič pa jo uničuje s hrupom. Tišina nosi blagoslov, besede pa so vedno vir nesporazumov. Zato hrupnejši ko postaja ta svet, bolj Bog molči. In hrupnejše ko postajajo Cerkve, manj pristne Božje prisotnosti in svetosti je. Kajti kdor tišino uničuje, uničuje pot, ki vodi k Bogu (dr. Daniel Brkić , pastor).

    BOG MOLČI, ČE SMO V HRUPU. V TEH ČASIH JE ČUDOVITA PRILOŽNOST, DA SI VZAMEMO ČAS, SE ODMAKNEMO OD VSEGA IN V TIŠINI PRISLUHNEMU BOGU! TIŠINA IN MIR, KI PRINAŠATA BOŽJI BLAGOSLOV!

  21. Hvala says:

    Pavel je objokoval ljudi, ki so živeli v duhovni nevednosti in slepilu. Samega sebe je bil pripravljen staviti, samo da bi se drugi rešili. In vse življenje je vztrajal v takšni molitvi, kajti samo vztrajna molitev je lahko uslišana. Za apostola Jakoba cerkvena zgodovina piše, da je imel od dolgega klečanja kožo na kolenih tako trdo in polno žuljev, kot so kolena kamele. John Knox je imel takšno molitveno življenje, da se je angleška kraljica Marija bolj bala njegovih molitev kot vojske cele Evrope.

    »Ptica je ptica, če leti. Cvetlica je cvetlica, če cveti. Človek je človek, če moli.«

    (Phil Bosmans)

  22. Hvala says:

    Ne smemo pričakovati, da so Božji odgovori vedno tako dramatični in izjemni, da se tresejo gore, da okoli nas šviga plamen, da se odpirajo nebesa in nas obsije ter razsvetli nebeška svetloba. Svoje vere ne smemo temeljiti na mističnih doživetjih, izkustvih in zanosih. Običajno odgovor na molitev ne vzbuja posebne pozornosti, kajti Bog nas nagovori in nam odgovarja skozi vse, kar nas srečuje: življenje, dogodki, misel iz kake knjige, ali filma, narava, metulj na cvetu, drobna snežinka, ljudje, ki jih srečam, bolezen, težave, okoliščine, nasmeh, notranja vest, misel … Zato ima molivec vedno odprta ušesa in oči: »Gospod, kako hočeš, da danes živim in te slavim?« V naši vsakdanjosti ni nič tako majhno, niti tako veliko, da nam skozi to ne bi spregovoril Bog.

    http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/PR019/page.html

    Pri molitvi je zato bolje imeti srce brez besed, kot pa besede brez srca!

  23. Miro says:

    SAMI, ZGOLJ S SVOJIM UMEVANJEM, NE PRIDEMO DALEČ IN V ŽIVLJENJU HITRO ZAIDEMO V SLEPO ULICO! ZATO SE PONOVNO PRIPOROČIMO SVETEMU DUHU IN POD NJEGOVIM VODSTVOM RAZMISLIMO: KAJ POMENI ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA? ZAKAJ PRI ZAKRAMENTU SV. ZAKONA GOVORIMO O ENEM NAJPOMEMBNEJŠIH ZAKRAMENTOV? KAJ ŽELI BOG PREKO ZAKRAMENTA SV. ZAKONA? KAKŠNE BLAGOSLOVE NAM PRINAŠA TA ZAKRAMENT?

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    ŽE IZ NARAVE LAHKO VIDIMO ….

    Družina je osnovna celica vsake družbe. Iz nje se porajajo nove osebe. Družina je tako pomembno dejstvo, da se je vsaka civilizacija, vsaka diktatura in vsaka vlada vedno trudila zavarovati družino. Že iz narave vidimo, kako pomembne so primitivne oblike družine, tako kot pri čebelah, pri mravljah, slonih, v krdelu volkov, in še veliko je drugih primerov. Vsi se vedno trudijo zavarovati matico, ki jo v človeškem pogledu lahko apliciramo na družino. V orientalskih deželah je še danes družina na prvem mestu, kakor je bila pri nas nekoč.

    Zato lahko pri zakramentu svetega zakona govorimo o enem najpomembnejših zakramentov, takoj za svetim krstom in sveto evharistijo, saj se iz zdrave in rodovitne družine rojevajo nove družine, novi duhovni poklici, predvsem pa je krščanska družina seme vere, seme kulture in nosilec zahodne civilizacije. Preko zakramenta svetega zakona želi Bog …

    Več o tem na:
    http://www.zupnija-ljpolje.si/zakramenti/zakon

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Res je, ko bi ljudje vedeli, kakšne milosti in zaščito Gospod deli in tudi moč za vztrajanje v vseh viharjih življenja z ZAKRAMENTOM SVETEGA ZAKONA, NE BI ODLAŠALI SEKUNDE!

      Če imaš nekoga rad, da z Njim živiš, zakaj ne bi to izročil Bogu, da ON ZVEŽE TO ZVEZO LJUBEZNI, KI JE NELOČLJIVA?
      PRI BOGU NI LOČITVE, NI IZLOČITVE ČLOVEKA, KAJTI VSE JE ON USTVARIL.

      SAMA ZAZNAVAM IN ZELO MOČNO OBČUTIM, DA JE TO PODROČJE, O KATEREM BO POTREBNO ŠE GOVORITI IN MOLITI IN BOGA PROSITI, DA PODELI MILOST, DA BI SKUPNO ŽIVLJENJE LJUDI V SEDANJEM ČASU TUDI ON POVEZAL IN BLAGOSLOVIL IN POTOMCE, ČE JIH BO BOG DAL.

      UPORABILA BOM STAVEK , KI GA JE NAPISAL MALO PREJ G. MIRO:
      Ob Jezusu ne morem biti nevtralen prav tako ne kot ob dobrem. Če pravim, da nič nimam z njim, to pomeni, da sem se mu že odpovedal in si izbral kaj drugega«

      POMISLITE, KOGA IZBERETE, ČE NE IZBERETE ZA SVOJEGA GOSPODARJA JEZUSA???
      GOSPOD NE ODOBRAVA SKUPNEGA ŽIVLJENJA, KI NI ZVEZANO Z NJEGOVE STRANI.

      V ŽIVLJENJU PRIDEJO HUDE PREIZKUŠNJE, TRPLJENJE IN BREZ JEZUSA NI MOGOČE PREŽIVETI. LEPO JE PREJ G. MIRO POVEDAL: NE UMEVAJMO S SVOJO ČLOVEŠKO PAMETJO, VERJEMIMO BOŽJI BESEDI.
      KAJ JE ČLOVEK, DA MISLI , DA RAZMIŠLJA PRAV? KAKO SI ČLOVEK DRZNE DVOMITI V BOŽJO BESEDO?

      • Hvala says:

        Pripis!

        ČLOVEK NI KOT CUNJA, KI JE UMAZANA IN JO VRŽEMO V SMETI. NA SKUPNI POTI MOŽA IN ŽENE, KI JU JE BOG ZVEZAL IN BLAGOSLOVIL, BO POTREBNO MARSIKAJ PREŽIVETI. SVOJEGA ZAKONCA NE BOMO METALI V SMETI, ČEPRAV BO POTREBNO TRPETI OB NJEM. ZA TO PA BO POTREBNO IMETI MOČ, DA BREMENA, KI BODO PRIŠLA NA TEJ ZEMELJSKI POTI NE ZRUŠIJO TO ZVEZO. MOČ PA ČLOVEK LAHKO PREJME SAMO OD BOGA.

        • Miro says:

          Ga. Hvala, strinjam se, da bo o tem področju potrebno še veliko razmišljati, govoriti, predvsem pa moliti, da nam Gospod podari pravega duha in moči za spoštovanje Božje volje. Če v odnosih med žensko in moškim na skupni življenjski poti ni resničnega temelja na skali Kristusu, ampak bolj prevladuje nekakšno “partnerstvo” (ta beseda močno diši po poslu, denarju, dobičku), se ta
          “hiša” prej ali slej sesede sama vase. Hvaležno torej sprejmimo Gospodov dar svetega zakona in ga tudi živimo v Njegovi moči, če smo poklicani na to pot. Sami brez Njega ne zmoremo prav nič!

  24. Miro says:

    NI POPOLNE ZMAGE NAD ZLOM, RAZEN Z JEZUSOM!

    BOŽJA BESEDA: Jezus je izganjal demona, ki je bil nem. Ko je demon šel ven, je nemi spregovoril. Množice so se začudile, nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Bélcebubom, poglavarjem demonov, izganja demone.« Tudi drugi so ga preizkušali in so zahtevali od njega znamenje z neba. On pa je poznal njihove misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki je razdeljeno proti sebi, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če pa je tudi satan razdeljen proti sebi, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, da z Bélcebubom izganjam demone? Če namreč jaz z Bélcebubom izganjam demone, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa z Božjim prstom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo. Ko močni z orožjem varuje svoj dom, je varno njegovo premoženje. Ko pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli svoj plen. Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, raztresa.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C+14-23&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    DUHOVNA MISEL: »Zlo me vedno odvrača od Jezusa. Kadar me zlo osami, plane name kot lev na antilopo, ki se je oddaljila od črede. Ni popolne zmage nad zlom, razen z Jezusom. Ob Jezusu ne morem biti nevtralen prav tako ne kot ob dobrem. Če pravim, da nič nimam z njim, to pomeni, da sem se mu že odpovedal in si izbral kaj drugega« (prof. Tone Ciglar).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik! Usmili se nas, o Gospod, in nam odpusti naše grehe. Očisti naša srca v zakramentu svete spovedi in nam pomagaj, da na novo zaživimo v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  25. Hvala says:

    KAKO JE OSEBNI ODNOS Z JEZUSOM POMEMBEN IN DA JE OD TEGA ODVISNO VSE NAŠE ŽIVLJENJE, ZELO POGOSTO PIŠEM IN ME KAR NAPREJ OPOZARJA IN NAGOVARJA, ZATO JE POTREBNO TO RES SPREJETI.

    IZ IZKUŠNJE PRISTNEGA, OSEBNEGA SPOZNAVANJA BOGA PO NJEGOVI BESEDI IZVIRA ŽIVLJENJE, KI MU LAHKO REČEMO ŽIVLJENJE V POLNOSTI. TO ŽIVLJENJE NI ODVISNO OD KAKRŠNIH KOLI ŽIVLJENJSKIH OKOLIŠČIN, TEMVEČ IZKLJUČNO OD NAŠEGA OSEBNEGA ODNOSA Z BOGOM. ON JE NEPRESTANO NAVZOČ IN Z NAMI, MI PA SMO Z NJIM LE TEDAJ, KO SI TEGA ZAVESTNO ŽELIMO.
    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;

  26. Hvala says:

    KAKO ŽIVIM SVOJE KRŠČANSTVO? KOT KOROZAIN? KOT BETSAIDA?

    ALI TUDI JAZ KRŠČANSTVO ŽIVIM S HINAVŠČINO PRAVIČNEGA? (Mirenski grad)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Jaz, ki sem veliko prejel od Gospoda, sem rojen v krščanski družbi, sem spoznal Jezusa Kristusa, sem spoznal rešitev, sem bil vzgojen v veri. In z veliko lahkoto pozabim na Jezusa. Na drugi strani pa imamo novice o ljudeh, ki so slišali Jezusovo oznanilo, se takoj spreobrnili in mu sledili. Mi pa smo ‘navajeni’. Ta navada nam škoduje, kajti evangelij omejimo na družbeno, sociološko dejstvo in ne na osebni odnos z Jezusom. Jezus govori meni, govori tebi, govori vsakemu med nami. Jezusovo oštevanje je za vsakega med nami. Kako to, da tisti pogani, takoj ko slišijo Jezusovo pridiganje, gredo z njim, jaz pa, ki sem rojen, sem rojena tukaj, v krščanski družbi, se navadim, in krščanstvo je kot neka družbena navada, neko oblačilo, ki ga oblečem in ga zatem odložim? Jezus joče nad vsakim med nami, ko živimo krščanstvo formalno in ne zares.

    http://www.mirenski-grad.si/en/node/6295

    VELOKOKRAT SMO ŽE SVETOVALI, POSEBEJ TUDI G. MIRO, DA JE POTREBNO BOŽJO BESEDO BRATI, PREMIŠLJEVATI IN PO NJEJ ŽIVETI.

    ZELO PRIPOROČAM IN SVETUJEM, DA VSAK DAN PREBERETE BOŽJO BESEDO IZ SVETEGA PISMA (odlomek) IN TUDI TAKO POTEM ŽIVITE, KOT NAROČA JEZUS.

    VSAK KRISTJAN MORA BRATI TUDI OSTALO VERSKO LITERATURO. TO ZAPOVEDUJE GOSPOD, NE RECITE, DA NIMATE ČASA, KAJTI, ČE BOSTE VSE IZROČILI JEZUSU- TUDI ČAS, VAM BO ON RAZPOREDIL ČAS, DA NE BOSTE VEČ GOVORILI NIMAM ČASA. KAJTI POD NJEGOVM VODSTVOM JE CELOTNO ŽIVLJENJE V HARMONIJI.

    ZAVEDATI SE MORAMO, DA BOG NI KAKOR ČLOVEK. MI RAZPOREJAMO ČAS, TO JE V DNEVU, KI IMA 24 UR PO ČLOVEŠKO, BOG PA UREDI PO BOŽJE. NE ZANAŠAJTE SE NA SVOJ ČLOVEŠKI RAZPORED ČASA!

  27. Hvala says:

    NE GOVORIMO O JEZUSU KRISTUSU BREZ OSEBNEGA ODNOSA Z NJIM!
    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;

    VELIKOKRAT SEM ŽE NAPISALA, KAKO POMEMBNO JE V NAŠIH ŽIVLJENJIH, DA IMAMO IN GRADIMO OSEBNI ODNOS Z JEZUSOM.

    TO POUDARJAM ŠE POSEBEJ, KER SEM V SVOJEM ŽIVLJENJU MOČNO ZAZNALA, KAKO GOSPOD TO ŽELI, ZAPOVEDUJE , BREZ OSEBNEGA ODNOSA NE MORE BITI PRAVEGA ŽIVLJENJA IN SODELOVANJA Z JEZUSOM.

    PRILOŽENO LAHKO PREBERETE CELOTEN ČLANEK O TEM- Mirenski grad

    Krščanska beseda, ki nima svojih vitalnih korenin v življenju Jezusa Kristusa, je krščanska beseda brez Kristusa! Neki angleški pisatelj je zatrjeval, da je herezija ‘resnica, beseda, ki je postala nora’. Kadar so torej krščanske besede brez Kristusa, začenjajo hoditi po poti norosti.

    Zaradi te norosti človek postane nadut: Krščanska beseda brez Kristusa te pripelje do nečimrnosti, do gotovosti o samem sebi, nadutosti. Gospod takega človeka potolče. To je stalnica v zgodovini odrešenja. O tem nam govorita Ana, Samuelova mati, in Marija v Magnifikatu: Gospod potolče nečimrnost, nadutost tistih oseb, ki se imajo za skalo. Te osebe sledijo le neki besedi, ne Jezusu Kristusu. Lahko je to res krščanska beseda, a brez odnosa z Jezusom, brez molitve z Jezusom, brez služenja Jezusu, brez ljubezni do Jezusa. Danes nam Gospod torej govori, naj naše življenje gradimo na skali, na skali, ki je On sam.

    Prosimo Gospoda za milost, da bi nam pomagal v tej ponižnosti, ki jo moramo vedno imeti, da ne bi govorili krščanskih besed brez Jezusa Kristusa.

    http://www.mirenski-grad.si/ne-govorimo-o-jezusu-kristusu-brez-osebnega-odnosa-z-njim

  28. Miro says:

    ZAKAJ BOG DOPUŠČA ZLO IN TRPLJENJE? NAJBOLJŠI ODGOVOR NA VPRAŠANJE TRPLJENJA JE TRPLJENJE BOŽJEGA SINA!

    BOŽJA BESEDA: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).

    KAR BOG DOPUŠČA IN POŠILJA SE ZGODI LE ZATO …

    Trpljenje je kakor zdravilo. Večkrat najboljše in edino učinkovito zdravilo za dušo. Dobra zdravila so običajno grenka, sicer ne delujejo tako dobro. Ko nam jih zdravnik predpiše, nam hoče dobro.

    Sveti ljudje vseh časov so zdravilno moč trpljenja dobro doumeli in upoštevali. Bog je sv. Katarini pojasnjeval, da ljudem pošilja križe »iz ljubezni do njih, da bi jih obvaroval pred večnimi mukami in jim priskrbel večno življenje«. »Kar dopuščam in pošiljam, se zgodi le zato, da pridete do cilja, za katerega sem vas ustvaril« (vir: sv. Katarina Sienska, Pogovor).

    Najboljši odgovor na vprašanje trpljenja je trpljenje Božjega Sina. Nebeški Oče svojega Sina neskončno ljubi. Vendar je hotel, da je trpel in umrl na križu za naše odrešenje. Nebeški Oče tudi nas ljubi. Prav zato nam pošilja ali dopušča različne križe, ker hoče z njimi za nas ali za druge ljudi doseči nekaj zelo dobrega.

    BOLEČINA JE KAKOR KIPARSKI MOJSTER

    Bog zlo in trpljenje dopušča, ker hoče z njim doseči nekaj dobrega. Dostikrat je le križ tisto zadnje rešilno sredstvo, ki nas privede do poglobljene vere v Boga in do dozorele krščanske osebnosti. Bolečina je kakor kiparski mojster, ki s trdimi udarci izkleše iz neobdelane marmornate gmote čudovit kip – dozorelo osebnost.

    Sv. Maksimiljan Kolbe je dejal: »Zunanje in notranje težave prihajajo zato, da nas posvetijo.«

    Večkrat nas šele človeške preizkušnje pripeljejo k spoznanju Boga in njegove ljubezni. Takrat, ko se okoli nas vse podira, začutimo Božjo ljubezen, ki je v trpečem človeku tako trdno zasidrana. V bolečini bolje spoznamo vrednost stvari, zadnjo resnico o vsem.

    KADAR SE SREČAMO Z BOLEČINO, SE POVEŽIMO Z JEZUSOM

    Bolečina sama na sebi ni vrednota, ampak je pot do križanega Kristusa. Kadar se srečamo z bolečino, se povežimo z Jezusom, ki je navzoč v tej bolečini. Obudimo željo, da hočemo hoditi za njim, obloženim s križem. Darujmo mu svojo bolečino in se ne ustavljajmo pri njej, ampak se usmerimo na Boga in na bližnjega.

    Z bolečino se je mogoče srečevati takole: »Ti, Gospod, si moja edina sreča. Izbrala sem tebe, nisem izbrala drugih, zato hočem tebe. Če mi pošiljaš veselje, da bi me okrepil in bi tako potem laže objela bolečine, ga rada sprejmem. Toda izbrala sem bolečino, ker si v njej ti … Bolečina je Božji dar ustvarjenemu bitju. To niso samo besede, s katerimi bi tolažili sebe ali bolnike. Bog vse bolne resnično ljubi na poseben način, ker so bolj podobni njegovemu Sinu.« (Chiara Lubich, Zakaj)

    Odlomki povzeti iz knjige Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  29. Hvala says:

    TOLAŽILNE RESNICE (nadaljevanje iz knjige -BOŽJA PREVIDNOST
    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;

    ENA NAJTRDNEJŠIH IN NAJBOLJ TOLAŽILNIH RESNIC, KI NAM JE BILA KDAJ ODKRITA (Z IZJEMO GREHA) , JE, DA SE NAM NA ZEMLJI NE ZGODI NIČ, ČE TEGA NOČE BOG; BOG PODELJUJE BOGASTVO IN BOG POŠILJA REVŠČINO; ČE STE BOLNI , JE BOG VZROK VAŠE BOLEZNI; ČE OZDRAVITE, VAM JE ZDRAVJE VRNIL BOG; ČE ŽIVITE, STE TA VELIKI BLAGOR DOLŽNI LE BOGU; IN KO BO SMRT KONČALA VAŠE ŽIVLJENJE, VAM BO SMRTNI UDAREC ZADALA NJEGOVA ROKA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Poglejmo navedene resnice v življenju. BOG PODELJUJE BOGASTVO IN BOG POŠILJA REVŠČINO- priznajmo si, kolikokrat smo bili zavistni, če je imel nekdo ali pa ima več denarja kot mi, veliko premoženje, hiše itd. Zakaj smo zavistni, če je to nekomu podelil Bog. Gospodu se bi morali zahvaljevati, ker je nekomu podelil bogastvo, to pa zato, KER JE ON BOG IN VE KAJ DELA, NE POTREBUJE NAŠEGA UMOVANJA, ZAVISTI ITD…KDO MU BO REKEL: “ZAKAJ SI PA ONEMU DAL TAKŠNO BOGASTVO, MENI PA NE! KDO SI BO UPAL UKAZOVATI BOGU, DA NI NJEGOV NAČRT DOBER???

    Dalje pišeta jezuita: TODA KO NAS NADLEGUJEJO HUDOBNEŽI, ALI MORAMO KRIVDO ZA TO POTEMTAKEM PRIPISATI BOGU? DA SPET MOIRATE ZA ZLO, KI GA PRENAŠATE, OBTOŽEVATI SAMO NJEGA.

    BOG NI VZROK GREHA, KI GA DELA VAŠ SOVRAŽNIK S TEM, DA VAS TRPINČI, MARVEČ JE VZROK MUKE, KI VAM JO SOVRAŽNIK PRIZADEVA S TEM, DA GREŠI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VAŠEMU SOVRAŽNIKU NI BOG NAVDIHNIL SPRIJENE ŽELJE, DA VAM ŠKODUJE, MU PA JE DAL MOČ ZA TO.
    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;

    NIKAR NE DVOMITE: ČE DOŽIVITE KAKŠNO NADLOGO, VAS JE PRIZADEL SAM BOG.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    KO BI SE VSI LJUDJE ZAROTILI PROTI VAM, VAS NE BI NIKOLI PREMAGALI , ČE STVARNIK TEGA NE BI HOTEL, ČE SE JIM NE BI PRIDRUŽIL, ČE JIM NE BI DAL MOČI IN MOŽNOSTI, DA IZPOLNJIJO SVOJE SLABE NAKLEPE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ODREŠENIK SVETA JE REKEL PILATU: “NAD MANO NE BI IMEL NOBENE MOČI, ČE TI NE BI BILA DANA OD ZGORAJ”.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TAKO BI LAHKO REKLI DEMONOM IN LJUDEM, CELO TISTIM, KI SO BREZ RAZUMA IN ČUSTEV: “NE , NE BOSTE ME PRIZADELI, NE BI ME NADLEGOVALI, KOT ME, ČE TEGA NE BI UKAZAL BOG, ON VAS POŠILJA, ON VAM DAJE MOČ, DA ME SKUŠATE IN MUČITE. NAD MANO NE BI IMELI NOBENE MOČI, Č VAM NE BI BILA DANA OD ZGORAJ.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TOREJ JE VERSKA RESNICA, DA VODI BOG VSE DOGODKE, ZARADI KATERIH SE PRITOŽUJEMO NA SVETU; IN ŠE VEČ: NE SMEMO DVOMITI O TEM, DA NAM KORISTI VSE SLABO, KAR NAM POŠLJE BOG. ČE BI DVOMILI, BI IZRAZILI SUM, DA BOG NIMA DOVOLJ ZNANJA, DA BI RAZLOČIL, KAJ JE UGODNO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ČE V STVAREH, KI SE NAS TIČEJO, VSAK DRUGI VIDI BOLJE OD NAS, KAJ JE ZA NAS KORISTNO, KAKŠNA NOROST JE POTEM MISLITI, DA VIDIMO TO BOLJE OD BOGA SAMEGA, OD BOGA, KI NI PODVRŽEN STRASTEM, KI NAS SLEPIJO, OD BOGA, KI PRODRE V PRIHODNOST TER PREDVIDI DOGODKE IN POSLEDICE, KI JIH MORA IMETI VSAK VZROK.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Poglejmo sedaj te resnice praktično v naših življenjih: BOG VODI VSE DOGODKE, ZARADI KATERIH SE PRITOŽUJEMO NA SVETU . Res je, kar naprej se pritožujemo nad dogodki , ki so se zgodili, sploh pa v preteklih letih, sedaj od virusa, do potresa itd, itd. , naše umevanje in modrovanje se nanaša na vlade sveta, ta ni dobra, itd. Če bi poznali resnico, bi vedeli, da je Bog tisti, ki dopušča vse dogodke. Ker tega ne razumemo, po cele dneve kritiziramo, namesto, da bi molili in se zahvaljevali. Ampak s takim početjem nasprotujemo Bogu, potem pa Ga prosimo, da nam pomaga.

    Dogodki v našem družinskem življenju ali okolici: Ko nam Gospod pošlje človeka, s katerim živimo, nam mogoče gre na živce, bori se z odvisnostmi, ima po našem mišljenju napake, gledamo in vidimo, kaj ni dobro v naših očeh. To breme, ki nas muči, želimo odvrniti od sebe , ne sprejemamo tega. Vendar se zelo motimo, ko to počenjamo, kajti Gospod je to poslal, mi ne želimo tega bremena, ki je od Njega, ne strinjamo se z Gospodovim načrtom in iščemo IZHODE IN REŠITVE, KAKO BI ZBEŽALI.

    Iz stiske in preizkušenj se rešimo, ne z begom, ampak, da se pogumno soočimo z stisko in jo z Božjo pomočjo preživimo.

  30. HVALA says:

    BOG UREJA VSE DOGODKE, DOBRE ALI SLABE
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Že večkrat sem omenila, da se ničesar v našem življenju ne zgodi po naključju, Bog poseže v vse. Sedaj bom napisala iz knjige, ki sta jo napisala SVETNIK CLAUDE LA COLOMBIERE IN JEAN-BAPTISTE SAINT- JURE, FRANCOSKA JEZUITA, naslov knjige BOŽJA PREVIDNOST. O TEM SEM ŽE PISALA, AMPAK BOM ŠE ENKRAT, DA BO PREŠLO V NAŠO ČLOVEŠKO ZAVEST, DA VSE PRIHAJA OD BOGA, DOBRO, HUDO, SLABO , REVŠČINA, BOGASTVO ITD….. , zato bodimo previdni, kaj in kako govorimo, ker nam vse pošilja BOG:

    Francoska jezuita takole pišeta:
    ČE VAS NEKDO OROPA, UDARI, GRDO GOVORI O VAS ALI PREGANJA, KAKO MOREMO TAKŠNO RAVNANJE PRIPISATI BOŽJI VOLJI, KI ŠE ZDALEČ NOČE, DA SE Z VAMI TAKO RAVNA IN TO TUDI STROGO PREPOVEDUJE? IN BOSTE ZAKLJUČILI, DA KRIVDO ZA TO LAHKO POTEMTAKEM PRIPIŠEMO ČLOVEKOVI VOLJI, NJEGOVI NEVEDNOSTI ALI HUDOBNOSTI. RAVNO TO JE OKOP, ZA KATERIM SE SKUŠA ČLOVEK ZAVAROVATI, DA BI SE OGNIL UDARCEM GOSPODOVE ROKE IN SE OPRAVIČIL, KER NIMA POGUMA IN VOLJE, DA BI SE PODREDIL.

    VENDAR SE ZAMAN OPIRATE NA UMOVANJE, ČEŠ DA SE TU NI MOGOČE PREPUSTITI PREVIDNOSTI; BOG SAM GA JE NAMREČ OVRGEL IN MORAMO GLEDE NA NJEGOVO BESEDO VERJETI, DA SE TAKŠNI KAKOR TUDI VSI DRUGI DOGODKI ZGODIJO LE NA NJEGOV UKAZ ALI DOVOLJENJE.

    Vidite, ljudje pa se tako radi jezimo na druge, kaj nam počenjajo, se ločujemo od njih, ne moremo prenašati žalitev, v službi ne prenašamo vodilnih delavcev ali sodelavcev, zamere ne odpuščamo, govorimo kaka so slaba leta , pa to ni prav, ono ni dobro, ali bomo doživeli kaj lepega ???!!! itd itd…. ZAPOMNIMO SI, DA VSE TO DUPUŠČA BOG, VENDAR NE BREZ RAZLOGA!

    Poslušajmo dalje, kaj pravita jezuita: SKLENIMO TOREJ S SVETIM AVGUŠTINOM: “VSE, KAR SE NAM NA SVETU DOGODI ZOPER NAŠO VOLJO (bodisi s strani ljudi ali od drugod), SE NAM ZGODI LE PO BOŽJI VOLJI, ZARADI UKREPOV PREVIDNOSTI, ZARADI NJENIH UKAZOV IN POD NJENIM VODSTVOM; IN ČE ZAVOLJO ŠIBKOSTI NAŠEGA DUHA NE MOREMO DOUMETI RAZLOGA ZA TA ALI ONI DOGODEK, GA PRIPIŠIMO BOŽJI PREVIDNOSTI, POČASTIMO JO S TEM, DA GA SPREJMEMO IZ NJENIH ROK IN TRDNO VERUJMO, DA NAM GA NE POŠILJA BREZ RAZLOGA. ”
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    BOG PRAVI SKOZI USTA PREROKA IZAIJA, “JAZ SEM GOSPOD IN DRUGEGA NI. DELAM SVETLOBO IN USTVARJAM TEMO, NAREJAM MIR IN USTVARJAM GORJE; JAZ, GOSPOD DELAM VSE TO. PRED TEM PA PO MOJZESU PRAVI: “JAZ USMRČUJEM IN OŽIVLJAM, ZADAJAM RANE IN OZDRAVLJAM.”

    GOSPOD JEMLJE IN DAJE ŽIVLJENJE, VODI V PODZEMLJE IN DVIGUJE IZ NJEGA. GOSPOD DELI UBOŠTVO IN BOGASTVO, PONIŽUJE, PA TUDI POVIŠUJE.”

    ČE SE V MESTU DOGODI KAJ HUDEGA, MAR TEGA NE STORI GOSPOD? ” SE SPRAŠUJE PREROK AMOS (Iz knjige Božja Previdnost).

    Vse kar se nam dogodi, dobro, hudo je potrebno sprejeti od Boga. Za ljudi, ki nam delajo probleme je potrebno moliti in jih blagoslavljati , se Bogu zahvaljevati, ker On že ve kaj dela, On ve zakaj nam kaj pošilja. BREZ RAZLOGA NAM NE POŠILJA NIČESAR. Zamisliti se moramo nad svojimi grehi, jih obžalovati, ne pa se jeziti, kaj nam delajo drugi!.

  31. Miro says:

    SVETNIKI IN SVETNICE NAM POMAGAJO PRI POGLABLJANJU V SKRIVNOSTI SVETE EVHARISTIJE – SV. MATI TEREZIJA NAM BREZ UČENIH BESED ZELO PREPROSTO POVE, ZAKAJ POTREBUJEMO EVHARISTIJO – SV. FAVSTINA KOWALSKA O SKRIVNOSTI BOŽJEGA USMILJENJA, KI OBJEMA VSAKO POSAMEZNO DUŠO!

    BOŽJA BESEDA: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Jn 6,51)

    Duhovna misel: » Če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zato potrebujemo evharistijo. Samo evharistija, samo Jezus nam more dati veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.« (sv. Mati Terezija)

    MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM

    Slavim te, Stvarnik in Gospod, skrit v najsvetejšem zakramentu.

    Slavim te zaradi vseh del tvojih rok, v katerih se mi razodeva toliko
    modrosti, dobrote in usmiljenja.

    Gospod, posejal si toliko lepot po zemlji, te pa mi govorijo o tvoji
    lepoti, čeprav so samo slaboten odsev tebe, nepojmljiva Lepota.

    Čeprav si se skril in prikril svojo lepoto, te moje oko, razsvetljeno
    z vero, doseže, in moja duša prepoznava svojega Stvarnika, svoje
    največje dobro; vse moje srce tone v slavilni molitvi.

    Moj Stvarnik in Gospod, tvoja dobrota me je opogumila, da
    govorim s teboj – tvoje usmiljenje povzroča, da med nama izginja
    prepad, ki ločuje Stvarnika od ustvarjenega bitja.

    Pogovarjati se s teboj, o Gospod, je radost mojega srca; v tebi
    najdem vse, po čemer more zahrepeneti moje srce.

    Tu tvoja svetloba razsvetljuje moj um in ga usposablja, da te
    vedno globlje spoznavam. Tu pritekajo potoki milosti v moje
    srce, tu moja duša zajema večno življenje.

    O moj Stvarnik in Gospod, ti edini mi poleg teh darov podarjaš
    samega sebe in se prisrčno združuješ s svojim bednim bitjem.
    Tu se najini srci razumeta brez besed, tu nihče ne more prekiniti
    najinega pogovora.

    O čemer govorim s teboj, Jezus, je najina skrivnost, o kateri
    ustvarjena bitja ne bodo vedela in angeli ne smejo vprašati.

    To so skrivnostna odpuščanja, o katerih veva samo Jezus in jaz.

    To je skrivnost njegovega usmiljenja, ki objema vsako posamezno
    dušo.

    Za to tvojo nepojmljivo dobroto te slavim, Stvarnik in Gospod, z
    vsem srcem in vso dušo. A čeprav je moje poveličevanje tako revno
    in majhno, sem vendar mirna, ker vem, da ti veš, da je iskreno,
    čeprav je tako nerodno.

    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št.1692)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  32. Hvala says:

    ALI SE LAHKO KATOLIČAN CEPI S CEPIVI, KI SO USTVARJENA NA OSNOVI CELIC IZ TKIV SPLAVLJENIH OTROK?
    Priloga DRUŽINA

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/pravica-do-eticno-pridobljenih-cepiv-proti-covidu-19?Open

  33. Hvala says:

    Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)
    Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

    Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

    Marta Jerebič
    papežinfokomentarpogovorpolitika

    Etično sporna cepiva – Gabriel Kavčič
    Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami. (Radio Ognjišče)

    Marta Jerebič

  34. Hvala says:

    Na dan pred božičnim praznikom se Cerkev spominja svetopisemskih prvih staršev človeškega rodu – Adama in Eve. Ime Adam pomeni ‘zemljan’ ali ‘prebivalec Zemlje’, ime Eva pa ’tista, ki daje življenje’ ali ‘mati vseh živih’. Ob njuni usodi spoznavamo resnico, da je za velik greh (četudi enkraten) treba delati pokoro s trdim delom vse življenje.

  35. Hvala says:

    PRAVI MIR

    Pravi mir se rodi iz izpolnjevanja Božje volje, potrpežljivega prenašanja življenjskih bridkosti, ne pa iz sebičnosti, ki je vedno vir nereda in nezadovoljstva, ne prinaša pa miru in vedrine.

    (sv. Janez XXIII.)

  36. Hvala says:

    TOMAŽA KEMPČANA- HOJA ZA KRISTUSOM

    O ZAUPNEM PRIJATELJSTVU Z JEZUSOM
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    1. KADAR JE JEZUS PRI TEBI, JE VSE DOBRO IN NOBENA REČ SE TEŽKA NE ZDI.

    KADAR PA JEZUSA NI, JE TEŽAVNO VSE.

    KADAR JEZUS NE GOVORI V SRCU, JE PRAZNA VSA TOLAŽBA.
    AKO JEZUS LE BESEDO IZPREGOVORI, OBČUTIMO VELIKO TOLAŽBO.

    SREČNA TISTA URA, KO JEZUS KLIČE OD SOLZ NA DUHOVNO VESELJE.

    KAKO SUH IN TRD SI BREZ JEZUSA!

    KAKO NESPAMETEN NIČEMUREN, ČE ŽELIŠ KAJ RAZEN JEZUSA.!

    2. KAJ TI MORE SVET DATI BREZ JEZUSA?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    BREZ JEZUSA BITI JE ŽIVI PEKEL, A Z JEZUSOM BITI JE SLADEK RAJ.
    ČE JE JEZUS S TEBOJ, TI NE MORE ŠKODOVATI NOBEN SOVRAŽNIK.

    KDOR NAJDE JEZUSA, NAJDE DRAGOCEN ZAKLAD, NAJDE DOBRO, KI JE NAD VSE DOBRO.

    IN KDOR IZGUBI JEZUSA , NEIZMERNO VELIKO IZGUBI IN VEČ NEGO VES SVET.

    NAJUBOŽNEJŠI JE, KDOR ŽIVI BREZ JEZUSA, IN NAJBOGATEJŠI JE, KDOR SI JE Z JEZUSOM DOBER.

    3. VELIKA UMESTNOST JE, DA KDO ZNA Z JEZUSOM OBČEVATI, IN DA KDO ZNA JEZUSA DRŽATI, VELIKA MODROST.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    BODI PONIŽEN IN MIROLJUBEN, IN BO JEZUS S TEBOJ.
    BODI POBOŽEN IN MIREN, IN OSTAL BO JEZUS S TEBOJ.

    HITRO LAHKO JEZUSA PREŽENEŠ IN MILOST NJEGOVO IZGUBIŠ, ČE SE OBRNEŠ K VNANJIM REČEM.

    IN ČE NJEGA PREŽENEŠ IN NJEGA IZGUBIŠ, H KOMU BOŠ ŠEL IN KOGA BOŠ ISKAL ZA PRIJATELJA.?

    BREZ PRIJATELJA JE TEŽKO ŽIVETI IN, AKO TI JEZUS NE BO NAD VSE PRIJATELJE, BOŠ PREVEČ ŽALOSTEN IN ZAPUŠČEN.

    BOLJE JE IMETI VES SVET ZOPER SEBE KAKOR PA JEZUSA ŽALITI.

    IZMED VSEH TEBI DRAGIH TI BODI TOREJ JEZUS SAM NAJDRAŽJI.

    Večkrat sem že napisala: ko z Jezusom sodelujemo, živimo z Njim vse delamo z lahkoto. Poizkusite in boste videli. Dela, ki so se vam zdela težka, za katere ste porabili ogromno truda, energije, boste delali z Jezusovo pomočjo z lahkoto. Tudi nepotrebne utrujenosti ne boste več občutili, tako da bi zaradi tega morali iskati nekakšne moderne sprostitve, telovadbe itd…

    NEPOZABIMO : ČE IMAMO JEZUSA IMAMO VSE.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    KAJ TI TA SVET LAHKO VEČ PONUDI OD JEZUSA? TE LAHKO MOGOČE RAZVEDRI? ALI TE SPROSTI? ALI TE OZDRAVI? TI LAHKO SVET DA POPOLNO SREČO? KDO TI JE NAJBOLJŠI PRIJATELJ NA SVETU??? SAMO JEZUS , SAMO Z JEZUSOM

  37. Miro says:

    JEZUS PRIHAJA MED NAS S SVOJIM ODREŠENJSKIM POSLANSTVOM NE KOT VLADAR ALI SODNIK, AMPAK KOT SLUŽABNIK V SKRAJNI PONIŽNOSTI IN KROTKOSTI!

    Nedelja Jezusovega krsta B (2021) – Jezus prihaja med nas

    Berilo: Iz 42, 1-4. 6-7; Apd 10, 34-38

    Evangeljski odlomek: Tisti čas je Janez oznanjal: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklônil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.« Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,7-11)

    Izhodišča za razmišljanje, p. Metod Benedik

    1. S tridesetim letom, po judovskem izročilu, Jezus sme stopiti v javnost. Ob današnjem spominu na njegov krst bi lahko rekli, da v navzočnosti Svetega Duha predstavi človeštvu svoja poverilna pisma (akreditive); potrdil jih je Oče, njihovo verodostojnost potrjuje pečat Svetega Duha. Po tridesetih letih skritega življenja se začenja dejavni triletni del odrešenjskega poslanstva, ko se Jezus dokaže ne le kot učitelj, ampak še bistveno več, kot tisti, ki je smel o sebi zatrditi: jaz sem vstajenje in življenje.

    2. Beseda ga danes predstavlja v razsežnosti preroške podobe o prihodnjem odrešeniku in obenem v njenem uresničenju.

    – ali ob Izaijevih besedah »poslušajte, pridite k meni in bo živela vaša duša«, ne slišimo obenem že Jezusove besede: »pridite k meni vsi, ki se trudite, in jaz vas bom poživil«;

    – Očetov glas potrjuje, da je Jezus, ki se je skromno uvrstil med spokornike ob Jordanu, ki mu kasneje očitajo, da jé s cestninarji in grešniki, vendar »moj ljubljeni Sin, zelo sem te vesel«;

    – Janez, ki veliko razmišlja o Odrešeniku in njegovem poslanstvu, logično ugotavlja: »če sprejemamo že človeško pričevanje, je božje pričevanje večje.«

    3. Današnja Beseda poudarja, da Jezus prihaja med nas s svojim odrešenjskim poslanstvom ne kot vladar ali sodnik, ampak kot služabnik v skrajni ponižnosti in krotkosti. Pred nami je še podoba praznika Treh kraljev: modrim se ni predstavil v kraljevskem sijaju, ampak v krogu skromne in siromašne družine. Dejstvo, da hoče prejeti krst pokore, on, ki je brez greha, kaže njegovo voljo: biti kot drugi, biti solidaren s človekom, ki ga bremeni krivda;

    – ni prišel, da bi človeku pretil, ampak da bi pomagal: »da odpre slepe oči«, ki naj uvidijo pogubnost nespoštovanja človeka in njegovega okolja ter lenobne brezbrižnosti, »da pripelje iz ječe tiste, ki sedijo v temi« sebičnosti in samoljubja;

    – ni prišel, da bi jemal pogum, ampak da bi opogumljal: »tlečega stenja ne bo ugasil«, ne bo se zgražal nad človekom, ki pade v greh, ampak bo rahločutno skušal razžariti v ogenj tudi zgolj iskrico dobrega, ki je v slehernem človeku, saj ni prišel klicat pravičnih, ampak grešnike, da se spreobrnejo.

    4. Ob krstu, preden se pokaže »mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom«, ga imamo pred seboj kot utelešeno podobo Božjega usmiljenja in ljudomilosti. Naj se nas dotakne prerokova beseda: »tlečega stenja ne bo ugasil«; če ga hočemo sprejeti, bo tudi nas spodbujal in opogumljal na naši poti.

    (povzeto po: kapucini.si, Gospodov dan z Besedo, p. Metod Benedik)

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  38. Miro says:

    NEDELJA JEZUSOVEGA KRSTA – PO KRSTU TUDI MI PREJMEMO DOSTOJANSTVO BOŽJIH OTROK IN TROJNO SLUŽBO: KRALJEVSKO, DUHOVNIŠKO IN PREROŠKO!

    Jezus je prišel k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Čemu? Da bi pokazal na izreden pomen krsta. Papež Frančišek pravi o krstu: »Krst je zakrament, na katerem temelji naša vera in ki nas spaja kot žive ude v Kristusu in njegovi Cerkvi. Skupaj z evharistijo in birmo oblikuje uvajanje v krščanstvo, ki predstavlja en sam velik zakramentalni dogodek, ki nas oblikuje po Gospodu in iz nas dela živo znamenje njegove navzočnosti in ljubezni.« (pripravil: Ervin Mozetič)

    Več o pomenu Jezusovega in našega krsta na:
    https://portal.pridi.com/2021/01/04/nedelja-10-januar-jezusov-krst

    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!

  39. Miro says:

    GOSPOD, VARUJ MOJE MISLI IN JEZIK!

    BOŽJA BESEDA: »Zadržuj svoj jezik od zla, svoje ustnice od zvijačnega govorjenja« (Ps 34,14).

    Duhovna misel: »O nikomer nisem govorila niti najmanj slabo, mnogokrat sem obiranje ljudi celo preprečila; globoko sem si bila vtisnila v dušo načelo, da nočem o nikomer ničesar niti zvedeti niti reči, česar ne bi želela, da reko o meni« (sv. Terezija Avilska).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Ime nad vsakim drugim imenom! Pomagaj mi, Gospod, da bom o bližnjem vedno govoril dobro, tudi o človeku, ki je odsoten, in sicer tako, kot če bi bil navzoč in bi lahko poslušal vse, kar govorim.

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  40. Hvala says:

    TRPLJENJE

    ČE TRPIMO, NE TRPIMO ZARADI SLEPE USODE, AMPAK, KER NAS JE V TRPLJENJE POKLICAL BOG. BOG NAM BO DAL TUDI MILOST, DA BOMO TRPLJENJE PRENAŠALI IN GA OBRNILI V NEKAJ DOBREGA.

    ZNAMENJE NAŠE VERE JE KRIŽ, SIMBOL TRPLJENJA. JEZUS JE SVOJIM UČENCEM POVEDAL, DA JIH ČAKA NJEGOVA USODA, ČE BODO HODILI PO NJEGOVIH STOPINJA.

    Kristjani dopolnjujemo Kristusovo trpljenje. Zaradi tega lahko svoje bolečine in žalost razkrijemo Bogu, ki popolnoma razume naše stanje. Tudi on ve, kaj pomeni trpeti.

    Sveto pismo primerja razne vrste trpljenja topilnici, kjer se prečiščuje zlato (prim. Sir 2, 5; 1 Pt 6,5.7). Ko temperatura naraste, se žlahtna kovina loči od umazanije, tako dobimo čisto zlato. Bog pogosto uporabi naše trpljenje – če smo mu pripravljeni pustiti – da nas požlahtni in očisti, s tem pa tudi poglobi našo navezanost nanj in na njegove obljube.

    Način, kako trpijo kristjani, lahko vpliva tudi na druge ljudi. Največ, kar lahko naredi večina ljudi, je, da si nadene pogumen obraz in stoično prenaša, kar jih doleti. Toda kristjani verujemo, da nas Bog Oče vidi.

    V prvih časih Cerkve, ko so kristjane mučili in morili zaradi vere, je njihova pripravljenost trpeti, mnoge pritegnila h Kristusu. Tertulijan, eden prvih krščanskih piscev, je dejal: »Kri mučencev je seme Cerkve.« Tudi če mi nismo poklicani k trpljenju te vrste, se pristnost vere pokaže prav v tem, kako kristjan sprejema trpljenje in prestane življenjske boje.

    GOSPOD JE REKEL: KDO JE TISTI, KI JE REKEL IN SE JE ZGODILO, NE DA BI GOSPOD ZAPOVEDAL?
    MAR NE PRIHAJA IZ UST NAJVIŠJEGA HUDO IN DOBRO? (Žal 3, 37).

    Premislimo Gospodovo Besedo dobro in po njej živimo. Kaj vpraša Gospod? Gospod vpraša, kdo je tisti, ki bi nekaj povedal ali rekel, ne da bi Bog zapovedal? Iz ust Najvišjega prihaja vse-hudo in dobro.
    Nobena stvar in dogodek v svetu in v življenjih ljudi se ne zgodi slučajno. Pri Bogu ni nič slučajno. Kar BOG zapove, to se zgodi, dobro ali slabo.
    Zato ne godrnjajmo nad dogodki, ki so se zgodili v preteklosti ali se dogajajo sedaj. NE PRESOJAMO GOSPODOVA DELA IN NE GOVORIMO KAR NAPREJ ZAKAJ JE TO SLABO, ZAKAJ JE VIRUS, ZAKAJ JE TA VLADA TAKŠNA, ZAKAJ TO, PA TO NI DOBRO ITD………ALI BOG, KI JE USTVARIL VESOLJE, NEBO IN ZEMLJO, ČLOVEKA , RASTLINE IN ŽIVALI POTREBUJE NAŠE VMEŠAVANJE IN KRITIKE O NJEGOVIH NAČRTIH ZA SVET IN LJUDI??? ALI GA BOMO MI USTVARJENA BITJA SEDAJ UČILI, KAJ NAJ NAREDI, GA SPRAŠEVALI ZAKAJ JE DOPUSTIL VIRUS, ITD…..? NE POČENJAJMO TEGA!

    Ko je Gospod peljal Izraelce iz sužnosti v svobodo, so tavali 40 let, čeprav je bilo okoli 11 dni hoda v obljubljeno deželo, godrnjali so, kritizirali, niso se strinjali z Gospodovim načrtom, z ničemer niso bili zadovoljni , hrana jim ni bila po volji itd…itd…V Svetem pismu beremo , kaj se je z njimi zgodilo. Samo nekaj jih je vstopilo v obljubljeno deželo od tega ljudstva, šele njihovi potomci so prejeli svobodo.

  41. Hvala says:

    TOMAŽA KEMPČANA -HOJA ZA KRISTUSOM

    VOLJNO PRENAŠAJMO NAPAKE DRUGIH
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    1. ČESAR ČLOVEK NA SEBI ALI NA DRUGIH NE MORE ZBOLJŠATI, MORA VOLJNO PRENAŠATI, DOKLER BOG DRUGAČE NE UREDI.
    MISLI SI, DA JE TAKO BOLJE ZATE, KER SE PRESKUŠAŠ IN VADIŠ V POTRPEŽLJIVOSTI, KI BREZ NJE NAŠE ZASLUŽENJE NI VELIKO VREDNO.
    VENDAR PA MORAŠ ZAVOLJO TAKIH OVIR PROSITI BOGA, DA TI POMAGA IN JIH MOREŠ VOLJNO NOSITI.

    2, PRIZADEVAJ SI, DA BOŠ POTRPEŽLJIVO PRENAŠAL NAPAKE IN RAZNE SLABOSTI DRUGIH; SAJ IMAŠ TUDI TI MNOGO TEGA, KAR MORAJO DRUGI PRENAŠATI.
    AKO SAM NE MOREŠ VEDNO TAK BITI, KAKOR BI RAD, KAKO HOČEŠ, DA BI BILI DRUGI VEDNO TEBI POGODU?

    RADI BI, DA BI BILI DRUGI POPOLNI, SAMI PA NE POBOLJŠAMO SVOJIH NAPAK.

    HOČEMO, DA DRUGE STROGO SVARE; DA BI PA NAS SVARILI, TEGA NOČEMO.

    3. KO BI BILI VSI POPOLNI , KAJ BI PAČ POTEM ŠE IMELI OD DRUGIH TRPETI ZA BOGA?

  42. Miro says:

    LJUDJE NA DRUGI SVET NESEJO SAMO ZASLUŽENJE ZARADI LJUBEZNI IN MILOŠČINE, KI SO JO DELILI Z BLIŽNJIMI!

    BOŽJA BESEDA: »Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil. kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi?« (Lk 9, 24-25)

    Duhovna misel: »Imejmo ljubezen in ponižnost in dajajmo miloščino, ker to očiščuje naše duše madežev greha. Ljudje namreč izgubijo vse, kar zapustijo na tem svetu; s seboj pa nesejo samo zasluženje zaradi ljubezni in miloščine, ki so jo delili« (sv. Frančišek Asiški).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si moje Življenje, moja Ljubezen! Prosim Te za milost, da bom v Tvoji moči izvrševal dela duhovnega in telesnega usmiljenja do bližnjih in tako dosegel večno življenje pri Bogu. Amen.

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  43. Hvala says:

    RAZLOČEVANJE

    278. O razločevanju na splošno sem se ustavil že v apostolski spodbudi Radujte in veselite se – Gaudete et exsultate. Dovolite mi povzeti nekatera razmišljanja, ki se bodo
    nanašala na razločevanje lastne poklicanosti v svetu.
    279. Spominjam, da so »vsi, še zlasti pa mladi, izpostavljeni nenehnemu spreminjanju (zapping), Mogoče je brskati
    po dveh ali treh poljih (ekranih) hkrati in se priključiti na
    različne virtualne programe. Brez modrosti razlikovanja se
    zlahka spremenimo v lutke na milost in nemilost trenutnih
    nagnjenj.«152 In »to je zlasti pomembno, ko se v našem življenju pojavi novost in je potrebno razločevati, ali gre za novo
    vino, ki prihaja od Boga, ali pa za varljivo novost posvetnega
    duha ali hudega duha.«153
    280. To razločevanje, »čeprav vključuje razum in modrost,
    ju tudi presega, kajti gre za notranje spoznanje edinstvenega
    in neponovljivega načrta, ki ga ima Bog za vsakega izmed nas
    … V ospredju je smisel mojega življenja pred Očetom, ki me
    pozna in me ljubi, pred tistim, za katerega moram dati svoje
    življenje, pred njim, ki me pozna bolje kot kdor koli drug.«154
    281. V ta okvir se umešča oblikovanje vesti, ki omogoča, da
    razločevanje raste v globini in zvestobi Bogu: »Oblikovati vest
    je pot vsega življenja, na kateri se naučimo hraniti občutke,
    152 Papež Frančišek, Apostolska spodbuda Radujte in veselite se – Gaudete et
    exultate, 167. 153 Prav tam, 168. 154 Prav tam, 170.
    CD 158 – Kristus zivi – prelom.indd 107 D 158 – Kristus zivi – prelom.indd 107 17. 06. 2019 08:44:09 7. 06. 2019 08:44:09
    108
    lastne Jezusu Kristusu, sprejemati kriterije njegovih odločitev in namene njegovega načina delovanja (prim. Flp 2,5).«155
    282. To oblikovanje vesti zahteva, da se Kristusu pustimo
    preobraziti, in hkrati zahteva »stalno udejanjanje dobrega,
    kar preverjamo v spraševanju vesti: to je vaja, kjer ne gre le za
    prepoznavanje grehov, ampak tudi za prepoznavanje Božjega
    delovanja v lastni vsakodnevni izkušnji, v dogodkih zgodovine in kultur, ki jim pripadamo, v pričevanju tolikih moških in
    žensk, ki so hodili pred nami ali nas spremljajo s svojo modrostjo. Vse to pomaga, da rastemo v kreposti razumnosti in
    da celovito bivanjsko usmeritev izražamo s konkretnimi izbirami, z umirjenim zavedanjem lastnih darov in omejitev.«156
    Kako razločevati svojo poklicanost
    283. Eden od izrazov razločevanja je napor, potreben za
    prepoznavanje lastne poklicanosti. Gre za nalogo, ki zahteva
    prostorje samote in tišine, saj gre za zelo osebno odločitev,
    ki je drugi ne morejo sprejeti namesto nas: »Čeprav nam Gospod govori na dokaj različne načine med našim delom (življenjem), po drugih in v vsakem trenutku, ne smemo prezreti tihote daljše molitve, da bi bolje zaznali to govorico, da bi
    razumeli pravi pomen navdihov, za katere mislimo, da smo
    jih prejeli, da bi ublažili stiske in prišli do spoznanja našega
    bivanja v Božji luči.«157

    (CELOTEN ČLANEK V PRILOGI):
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/0/DAA4A24BC4F69399C125842B001ECFB6/$FILE/CD%20158%20-%20KRISTUS%20ZIVI%20-%20TISK.PDF

  44. Janez says:

    SMO POZORNI DO DRUGIH?
    Bodimo nežnejši, bolj sočutni, bolj ljubeči in skrbni do drugih – kot Jezus na križu, ki ga je, krvavečega in umirajočega skrbelo za svojo mater – tako pozorni. Pozornost Jezusa na križu za Svojo mater; celo, ko ga je Juda poljubil in Mu povzročil strašno bolečino, je rekel: »Ne dovolite, da ljudje storijo apostolom kaj žalega.« Smo pozorni do drugih…?
    Sveta Mati Terezija

    LJUBITE S PRINAŠANJEM VESELJA
    Izžarevajte Jezusovo prisotnost z vašo radostjo. Vaše poslanstvo je smeh in molitev. Vložite ljubezen v vse, kar počnete; manjša kot je stvar, večja naj bo ljubezen. Ni pomembno, koliko storite, ampak koliko ljubezni vložite v to, kar delate. In zapomnite si, da to počnete za Jezusa. Jezus je dejal: »Bil sem lačen in nahranili ste Me, bil sem bolan in obiskali ste Me, bil sem osamljen in poskrbeli ste Zame… to ste storili Meni.«
    Sveta Mati Terezija

    SVETOST NI RAZKOŠJE ZA PEŠČICO
    Molila bom za vas, da boste lahko zrasli v ljubezni do Boga preko ljubezni do drugih. Razširjajte mir z ljubeznijo, saj so dela ljubezni, dela miru. Razširjajte jih najprej doma, v vaši družini, potem pa še vsem. In z Božjo ljubeznijo, ki raste v vas, boste postali sveti. Svetost ni razkošje za peščico, je preprosta dolžnost vsakega od nas. Ko pogledamo na križ, razumemo, kako nas je Bog ljubil in se moramo tudi mi naučiti od Njega, kako ljubiti drug drugega, da bomo lahko tudi mi vložili vse v reševanje življenja, še posebej nerojenih otrok, ki so Božji dar družbi.
    Sveta Mati Terezija

    RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN
    Naši ubogi ne potrebujejo pomilovanja, ne potrebujejo našega sočustvovanja. Zjutraj sem bila v Nirmal Hridayu. Videla sem moža, ki se je boril s smrtjo. Sestre so povedale, da so ga prinesli težko ranjenega. Njegova grenkoba je bila opazna in je samo še čakal na smrt. Slučajno sem bila tam, govorila sem z njim in obraz se mu je razjasnil in želel je živeti.
    Sveta Mati Terezija

    IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
    Zelo majhne so stvari, ki jih počno naše sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost med ljudi, tako kot je to delal Jezus na zemlji.
    Sveta Mati Terezija

    PRINAŠATI BOGA
    Mislila sem, da je to taka majhna stvar, pa smo vseeno pogosto spregledali tiste majhne stvari. Pred časom so sestre našle zelo, zelo nesrečno osebo, v enem tistih stanovanj samotarjev v bližini Rima, kjer sicer sestre delujejo, vendar ga še nikdar niso videle, zdi se mi, nekaj takega. Kakorkoli, oprale so mu oblačila, počistile sobo, mu pripravile toplo vodo in podobno, vse so postorile. Pripravile so mu tudi nekaj hrane, on pa ni spregovoril niti besede. Dva dni kasneje, potem ko so ga sestre začele obiskovati dvakrat dnevno, je spregovoril: »Sestre, v moje življenje ste prinesle Boga, pripeljite še očeta.« Sestre so šle in pripeljale duhovnika, ki ga je spovedal, prvič po šestih letih. Naslednje jutro je umrl. To je nekaj tako čudovitega; to sočutje sester, ki so v življenje tega moža, ki je za toliko let pozabil, kaj je Božja ljubezen, kaj je ljubezen do bližnjega, kaj pomeni, biti ljubljen, prinesle Boga. Pozabil je, ker je bilo njegovo srce zaklenjeno in ta nežna, sočutna, preprosta, krotka dela teh mladih sester – vaših otrok – so se ga dotaknila, mu v življenje prinesla Boga in kar me je najbolj prevzelo, dostojanstvo, veličino duhovniškega poslanstva. Da je potreboval duhovnika, da se je povezal z Bogom. Mislim, da se tega vsi učimo od naše Gospe – od sočutja naše Gospe. In da bi vi in jaz uporabili, kar nam je Bog naklonil, za kar nas je ustvaril, on nas je ustvaril za večje stvari: ljubiti in biti ljubljeni, da imamo globoko sočutje za svet, kakor ga je imela ona, ki je svetu dala Jezusa. Ljudje niso lačni nas, lačni so Boga, lačni so Jezusa, evharistije, Božjega Miru in Dobrote.
    Sveta Mati Terezija

    Zastonj je tisoče besed in modrovanj, če ne izkažemo Usmiljenja in Dobrote in se tako prelije naša Molitev in Vera v Boga v konkretno življenjsko praksoč Vse smo zastonj prejeli od Boga, zato tudi drugim naprej zastonj darujmo in služimo drutgim vse prejete Božje Darove ion Talente, vse v Večjo Božjo Slavo!

    »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija in številni drugi misijonarji in svetniki, ne glede na vse preizkušnje, težave in ovire! Poplačani bomo, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko je Ljubil, pomagal, služil drugim, odpustil, koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in Evangelija. Vprašani bomo ne samo koliko smo molili in prejemali Evharistijo, kolikokrat smo šli na Božjo Pot, temveč tudi, koliko smo Ljubili in dobrega storili ter tako spolnjevali Božjo Voljo in služili ubogim in bolnim. In namesto da bo krizitirali, godrnjali in tarnali, pojdimo in pomagajmo bližnjim in Bog bo slišal in uslišal naše molitve uiun prošnje. Zakaj kar sejemo to tudi žanjemo. In kar dobrega storimo drugim, nam bo Nebeški Oče stopterno povrnil! Božje Usmiljenje in Dobrota Vate Zaupamo! Amen.
    Janez

    Matej 5,16: Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

  45. Miro says:

    BOŽJA BESEDA O PONIŽNOSTI: »ČE PA KOMU OD VAS MANJKA MODROSTI, NAJ JO PROSI OD BOGA …«

    »V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v
    ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira,
    ponižnim pa daje milost.« (1 Pt 5,5)

    »Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas
    ob svojem času poviša.« (1 Pt 5,6)

    »Če pa komu od vas manjka modrosti,
    naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje
    in ne sramoti – in dana mu bo.« (Jak 1,5)

    Molimo tako kot nas v hvalnici uči Devica Marija:

    MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA
    (Magnificat)

    Moja duša poveličuje Gospoda,
    moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
    Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
    glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
    Velike reči mi je storil Vsemogočni,
    njegovo ime je sveto.
    Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
    ki mu zvesto služijo.
    Dvignil je svojo močno roko,
    razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
    Mogočne je vrgel s prestola
    in povišal je nizke.
    Lačne je napolnil z dobrotami
    in bogate je odpustil prazne.
    Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
    kakor je obljubil našim očetom.
    Spomnil se je svoje dobrote
    do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
    Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
    kakor je bilo v začetku,
    tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
    (prim. Lk 1,46-55)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  46. Hvala says:

    TOMAZA KEMPČANA – HOJA ZA KRISTUSOM

    ČE HOČEŠ DOBITI NOTRANJI MIR , NIČ ZUNANJEGA NE ŽELI, ČE SE HOČEŠ Z BOGOM ZDRUŽITI, SAM SEBE ZAPUSTI!
    MOJA VOLJA JE, DA SE NAUČIŠ POPOLNEGA ZATAJEVANJA SAMEGA SEBE, PO MOJI NAREDBI, BREZ UGOVORA IN TOŽBE.

    O tihoti kot šoli umiranja sem razmišljal pred leti ob mislih p. Grčarja. Spomnim nanje ob tej priložnosti, če bo komu prišlo prav (Mirenski grad)

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI

    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU

    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI

    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI

    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU

    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

    Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

    http://www.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

  47. Hvala says:

    NAJVEČJA NEVARNOST JE BOJAZLJIVOST PRED ŽIVLJENJEM

    Nekateri mislijo, da bi bilo bolje ugasniti to težnjo po življenju, ker je nevarna. Naš največji sovražnik niso konkretni problemi, četudi resni in dramatični. Največja nevarnost za življenje je slab duh prilagoditve, ki ni krotkost ali ponižnost, ampak povprečnost, bojazljivost. Mlad povprečen človek nima prihodnosti, ostaja na mestu, ne raste, ne more uspeti. Mladi, ki so strahopetni, ki se bojijo vsega, ne morejo iti naprej. A pomembni sta krotkost in moč; nič strahopetnosti in nič povprečnosti. Spomnite se bl. Piera Giorgia Frassatija, ki je govoril, da je treba živeti, ne životariti.

    http://www.mirenski-grad.si/kako-do-polnega-zivljenja

  48. Hvala says:

    SVETE PREIZKUŠNJE

    SAMO EN NAČIN JE, DA POBEGNEŠ IZ PREIZKUŠNJE, IN TA JE , DA GREŠ SKOZI PREIZKUŠNJO.
    Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.«

    http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/PR012/page.html

  49. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK O TREH IZRAZIH, KI NAM BODO POMAGALI BOLJE RAZUMETI, KAJ POMENI BITI ČASTILCI GOSPODA!

    Odlomek iz homilije papeža Frančiška na praznik Gospodovega razglašenja 6. januarja 2021:

    V naši dobi je še posebej pomembno, da tako posamezno kot skupnostno namenimo več časa čaščenju ter se učimo vedno bolje kontemplirati Gospoda. Nekoliko se je izgubil čut za molitev čaščenja. Moramo jo nazaj osvojiti, tako skupnostno kot v svojem duhovnem življenju. Zatorej, vstopimo danes v šolo modrih in osvojimo nekaj koristnih podukov: kakor oni želimo pasti pred Gospoda in ga počastiti.

    Iz današnjega besednega bogoslužja potegnimo tri izraze, ki nam lahko pomagajo bolje razumeti, kaj pomeni biti častilci Gospoda. Ti izrazi so: »povzdigniti oči«, »podati se na pot« in »videti«. Ti trije izrazi nam bodo pomagali razumeti, kaj pomeni biti častilci Gospoda …

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-01/papez-castiti-gospoda-pomeni-povzdigniti-oci-podati-se-na-pot.html

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  50. Miro says:

    EVHARISTIJA JE VZROK ZA VSTAJENJE NE SAMO DUŠ, AMPAK TUDI TELES!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Vsak kristjan
    mora omogočiti Gospodu,
    da se na zemlji znova rodi,
    da znova postane živ, tako da mu posodi
    svoje roke, da bodo še naprej
    opravljale dejanja ljubezni.
    (Louis Evely)

    O moj ljubljeni Jezus,
    kako blag in ponižnega srca se mi zdiš
    pod kopreno bele hostije!
    Ne bi se mogel bolj ponižati,
    da bi me učil ponižnosti!
    (Terezija iz Lisieuxa)

    V tem zakramentu
    ni navzoča samo Beseda
    s svojim božastvom,
    ampak je tudi
    združena s svojim mesom.
    In zato je vzrok za vstajenje
    ne samo duš, ampak tudi teles!
    (Avrelij Avguštin iz Hipona)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  51. Janez says:

    Italijanski profesor Felipe Aquino je na svojem blogu objavil članek s predlogi prošenj, ki bi jih morali v svoje molitve vključiti vsi kristjani. To so:

    1. Naj že od jutra začutimo Njegovo ljubezen, da je Njegovo veselje ves dan naša moč;
    2. Naj Bog izrine temo greha iz naših src in nas spravi v resnično Luč, ki je Jezus Kristus;
    3. Naj nam Bog podeli razumevanje naših dolžnosti in moč, da jih spoštujemo;
    4. Naj Bog naredi naše življenje za nenehno žrtvovanje hvaležnosti;
    5. Naj se vedno držimo Njegovih zapovedi, tako da z močjo Svetega Duha vedno ostane v nas in mi v Njem;
    6. Naj nam Bog da svojo večno modrost, tako da nas vedno spremlja in usmerja naše želje, misli in naša dela;
    7. Naj nam Bog danes ne dovoli, da bi bili vzrok žalosti naših bližnjih, ampak razlog za veselje;
    8. Naj Bog osvetli globino našega srca, da ne bo plen temnim željam;
    9. Naj pesem naših ustnic in glas naše duše prijata Bogu in naj ga dosežeta;
    10. Naj se Njegova milost spusti na nas, ko upamo vanj z vero in veseljem.

    Bog pozna naše potrebe, vendar nikoli ne smemo prenehati moliti, prav tako se ne smemo odvrniti od Njega ali izgubiti vere. Prišel bo ob svojem času in mi ga moramo čakati z vero. BVB. Janez

    “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno” (Jn 15,10-11). Kjer je ljubezen, tam je Bog ( Mati Terezija).

  52. Janez says:

    Aleteia: Ali se na kritiko običajno preburno odzovete? Odkrijte način, kako bolje sprejemati pripombe o svojem ravnanju!

    V življenju nas nedobrodošle pripombe drugih ljudi lahko nepričakovano iztirijo. Če smo posebej utrujeni ali se glede česa ne strinjamo, ali pa če je pripomba povsem neprimerna, lahko pri nas sproži buren odziv, ki zna biti precej boleč. Toda morda je krivo le to, da vas kritične pripombe prehitro razburijo, in če je tako, se pri naslednjem burnem odzivu natančno opazujte in poiščite vzroke za svojo preobčutljivost. Povsem običajno je, da nas neprijetna ali celo zbadljiva pripomba spravi v slabo voljo. Toda če zaradi nje nemudoma postanemo napadalni, ali ni to znamenje, da sta naš “radar in zvočnik” za kar koli, kar že od daleč namiguje na pomanjkanje spoštovanja ali razumevanja, umerjena previsoko? Morda se zdi, da vas teži odprta rana, ki je občutljiva na vsako najmanjše namigovanje vaših najbližjih. Od kod bi torej lahko izvirala ta sposobnost, da nas nekaj tako zlahka in tako globoko rani?

    Naučite se ohraniti mirno kri s pomočjo preučevanja samega sebe
    Poskusite s preprosto samoanalizo, toda naj vas ne skrbi, če se boste pri tem vrnili v svoje najzgodnejše otroštvo. Vprašajte se, recimo, ali imate zadostno mero samozavesti, ali niste povsem prepričani, da ste ljubljeni, ali se vam zdi, da niste pomembni, ali prezirate pomanjkanje spoštovanja in prostaškost, in podobno. Kakor koli bo to na vas delovalo, ozavestiti morate svoje nagnjenje, da vas neprijetne besede tako prizadenejo. Ko se to zgodi, drugim omogočite, da imajo nad vami moč: moč, da vas vznemirijo, razburkajo vaš mir in ljubezen. Zato se naučite ohraniti mirno kri, s čimer lahko pogosto povsem razorožite osebo, ki vas je prizadela. S tem ne boste le pomirili položaja – zdaj boste vi tisti, ki imate nadzor nad dogajanjem. Če boste kdaj poskusili udejanjiti to razorožujočo umirjenost, boste pri takšnem ravnanju zagotovo vztrajali.

    Pri obvladovanju vašega odziva vam lahko pomaga tudi razumevanje nasprotne osebe, ne da bi jo prehitro sodili. Pogosto nam besede uidejo prehitro, preden lahko o njih temeljito premislimo. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je sozakonec ali naš najstnik, ki je imel ravno slab dan, ob prihodu domov znesel nad prvim človekom, na katerega je naletel? Po tistem običajno hitro priznajo, da svojih besed niso mislili resno, in so se, četudi na svoj neroden način, pripravljeni opravičiti. Po drugi strani pa, če se to dogaja pogosteje, lahko malce globlje raziščete, zakaj se vaš napadalec pritožuje. Vprašajte se: “Ali ima kakšen utemeljen razlog, da me tako pogosto kritizira?” Pri obvladovanju vašega odziva vam lahko pomaga tudi razumevanje nasprotne osebe, ne da bi jo prehitro sodili. Pogosto nam besede uidejo prehitro, preden lahko o njih temeljito premislimo. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je sozakonec ali naš najstnik, ki je imel ravno slab dan, ob prihodu domov znesel nad prvim človekom, na katerega je naletel? Po tistem običajno hitro priznajo, da svojih besed niso mislili resno, in so se, četudi na svoj neroden način, pripravljeni opravičiti. Po drugi strani pa, če se to dogaja pogosteje, lahko malce globlje raziščete, zakaj se vaš napadalec pritožuje. Vprašajte se: “Ali ima kakšen utemeljen razlog, da me tako pogosto kritizira?”

    Na družinske pripombe se odzivajte na pravi način
    V družini obstaja način, kako te nesrečne rane zatreti že v kali. Zakonca se lahko jasno dogovorita ali dogovor celo pisno potrdita, recimo: “Draga moja/dragi moj, neizogibno bo prišlo do tega, da bom izrekel/la kakšno stvar, ki te bo prizadela, da bom storil/a kaj, kar ti ne bo po volji, toda prosim te za razumevanje: to ni moj namen. Če se bo to zgodilo, bo kriva moja nerodnost, neobvladljiva nespamet, nikakor pa ne krutost, saj si nikakor ne želim povzročati tvojega trpljenja.” Niti pri otroku, še posebej če je v najstniških letih, ne vzemite resno vsake besede. Prepričajte se, ali nima sam kakšnih večjih težav, ki bi pojasnjevale njegovo napadalnost. In če je potrebno, če se otrok dosledno vede skrajno neprijetno, naj se pogovori z družinskim terapevtom ali duhovnikom, ki mu bo pojasnil, da ima vsakdo v družini, tudi mati, pravico izreči tisto, kar čuti, ne da bi ga pri tem kdor koli obsojal ali se mu posmehoval. Stvari lahko izrečemo na preprost način. Poskusite se izogniti prehitrim in preburnim odzivom, saj s tem tvegate, da se boste ujeli v začaran krog naraščajoče napadalnosti. In ko človek ugotovi, da je nekoga prizadel, mora hitro priznati svojo napako in se nemudoma opravičiti. Nazadnje pa, lepo prosim, si v imenu ljubezni dovolite pokazati taktno in strpno tudi malce smisla za humor in ne odziovajmo se na prvo žogo! Počakajmo, da nevihta mine. Umirimo žogo.

    Medmrežje Aleteia: Avtor prispevka je Denis Sonet.

    Poskusimo s potrpljenjem in dobro besedo umiriti nestrpnost in delovati umirjeno, razumevajoče, strpno in konstruktivno. Tudi naš Nebeški Oče dostikratb potrpi, ko ga zt grehi in hudobijo žalimo in nas čaka, da se opravičimio in Vrnemo Njemu nazaj v Objem. Ker nas Ljubi in nam Odpušča, ko se skesamo in obljubimo, da se bomo poboljšali!

    Dan 9,9: Pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli.

  53. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA
    ____________________

    RES JE BISTVENO IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE.
    DA PA BOMO BOLJE RAZUMELI, NAJ NAVEDEN NEKAJ PRIMEROV IZ VSAKODNEVNEGA ŽIVLJENJA.

    LJUDJE, KI SO POKLICANI V POSVEČENI STAN, MORAJO SPREJETI PREIZKUŠNJE , KI PRIDEJO, NAJSI BO TO BOLEZEN, PREZIRANJE LJUDI, OBTOŽEVANJE ITD…

    LJUDJE, KI SO SKLENILI ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA , NOSIJO VSAKODNEVNI KRIŽ IN TEŽAVE. GOSPOD, KI JE SKLENIL SVETI ZAKON JE DAL, DA JE ZAKONEC POSTAL ATEIST, OZ, IMA ZAKRKNJENO SRCE, NEKDO SE BORI Z RAZNIMI ODVISNOSTMI, NEKDO JE POSTAL INVALID ZA CELO ŽIVLJENJE , LAHKO SE V ZAKONU NE RODIJO POTOMCI, PRIDE OBDOBJE BREZPOSELNOSTI, FINAČNI PROPAD, ODTUJENOST, SMRTI ITD, ITD…..VSE TO JE POTREBNO SPREJETI, KAJTI S TEM SE VSAKODNEVNO IZPOLNJUJE BOŽJA VOLJA. LAHKO SE PA ZGODI, DA SE NEKATERI ZARADI BOLEČINE IN JEZE NA BOGA ODDALJIJO OD NJEGA, KAR PRINAŠA PROPAD ŽIVLJENJA. TRPLJENJE BREZ POMOČI BOGA JE KOT PEKEL NA ZEMLJI.

    TUDI SAMSKI, KI S SE NE POROČIJO, IMAJO STISKE, TEŽAVE IN PROBLEME. PRIDE LAHKO IZGUBA SLUŽBE, NE SPREJEMAJO TE ODLOČITVE BOGA, DA NIMAJO ZAKONA IN POTOMCEV, PRIDE BOLEZEN, PRIDEJO OBTOŽBE PO KRIVICI, ZANIČEVANJE IN OPRAVLJANJE LJUDI ITD. . VSE JE POTREBNO SPREJETI, GOSPODU IZROČATI, PROSITI IN MOLITI IN Z DOBRO VOLJO OPRAVLJATI VSAKODNEVNE DOLŽNOSTI.

    TO JE SAMO NEKAJ PRIMEROV IZPOLNJEVANJA BOŽE VOLJE VSAK DAN , KI NAM JE DOLOČEN.

    BEŽATI OD PROBLEMOV IN STISK POMENI, DA SI ŽELIMO BREZSKRBNO ŽIVLJENJE IN NE ŽELIMO IZPOLNJEVATI GOSPODOVE VOLJE, AMPAK ŽELIMO OD NJEGA SAMO DAROVE IN TISTO KAR NAM TRENUTNO NAJBOLJ UGAJA.

    TAKO POČETJE JE DALEČ OD LJUBEZNI DO BOGA IN DO BLIŽNJEGA, PRAVZAPRAV JE ŽIVLJENJE BREZ LJUBEZNI.

    KAJTI ČE NIMAMO LJUBEZNI DO BOGA, JE NE MOREMO IMETI DO SVOJEGA BLJIŽNJEGA.

    V ZAKONU, KI JE SKLENJEN Z BOGOM , NI LOČITVE OD ZAKONCA. TOREJ, ČE JE GOSPOD DAL, DA JE EN ZAKONEC SLABOTEN, DA ZAPADA V ODVISNOSTI, IZBRUHE JEZE, KAŽE RANJENOST DUŠE, SKRATKA NE OBNAŠA SE IN NE ŽIVI TAKO KOT SI MI ZAMIŠLJAMO, GA JE POTREBNO SPREJETI TAKŠNEGA KOT JE, MU POMAGATI, SE BOJEVATI, NAREDITI KAR LAHKO NAREDIMO KAJTI TUDI NJEGA JE USTVARIL BOG. POSLAL PA GA JE, DA SE DRUGI ZAKONEC VADI V DOLOČENIH KREPOSTIH V ŽIVLJENJU. GOSPOD BO ODLOČIL KAKO IN KJ BO V PRIHODNJE.

    MI NE SMEMO SODITI Z NAŠO ČLOVEŠKO MODROSTJO KAJTI ČE SE ZAMISLIMO NAD SVOJIMI GREHI NISMO NIČ BOLJŠI, LAHKO SMO CELO SLABŠI OD TISTEGA ZA KATERAGA MISLIMO, DA JE NAJSLABŠI.

    IZ ŽIVLJENSKIH PRIČEVANJ NEKATERIH TUDI DUHOVNIKA IZ SLOVENIJE CIRILA ČUŠA, PA LAHKO VIDIMO, DA GOSPOD RES ODLOČA O VSEM. OČE JE CIRILU 14X RAZBIL GLAVO, BIL JE ALKOHOLIK, BIL JE VEČKRAT NA ZDRAVLJENJU, NI POMAGALO. PO DOLGOTRAJNI MOLITVI CIRILA IN PROŠNJI, DA BI OČETU ODPUSTIL, JE GOSPOD OZDRAVIL OBA. NOBEDEN ČLOVEK NE MORE NIČESAR STORITI IN POMAGATI, DOKLER O TEM NE ODLOČI GOSPOD.

    TEGA SE JE POTREBNO RES MOĆNO ZAVEDATI. VSE NJEMU IZROČAJTE, NJEGA PROSITE, MOLITE IN DELAJTE KAR LAHKO.

  54. Miro says:

    SVETNIKI SVETUJEJO, KAKO SE OTRESTI NAPUHA IN OSTATI PONIŽEN!

    BOŽJA BESEDA: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« (Jak 4,6)

    Sveta Terezija Velika: »Ponižnost je življenje v resnici. To je nasprotje napuha, sebičnosti in oholosti.«

    Ponižen človek vidi resničnost, kakršna je, brez sebičnih prevar ali izkrivljanj. Ponižen človek prizna svoje meje in deluje zavestno. Nasprotno nečimrnost prevzetnemu človeku zakrije oči, zaradi napuha pa verjame, da ima v vsem prav. Čuti, da je nekaj več kot drugi. Težave se pojavijo takrat, ko zapade v nizkotnost in se zapre vase, da bi se zaščitil pred svetom, za katerega misli, da je proti njemu.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2018/10/09/kako-se-otresti-napuha-in-postati-ponizen-svetniki-svetujejo

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  55. Janez says:

    KAKO NAJ V SVOJEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU DOŽIVLJAM VESELJE ?
    Vsi hrepenimo po veselju, a včasih se zdi, da je veselje le težko ohranjati. Doživljanje veselja naj bi bilo v življenju vsakega kristjana prisotno čedalje bolj, saj je del sadu Svetega Duha, ki prebiva v nas (Pismo Galačanom 5,22–23). Zato je to posledica Božjega dela v nas in del Božje volje za verujoče. Vemo, da celo najzrelejši kristjani doživljajo obdobja brez veselja. Tako si je na primer Job želel, da bi bil ob rojstvu umrl (Job 3,11 isl.). David je molil, da bi lahko ubežal svojim težavam (Psalm 55,6–8). Elija je celo po tem, ko je bil priča čudežni Božji moči (Prva knjiga kraljev 18,16–46), zbežal v puščavo in prosil Boga, naj mu vzame življenje (Prva knjiga kraljev 19,3–5). Če so se ti veliki možje vere spoprijemali z obupom, le kako bi se torej lahko v krščanskem življenju nenehno veselili mi? Najprej moramo razumeti, da je veselje dar od Boga. Grška beseda za veselja je kara, ki je sorodna besedi karis ‘milost’. Veselje je tako Božji dar kot tudi naš odziv na Božje darove. Veselje izvira iz zavedanja o Božji milosti in iz hvaležnosti zanjo. Zato doživljamo veselje sredi preizkušenj, ko se osredotočamo na Božjo dobroto do nas (Jakobovo pismo 1,2–8). Namesto da bi bili za veselje prikrajšani, s tem ko tuhtamo o neprijetnosti težav, s katerimi se vsi soočamo, se raje razveseljujemo v razmišljanju o Božjih blagoslovih. To ne pomeni, da moramo svoja razočaranja ali negativna čustva zanikati. Če namreč sledimo zgledu številnih psalmistov, lahko stiske svojega srca izlijemo Bogu. Lahko mu brez olepševanja povemo vse, kar nas teži. In ko ta bremena v veri izročimo Bogu – v zavedanju, kdo on je – se v njem razveselimo. Dobre primere tega najdemo v Psalmih 3, 13, 18, 43 in 103.

    Pismo Filipljanom veliko govori o veselju, zlasti ker je Pavel pismo napisal iz ječe. V vrsticah 4,4–8 najdemo nekatere smernice za doživljanje krščanskega veselja: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. … Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« Tu znova vidimo, kako pomembno vlogo ima molitev k Bogu pri doživljanju veselja. Če se zavedamo, da je Gospod blizu, nas to vodi k molitvi o naših stiskah, boleznih in preizkušnjah in nam pomaga, da ostajamo v mislih osredotočeni na Božjo dobroto do nas v Jezusu. Veselje občutimo, kadar se v mislih osredotočimo na vzvišene, pravične, čiste, ljubeznive, častne, krepostne in hvalevredne Kristusove blagoslove in evangeljske nauke, tudi ko smo preizkušani z Božjo Lekcijo. Bog nas Ljubi in hoče da se spokorimo in spreobrnemo, ker smo ga z grehom žalili.

    David je napisal, da nam Božja beseda prinaša veselje (Psalm 19,9). Veselje nas navdaja, če cenimo in ubogamo Božje ukaze in zapovedi. V Evangeliju po Janezu Jezus uči, da nas stanovitnost v njem in poslušnost njemu razveseljujeta. Rekel je: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Evangelij po Janezu 15,9–11) Eden od ključnih dejavnikov veselja je življenje v poslušnosti Bogu. Še en vir veselja za kristjana je, da uresničuje evangelij v skupnosti svetih, v lokalni cerkvi (Prvo Janezovo pismo 1,1–4). V Pismu Hebrejcem 10,19–25 pa je zapisano: »Bratje … Mislimo drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« Božja milost nas uči, kako naj se v zaupanju in molitvi približamo Bogu (Pismo Hebrejcem 10,19), s tem ko se zavedamo, da smo očiščeni grehov (Pismo Hebrejcem 10,22). V Kristusu smo bili pripeljani v novo občestvo, v družino verujočih. Prek povezanosti z drugimi kristjani nas Bog trdno ohranja v veri, iz tega pa vznika radostno zaupanje v njegov značaj. V radostnem upanju tudi drug drugega spodbujamo k vztrajanju v zvestobi. Kristjani ne pripadajo temu svetu (Evangelij po Janezu 17,14–16; Pismo Filipljanom 3,20). Življenje je lahko polno osamljenosti in malodušja. Hrepenimo, da bi bili že v nebesih s Kristusom, dokončno obnovljeni tako, kot smo bili prvotno zasnovani. V lokalni krščanski cerkvi nam drugi verujoči pomagajo misliti na resničnost našega prihodnjega večnega veselja v Nebeški Domovini. V nas raste veselje, ko drug drugemu nosimo bremena in se spodbujamo k vztrajnosti (Pismo Galačanom 6,10; Pismo Kološanom 3,12–14). Resnična radost je znak pravega krščanskega življenja, saj je to sad Svetega Duha, dar od Boga. Darila veselja smo deležni, ko cenimo Božjo besedo – Sveto pismo, se osredotočamo na resnico o tem, kdo je Bog in kako nas je blagoslovil, vztrajamo v Odrešeniku in Učeniku Jezusu Kristusu, s tem ko spolnjujemo Božjo Voljo, ubogamo Božje zapovedi, ter se zanašamo na Jezusov Evangelij v skupnosti verujočih – v lokalni krščanski cerkvi, ki jo je on zasnoval. Zakaj ni med kristjani več radosti in veselja, če imamo Boga Odrešenika, Upanje, Božjo Milost, Sveto pismo in Božjo Odpuščanje in Božjo Ljubezen? Vse razloge imamo in pogoje za Hvaležnost in Veselje v Bogu. Zahvalimo se Gospodu ker je Dober. Slavimo Boga z molitvijo, pravičnim Življenjem in Spolnjevanjem Božje Volje in Evangelija po Kristusu našem Gospodu!

    2 Kor 3,4: Tolikšno zaupanje v Boga imamo po Kristusu.

    • Janez says:

      VESELJE V BOGU
      Gospod, moje Veselje in Upanje ter Zahvala se dvigajo k Tebi, kot ptica pod nebo!
      Nočne zvezde z luno na nebu so odletele v daljave in na Obzorju se svita jutro;
      veselim se Gospod Tvoje Luči Dneva.
      Tvoje Sonce Gospod je posušilo roso s trav in prineslo Toploto in Upanje Ljudem.
      Tvoja Milost je obrisala solze trpečih Src, ki zdihujejo in trpijo ter te prosijo za pomoč.
      Vse, kar je okoli nas, vse kar je v nas, je v tem Jutru Vstajenja ena sama zahvala Tebi Gospod.
      Gospod, to jutro sem srečen, miren in spokojen.
      Začutim Tvojo Neskončno Milostno Dobroto in Veselje, ki je napolnila Zemljo in vse Nas.
      Angeli in ptice pojo in tudi jaz prepevam v svojem Srcu pesem Hvalnico Vesolju in Tebi.
      Vse živali in rastline se prebudijo v gozdovih, gorah in savanah in
      ves Svet in vsa naša Srca so Odprta Tvoji Milosti in Dobroti, ko nam pošlješ Blagoslov.
      Čutim svoje telo, hvala Ti Gospod.
      Čutim kako nas imaš rad in kako si dober do mene in do vseh nas, hvala Ti Gospod.
      Daruješ nam hrano, vodo, sonce in vse drugo za naše Življenje na Zemlji,
      da živimo Tebi v Veselje in te Slavimo vekomaj, ki si naš Oče.
      Gospod veselim se vsega Tvojega Stvarstva in Tvoje Neskončne Ljubezni, s katero vzdržuješ Svet.
      Veselim se, da si z nami Gospod in ob nas ter v nas, da nas vodiš in poživljaš po Svetem Duhu.
      Psalmi pojo o Tvoji neskončni Ljubezni človeštvu,
      preroki in apostoli razglašajo Tvojo Milost in Tvojo Dobroto in Usmiljenost do vseh Ljudi na zemlji.
      Gospod hvala Ti, za vse čudeže in lepote Življenja, ki jih gledamo pa včasih ne vidimo.
      Gospod hvala Ti za Odrešenika, ki nam je dal postave in vesela oznanila v Evangelijih,
      da si nam daroval svoj Mir in nam pokazal Pot Odrešenja, ki je v Jezusu Kristusu Našem Gospodu.
      Gospod, hvala Ti za vse,
      moje Veselje, moje Upanje in moja Zahvala, se dvigajo k Tebi kot ptica v Nebo in
      moja Duša se raduje v Tebi Gospod Bog, ki si naš Oče, naš Stvarnik in naš Odrešenik.
      Amen.

      Dopolnjena molitev je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.

      • Miro says:

        BOŽJA BESEDA: “Končno, bratje, veselite se, izpopolnjujte se, spodbujajte se, bodite istih misli, živite v miru, pa bo Bog ljubezni in miru z vami.” (Kor 13,11)

  56. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA

    NAJBOLJ ZANESLJIVO ZNAMENJE, DA SPOLNJUJEMO BOŽJO VOLJO JE, DA SPREJMEMO VSAK SVOJ KRIŽ VSAK DAN. VIDIMO IN OBČUTIMO PA, DA TO NI LAHKO. SPRIJAZNITI SE S TEM, KAJ TI BOG POŠILJA, JE ZELO TEŽKO. SAMO S POMOČJO SVETEGA DUHA IN MOLITEV LJUDI IN SVETNIKOV LAHKO DOSEŽEMO , DA V MIRU PRENAŠAMO KRIŽE IN TEŽAVE.

    SVETA FAVSTINA JE POVEDALA, KO JE BILA Z MOČMI NA KONCU KO JE IZPOLNJEVALA BOŽJO VOLJO , JE PROSILA SVETO MARIJO, SVETEG JOŽEFA IN TEREZIJO DETETA JEZUSA , DA JI IZPROSIJO DODATNE POMAGAJOĆE MILOSTI, DA JE VZDRŽALA PRI IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE.

    GOSPOD PONAVADI NE ODSTRANI BREME, AMPAK DA MOČ , DA S BREMENOM ČLOVEK ŽIVI.

    SAJ JE JEZUS SAM REKEL, DA KDOR NE HODI ZA NJIM IN NE NOSI KRIŽ-VSAKDANJJA BREMENA, NE MORE BITI NJEGOV UČENEC.

    • Miro says:

      Tudi ta prispevek lepo osvetljuje in poudarja, da je bistveno sprejemanje in spolnjevanje Božje volje. Dostikrat pozabimo, da je treba Gospoda Jezusa prositi za moč pri premagovanju vsakodnevnih težav. Ob tem bi izpostavil naslednjo globoko

      MISEL MATERE TEREZIJE O IZROČITVI JEZUSU

      “Jezus zahteva od mene le, da se naslonim nanj; da le njemu popolnoma zaupam; da se mu brez pridržkov izročim. Potrebno je le, da se pri svojem izpopolnjevanju odrečem lastnim željam. Tudi kadar se počutim kakor ladja brez kompasa, se mu moram popolnoma izročiti. Ne smem poskušati, da bi nadzorovala božja dejanja. Ne smem si želeti jasne zaznave o svoji hoji ob poti, niti natančnega poznavanja mesta, kjer sem na poti svetosti. Prosim ga, naj iz mene naredi svetnico, vendar pa mu moram pustiti izbiro te svetosti, še bolj pa izbiro sredstev, ki vodijo k njej.”

      Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si moj Odrešenik, Ti si moja Pot, Resnica in Življenje! Vse izročam v Tvoje presvete roke in Te ponižno prosim za duha velikodušne ljubezni in darovanja ter za moč pri premagovanju vsakodnevnih težav. Gospod, usmili se mene grešnika.

  57. Janez says:

    KAJ JE BOŽJA VOLJA?
    Božja volja je svoboda vračanja ožje ljubezni. Bog Oče po Sinu s pomočjo Svetega Duha ves čas nagovarja ustvarjeno bitje, ki mu je namenil svet, k vračanju božje ljubezni. Vse, kar ni, kot bi bilo v raju, izhaja od človekovega zavračanja božje ljubezni. Če bi vsi sprejeli Božjo ljubezen, bi bil svet idealen. Popolno sprejemanje Božje ljubezni v popolni svobodi je Božja volja. Bog je vsemogočen predvsem v svojem odrekanju vsemogočnosti v odnosu do človeka. Človeka nagovarja kot Oče, predstavlja se mu kot Sin in pomaga mu kot Sveti Duh. Bog daje človeku življenje. Življenje je okoliščina svobode, ki omogoča svobodno vračanje ljubezni. Prisilno vračanje ljubezni, ne bi imelo nobene vrednosti. Ljubezen je smisel življenja. Svoboda je pogoj za smisel. Svoboda je velika vrednota in še večja odgovornost. Modernemu človeku je odgovornost svobode vedno bolj tuja. Svobodo jemlje kot pravico uresničevanja svojega ega. V tem pa tiči jedro zmote modernega človeka, ki se samouresničuje s kopičenjem moči, kopičenjem bogastva in si dovoljuje počenjati stvari, ki prizadevajo druge. Zakladi nebeškega kraljestva pa so povsem drugačni. Človeku je dana moč za pomoč sočloveku, za umivanje nog bližnjemu. Bogastvo dobrin mu je dano za deljenje kruha drugim. Svoboda mu je dana za izkazovanje ljubezni Bogu in drugim. Vendar je na svetu vse povsem drugače. Vsako odklanjanje odnosa ljubezni med ljudmi, povzroča čustvene zaplete, ki pomembno uravnavajo podzavestno ravnanje človeka. Zato se na svetu, kjer je zavračanja ljubezni več kot preveč, dogajajo tudi slabe stvari. Ne samo slabim, tudi dobrim ljudem se dogajajo. Človek se zato kot Job pritožuje Bogu. Tako pritoževanje izvira iz nerazumevanja temeljne okoliščine. Bog ne sodi. Sodimo si sami. Hujše življenjske preizkušnje omogočajo radikalnejše izkazovanje ljubezni. Človek pa za tako možnost ni hvaležen. Že na tem svetu bi imel rad raj, ki bi mu omogočil raj še na drugem svetu. V tem osnovnem grešnem nagnjenju se vsi zapletamo v odnose, na katere ne moremo biti ponosni. Življenje pa je namenjeno odnosom med ljudmi in odnosu ljudi do Boga.

    P.s. Zapomnil sem si, da je Božja volja, da se zveličam, da pridem v nebesa in da Bog gleda name že onkraj tega sveta. Na poti do cilja mu s svobodno voljo nenehno postavljam ovire, ko se zanašam nase, ko pozabljam nanj, ko grešim. A on me kljub temu lovi z vrvicami svoje neskončne ljubezni z eno samo željo: da se ob zadnji uri združiva. Zato Božji volji ne morem pripisovati nič slabega in negativnega, ker je Bog Ljubezen in Dobrota. To, da dopusti trpljenje na duši in telesu, da ne poseže v vsako bolezen s čudežnim ozdravljenjem, pa je skrivnost odrešenjskega načrta za vsakega posameznika. Spodbudno me je pogledal in rekel: »Nikoli ne prenehaj moliti zase in za druge. Ne utrudi se prositi tudi za čudež. Verjemi, da Bog uporabi vsako molitev, samo kje in kako, to mu prepusti. V suši pa mu izročaj svojo nemoč in ga kliči vanjo, da te bo dvignil.«

    V Svetem pismu nam Bog odgovarja
    Bog hoče, da spoznamo Njega, se z njim zbližamo, nato pa ga ljubimo in mu služimo z vso dušo in z vsem svojim srcem. (Matej 22:37, 38; Jakob 4:8) Kaj pomeni izpolnjevati Božjo voljo? To se lahko naučimo iz Jezusovega življenja in njegovih naukov. (Janez 7:16, 17) Jezus ni samo govoril o Božji volji – po njej je tudi živel. Gospod Tvoja in ne moja Volja naj se spolni, je rekel Očetu. Pravzaprav je rekel, da njegov cilj v življenju ni, »da bi delal svojo voljo, temveč voljo« tistega, ki ga je poslal. (Janez 6:38)

    Ali potrebujemo posebno znamenje, videnje ali klic, da bi vedeli, kaj je Božja volja glede mene?
    Ne, saj Božje sporočilo za človeštvo najdemo v Svetem pismu. V njem je zapisano vse, kar vsakdo od nas potrebuje, da bi bil »popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17) Bog hoče, da med drugim uporabljamo Sveto pismo in svoj »razum«, da bi izvedeli, kakšna je Božja volja glede nas. (Rimljanom 12:1, 2; Efežanom 5:17)

    Ali res lahko izpolnjujem Božjo voljo?
    Seveda, saj v Svetem pismu piše: »Božje zapovedi pa niso pretežke za nas.« (1. Janezovo 5:3, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) To ne pomeni, da je Božje zapovedi vedno lahko izpolnjevati. Toda koristi, ki jih boste imeli od tega, bodo odtehtale vloženi trud. Jezus je celo rekel: »Srečni tisti, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo!« (Luka 11:28)

    »Brez Vere je nemogoče biti Bogu po volji,« piše v Svetem pismu. (Hebrejcem 11:6) Vredno je omeniti, da je bil Abraham po tem, ko »je veroval v Boga«, imenovan »Božji prijatelj«. (Jakob 2:23) Tudi Jezus Kristus je poudaril, kako pomembno je verovati v Boga, če želimo biti deležni Božjega blagoslova. (Janez 14:1) Kako si torej lahko pridobimo vero, ki jo Bog išče v ljudeh, s katerimi želimo biti prijatelj? Začnemo lahko tako, da redno molimo k Bogu za navdih in podučitev Svetega Duha in preučujemo Božjo Besedo, Sveto pismo, kjer nam govori Bog, da se spovemo in očistimo svojo dušo, se udeležimo svete maše, ljubimo in odpuščamo, izkazujemo usmiljenje kot Samaritani in delamo dobra dela in služimio bližnjim. S preučevanjem si bomo pridobili »točnejše spoznanje njegove volje« in tako ugotovili, kako bi mu lahko »v vsem ugajali in spolnjevali Božjo Voljo, ki ni v nasprotju z Božjimi Nauki in Svetim pismom«. Bolj ko bomo molili k Bogu, Boga in ljudi ljubili in bolj ko bomo spoznavali Boga in v življenju udejanjali to, kar se bomo naučili o Božjih naukih in pravičnih Božjih zahtevah, močnejša bo naša vera vanj in vedno bolj nam bo blizu, če bomo sponjevali Božjo Voljo in živeli kot je živel Kristus. (Kološanom 1:9, 10)

    • Janez says:

      Addendum
      Pri iskanju Božje volje je bistveno osredotočanje na Boga ter ločevanje med sredstvi in ciljem. Cilj naj bi bil vedno služenje Bogu, sredstva oziroma načini spolnitve pa so stvar izbire – to se sicer zdi samoumevno, in vendar se pogosto zgodi, da imamo sredstvo že v mislih (šel bom na pot okrog sveta, kupil si bom motor, ali poročil se bom, šel bom na Božjepotno Romanje na Brezje, začel bom duhovno prenovo in vsak dan nekaj dobrega naredil, zgradiul bom hišo in si ustvaril družino, večkrat bom molil in bral Sveto pismo, šel bom med ljudi in jim pomagal pom svojih močeh itd.), kako pa bom dosegel cilj (služenje Bogu), pa se bom vprašal kasneje. Naj tudi dodam misel, da je najbolj jasno znamenje, ki potrjuje pravilno odločitev, Božji Mir, ko najdem Boga v Soljudeh, ki se naseli v človekovi duši in ga vanjo lahko položi le Bog, jasnost misli in gorka toplina pri srcu in v duši, ko srečam soljudi, jasnost misli in modrost, kaj hočem narediti brez dvomov in nemira. Bodi pozoren na trenutke, ko si iskreno in z mirno vestjo zadovoljen s seboj, s svojim delom in z ljubeznijo, ki si jo izkazal bližnjemu. Takrat si na pravi poti! V Bogu se spočije moje srce in se umiri moja duša. Le z Božjo Pomočjo in Vodstvom vem kaj je prav in kaj je Božja Volja. Ljudje potrebujejo Ljubezen, Božji Mir in Dobroto, ne le besed, ki pridejo in jih odnese veter. Potrebujejo Boga, ki ga lahko prinesemo Mi, ki smo Kristoforos alki Kristonosci!

      • Miro says:

        BOŽJA BESEDA: “V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas” (1 Tes 5,18).

        Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  58. Miro says:

    Ko je govora o sveti Evharistiji, mi prihajajo na misel svetopisemske besede preroka Ezekiela, ki je zapisal: »Sin človekov, sredi uporne hiše prebivaš. Oči imajo, da bi videli, pa ne vidijo; ušesa imajo, da bi slišali, pa ne slišijo, kajti uporna hiša so« (Ezk 12,2).

    Priporočimo se Svetemu Duhu in skrbno razmislimo o naslednjem odličnem prispevku. Če bomo dovolj odprti za Njegovega Duha in nam bo Gospod podaril, bomo zagotovo »videli« in »slišali«. Kaj je za to najbolj potrebno? Predvsem ponižnost, ponižnost in še enkrat ponižnost!

    »GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI« – MISLI O EVHARISTIJI – OBHAJANJE SVETE MAŠE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU KRISTJANA

    POSVETITEV JE SPREMENJENJE

    Kardinal John Henry Newman je menil: »Živeti pomeni spremeniti se; in biti popoln pomeni spremeniti se pogosto.« Obstati in okameneti je znamenje smrti. Seveda ne gre za samovoljno spreminjanje življenja enostavno zaradi novega. Smo namreč povabljeni, da postanemo vedno še bolj takšni, kakršne si nas je zamislil Bog. To je pravo stremljenje za svetostjo. Velja razviti bistveno in odvreči nebistveno.

    Lahko smo prepričani: vsaka maša me spremeni, nas spremeni, spremeni svet. Odločilno vprašanje je, ali se hočem dati spremeniti? Predvsem gre za rast v ljubezni. Čustvenemu zaznavanju se maša lahko zdi kdaj pa kdaj enolična. Verjetno bo podobno tudi s poteki in dejavnostmi v vsakdanjem življenju. Ljubezen pa vedno znova napravi vse ponovno lepo in zanimivo: »Vedno isto živeti, z večjim veseljem, mirneje, bolje in drugače iz ljubezni do Jezusa« (mati Julija).

    OBHAJILO JE POVEZANOST V LJUBEZNI

    Navadno se hrana, ki jo zaužijemo, spremeni v nas same. Po nadnaravni hrani svetega obhajila pa se mi spremenimo v to hrano. Vstopimo v najgloblje »communio« (»communio« pomeni v latinščini tako občestvo kot tudi obhajilo) z Jezusom Kristusom: »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem« (Jn 5, 56). Ko smo prejeli sveto obhajilo: kako dobro izrabljamo dragoceni čas neposredno po obhajilu? Ali hrepenimo nato po tem, da bi postali v vsem eno s Kristusom?

    Občestvo (communio) s Kristusom nas zedinja z Njim, pa tudi med seboj. Kristus ustanavlja med tistimi, ki se obhajajo, sorodstvo nadnaravne vrste. Apostol Pavel to izrazi takole: »Mar blagoslovljeni kelih zahvale ni udeležba pri Kristusovi krvi? Mar kruh, ki ga lomimo, ni udeležba pri Kristusovem telesu? Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo, ker smo vsi deležni enega kruha« (1 Kor 10, 16s)

    CERKEV ŽIVI IZ EVHARISTIJE

    Cerkev kot skupnost, kot skrivnostno Kristusovo telo, kot »občestvo« (»communio«), živi pred vsem iz svetega obhajila. Spomnimo se le na naslov okrožnice »Ecclesia de Eucharistia« (»Cerkev iz evharistije«). To medsebojno »občestvo« postaja konkretno v majhnih in velikih dejanjih ljubezni: na primer v pripravljenosti odpustiti krivdo; ali v ljubeznivem prenašanju drugega kljub njegovim značajskim potezam, ki mi gredo včasih na živce. Teoretično zgleda to dokaj lahko, v praksi pa je lahko težko premagati neljubeznive reakcije, ki so prešle v meso.

    SVETA MAŠA IMA NAJVEČJO MOČ ZA »PREOBLIKOVANJE V KRISTUSU«

    Prosimo Kristusa za njegovo pomoč. Brez njega se ne bo ničesar spremenilo. Terezija iz Lisieuxa pričuje: »Da, čutim to, da kadar izkažem ljubezen, deluje v meni edino Jezus. Kolikor bolj sem združena z njim, toliko bolj ljubim vse moje sestre.«

    Zaupajmo v to, da ima sveta maša največjo moč za »preoblikovanje v Kristusu«. Še bolj živimo iz nje! Molitev matere Julije, ki sledi, je primerna ob različnih priložnostih. Izraža temeljito pripravljenost, da se podarimo Gospodu in dopustimo, da nas on preobrazi.

    MOLITEV MATERE JULIJE

    »Gospod,
    stori, da bo moje srce
    pripravljeno sprejeti tebe:
    S svojo milostjo
    napravi v mojem srcu
    prostor in svobodo,
    da boš mogel v njem graditi,
    kar je tebi všeč.
    Odstrani v meni, kar ti je napoto.
    Prešini, kar ovira tvoje delovanje.
    Dopolni, kar mi manjka,
    nenehno pomnožuj,
    kar vodi k tebi,
    da me bo tvoja prekipevajoča milost
    očistila v luči tvojega prihoda.
    Amen.«

    Povzeto po spletni strani: Župnija sv. Martina Trbovlje

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  59. Miro says:

    KAKO SE UČITI ŽIVETI IZ EVHARISTIJE?

    Najprej se v molitvi priporočimo Svetemu Duhu, nato se skrbno poglobimo v razmišljanje prof. dr. Slavka Krajnca. Kot poudarja, je življenje predragoceno, da bi ga smeli kar tako živeti. Zato je prav, da se učimo živeti iz evharistije in da smo Cerkev iz evharistije!

    http://www.liturgija.si/wp-content/uploads/2010/10/Evhatistija-po-evharistiji.pdf

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate

  60. Miro says:

    EVHARISTIJA NAS DAN ZA DNEM PRIPRAVLJA NA DOKONČNO SREČANJE VEČNEGA ŽIVLJENJA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Naš način mišljenja se sklada z evharistijo
    in tudi evharistija se sklada z našim
    načinom mišljenja.
    (Irenej iz Lyona)

    Evharistija učenca spodbuja,
    naj se daje bratom,
    naj on sam postaja »evharistija«,
    podaljšanje Jezusovega daru
    v tisočerih življenjskih okoliščinah
    in ob nadvse številnih
    konkretnih obličjih bližnjega.
    (Piero Coda)

    Duše, ki čutijo sveto lakoto,
    se ne zadovoljijo z evharističnih kruhom,
    ampak iščejo prigrizek trpljenja –
    in Jezus jim ga podeli v izobilju.
    (Ray Lawrence)

    Evharistija nas dan za dnem pripravlja
    na dokončno srečanje večnega življenja,
    za katero smo bili rojeni
    in za katero živimo.
    (Anastasio Ballestrero)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  61. Janez says:

    Kardinal JoseMaria ESCRIVA: MOLITEV K BOGU MOJEGA ŽIVLJENJA
    Molitev k Bogu mojega življenja je za nas verne kristjane zelo pomembna. Če nam Bog pomeni življenje, nas ne sme presenečati, da mora biti naš krščanski obstoj prepreden z molitvijo. Vendar ne mislite, da je molitev dejanje, ki ga izpolniš in potem opustiš. Pravični se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. Zjutraj mislim nate in popoldne se moja molitev kakor kadilo usmerja predte. Ves dan je lahko čas molitve: od večera do jutra in od jutra do večera. Celo več: kot nas opominja Sveto pismo, mora tudi spanec biti molitev. Spomnite se, kaj nam o Jezusu povedo evangeliji. Včasih je celo noč preživel v intimnem pogovoru z Očetom. Kakšno ljubezen je v prvih učencih zbudila podoba Kristusa v molitvi! Ko so tako opazovali to stalno držo svojega Učitelja, so ga nekoč zaprosili: Domine, doce nos orare, Gospod, nauči nas moliti.

    Sveti Pavel — orationi instantes, vztrajajte v molitvi, kot piše — povsod širi živi Kristusov zgled. In sveti Luka kot s čopičem prikaže način dela prvih učencev: vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi. Prekaljenost dobrega kristjana, po milosti, pridobimo v kovačnici molitve; in ker se molitev hrani iz življenja samega, se ne razvija le na en način. Srce si navadno olajšamo s pomočjo besed, z molitvami izraženimi z glasom, ki nas jih je naučil Bog sam, npr. Oče naš, ali pa po svojih angelih, npr. Zdrava Marija. Drugikrat bomo uporabili molitve, ki jih je prečistil čas in s katerimi so svojo pobožnost izražali milijoni bratov v veri. Te so lahko liturgične — lex orandi —, ali take, ki so se rodile iz strasti zaljubljenega srca, kot so številni marijanski odpevi: Sub tuum praesidium …, Memorare …, Salve Regina …

    Ob drugih prilikah nam bo dovolj nekaj izrazov, izstreljenih kot puščice, iaculata: to so pobožni vzkliki, ki se jih naučimo ob pozornem branju Jezusove zgodbe: Domine, si vis, potes me mundare, Gospod, če hočeš, me moreš očistiti; Domine, tu omnia nosti, tu scis quia amo te, Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad; Credo, Domine, sed adiuva incredulitatem meam, verujem, Gospod, toda pomagaj moji neveri, utrdi mi vero; Domine, non sum dignus, Gospod, nisem vreden; Dominus meus et Deus meus, moj Gospod in moj Bog … in še drugi vzkliki, kratki in ganljivi, ki privrejo iz notranje gorečnosti duše in odgovorijo na konkretne okoliščine. Življenje molitve pa mora temeljiti še na nekaj trenutkih dneva, ki jih posvetimo samo odnosu z Bogom; trenutkih pogovora brez besed, če je le mogoče ob tabernaklju, da se Bogu zahvalimo za to — samo! — dvatisočletno čakanje. Ta pogovor z Bogom je notranja molitev, od srca k srcu, pri kateri sodeluje vsa duša: razum in domišljija, spomin in volja. To je meditacija, ki prispeva k temu, da naše ubogo človeško življenje, naše običajno vsakdanje življenje dobi nadnaraven pomen.

    S pomočjo tega časa meditacije, molitev izraženih z glasom in pobožnih vzklikov bomo svoj dan povsem naravno in neopazno spremenili v nenehno hvalo Bogu. Ostali bomo v njegovi navzočnosti, kot tudi zaljubljenci stalno usmerjajo svoje misli k ljubljeni osebi, in vsa naša, tudi najmanjša dejanja bodo polna duhovnih sadov. Ko torej kristjan stopi na pot neprekinjenega odnosa z Bogom — in ta pot je namenjena vsem, ne samo izbrancem —, se njegovo notranje življenje krepi, postaja gotovo in trdno; in v človeku se utrdi ta boj, prijeten in zahteven obenem, da bi do konca izpolnil Božjo voljo. Na podlagi življenja molitve lahko razumemo tudi drugo temo, o kateri govori današnji praznik: apostolat, uresničevanje nauka, ki ga je Jezus izročil svojim tik pred vnebohodom: in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.

  62. Janez says:

    Papež Frančišek: »Gospod, nauči nas moliti!«

    1)Jezus se umika na samotne kraje
    »Evangeliji so nam izročili mnoge zelo žive podobe o Jezusu kot človeku molitve. Kljub pomembnosti njegovega poslanstva in zahtevam mnogih ljudi, Jezus čuti potrebo, da se umakne v samoto in moli. Markov evangelij nam o tem pripoveduje že na prvi strani, ko začne govoriti o Jezusovem javnem delovanju (glej Mr 1,35). Jezusov prvi dan v Kafarnáumu se je končal zmagoslavno. Ko je sonce zašlo, je množica bolnih prišla pred vrata, kjer je Jezus bival. Mesija oznanja in ozdravlja. Uresničijo se starodavne prerokbe in pričakovanja mnogih ljudi, ki trpijo: Jezus je Bog, ki je blizu, je Bog, ki rešuje. A tista množica je še vedno majhna, če jo primerjamo z mnogimi drugimi množicami, ki se bodo zbirale okoli preroka iz Nazareta. V nekaterih trenutkih gre za ogromno ljudi. Jezus je v središču vsega, pričakovan s strani ljudi, je odgovor na upanje Izraela. Pa vendar se jim Jezus izmakne. Ne ostane ujetnik pričakovanj ljudi, ki so ga že izvolili za vodjo. Nevarnost je, da se voditelji preveč navežejo na ljudi in ne ohranijo distance. In Jezus se tega zaveda. Že prvo noč v Kafarnáumu dokaže, da je zares izviren Mesija. Tik pred zoro učenci iščejo Jezusa, a ga ne najdejo, dokler ga Peter navsezadnje ne izsledi na samotnem kraju, popolnoma potopljenega v molitev. In mu pravi: ‘Vsi te iščejo’ (Mr 1,37). Zdi se, da se trditev nanaša na splošen uspeh, kot dokaz, da je njegovo poslanstvo uspelo. Jezus pa pravi svojim učencem, da mora iti drugam, da niso ljudje tisti, ki iščejo njega, ampak je On tisti, ki išče ljudi. Zato ne sme ostati, ampak mora neprenehoma romati po poteh Galileje (glej Mr 38-39). Je romar, ki gre proti Očetu, medtem pa moli. Vse to se zgodi v eni noči molitve.

    2)Kakor da vse vodi Jezusova molitev
    Na kakšni od svetopisemskih strani se zdi, da vse vodi Jezusova molitev, njegova bližina z Očetom. Tako bo predvsem v noči na vrtu Getsemani. Za zadnji del Jezusove poti, najtežji od vseh, ki jih bo prehodil, se zdi, da dobi svoj smisel v stalnem poslušanju, ki ga Jezus namenja Očetu. Zagotovo ni lahka molitev, ravno nasprotno, je dejanska agonija, pa vendar je molitev, ki je zmožna podpirati tisto pot križa. Bistveno je, da Jezus molil. Jezus je goreče molil v javnih trenutkih, ko je s svojim ljudstvom delil bogoslužje, a prav tako je iskal kraje zbranosti, ki so bili ločeni od vrveža sveta, kraje, ki so omogočili, da se je spustil v skrivnost svoje duše. Jezus je prerok, ki pozna kamne v puščavi in se vzpenja v višine gora. Zadnje Jezusove besede, preden je izdihnil na križu, so besede psalmov.

    3)Gospod, nauči me moliti
    Jezus je molil kakor vsak človek na svetu. Pa vendar njegov način molitve vsebuje skrivnost, nekaj, kar zagotovo ni ušlo pogledu njegovih učencev, če v evangelijih najdemo tako enostavno in neposredno prošnjo: ‘Gospod, naúči nas moliti’ (Lk 11,1). Videli so ga namreč moliti in so se njegovega načina želeli tudi sami naučiti. Jezus jih ne zavrne, ni ljubosumen na svojo bližino z Očetom, ampak je prišel ravno za to, da bi nas uvedel v ta odnos z Očetom. Tako svojim učencem postane učitelj molitve, kar zagotovo želi biti za vsakega med nami. Tudi mi torej moramo reči ‘Gospod, nauči me moliti. Nauči me.’ Čeprav morda molimo že mnogo let, se moramo molitve vedno učiti! Človekova molitev, to hrepenenje, ki se rodi na tako zelo naraven način v njegovi duši, je morda ena največjih skrivnosti vesolja. In niti ne vemo, če je molitev, ki jo namenjamo Bogu, zares tista, ki bi jo On hotel slišati. Sveto pismo nam govori tudi o neprimernih molitvah, ki jih Bog na koncu zavrne. Spomnimo se na priliko o farizeju in cestninarju. Samo cestninar se je vrnil opravičen domov, ‘kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan’ (Lk 18,14). Molitev je vedno treba začeti s ponižnostjo, kajti ponižno molitev Gospod sprejme. Zato je najprimerneje, da prosimo z besedami učencev: ‘Gospod, nauči nas moliti!’ In On zagotovo ne bo dopustil, da bi naša prošnja padla v prazno.«

    (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v Avli Pavla VI.; Vatikan, 5.12.2018)

    NEKAJ ISKRIC GLEDE MOLITEV OČENAŠA
    Zato takrat, ko bo naša vera šibka, tudi mi prosimo z učenci »Gospod, nauči nas moliti« in recimo: Oče naš, ki si v nebesih.
    Ko bi bili na tem, da pozabimo na Gospoda, prosimo: Posvečeno bodi tvoje ime.
    Ko bomo malodušni zaradi našega življenja ali razmer v svetu, prosimo: Pridi tvoje kraljestvo.
    Ko se bomo morali odločiti o kakšni pomembni stvari in bi nas mikalo, da bi se odločili za najlažjo pot, recimo: Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji.
    Ko se bomo pritoževali nad majhnimi težavami in pozabljali, da je na milijone ljudi ubogih in lačnih, molimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
    Ko nas težijo naši grehi in ko težko odpuščamo drugim, prosimo: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.
    Ko nas vznemirjajo skušnjave, molimo: Ne vpelji nas v skušnjavo.
    Ko se nam bo težko obvladati, prosimo: Reši nas hudega.
    Ko se bomo preveč ukvarjali s sabo in s svojo pomembnostjo, recimo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj.

    Ognjišče Božo Rustja.

  63. Miro says:

    SV. MATI TEREZIJA JE MOČ ZA LJUBEZEN DO UBOGIH ČRPALA V SVETI EVHARISTIJI!

    BOŽJA BESEDA: IN VZEL JE KRUH, SE ZAHVALIL, GA RAZLOMIL, JIM GA DAL IN REKEL: »TO JE MOJE TELO, KI SE DAJE ZA VAS. TO DELAJTE V MOJ SPOMIN.« PRAV TAKO JE PO VEČERJI VZEL TUDI KELIH IN REKEL: »TA KELIH JE NOVA ZAVEZA V MOJI KRVI, KI SE PRELIVA ZA VAS.« (Lk 22, 19-20)

    Duhovna misel: »Naša dnevna molitev je sveta maša, kjer se darujemo z razpetim Kristusom in razdajamo najubožnejšim med ubogimi. Naše življenje je povezano z Jezusom v evharistiji. Vera in ljube¬zen, ki izhajata iz evharistije, nas usposabljata, da vidimo njega v žalostni preobleki ubogih. In v tem je ena sama Jezusova ljubezen, kot je ena sama oseba v ubogem – Jezus … Če resnično ljubimo uboge, mora biti naš prvi stik z Jezusom v svetem zakramentu. Potem bo lahko nositi ubogim našo ljubezen do Jezusa. Ali živim iz maše ves dan?« (sv. Mati Terezija)

    Molimo: Slava, tebi Jezus, Ti si živi Kruh življenja! Poživi našo vero v skrivnost svete evharistije, ki je vir in višek vsega krščanskega življenja.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Janez says:

      SOČUTJE
      Bog še vedno ljubi svet in je poslal vas in mene, da smo Njegova ljubezen in Njegovo sočutje do ubogih. Po nas, Misijonarkah ljubezni, Bog razkazuje Svojo ljubezen, še posebej do najbolj ubogih med ubogimi, in nas pošilja k še posebej ubogim. Kozarec vode, ki ga ponudite ubogemu, bolnemu, način, kako povzdignete umirajočega ali daste zdravilo gobavemu, način, kako nahranite dojenčka ali učite nevednega otroka, vse to je Božja ljubezen v današnjem svetu… Naj se te besede vtisnejo v vaš razum: Bog danes še vedno ljubi preko vas in preko mene. Naj vidim to Božjo ljubezen v vaših očeh, v vaših dejanjih, v načinu, kako se gibljete. Bog danes ljubi preko vas in preko mene. Ali smo tu? Smo me ta ljubezen in to sočutje? Bog dokazuje, da nas Kristus ljubi, da je On prišel, da bi bil Očetovo sočutje. Danes Bog ljubi preko mene in preko vas in preko vseh tistih, ki so Njegova ljubezen in sočutje na svetu.

      IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
      Zelo majhne so stvari, ki jih počno sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost.

      SLUŽITI Z RADOSTJO
      Služite Jezusu z radostjo in veseljem duha, odvrzite in pozabite vse težave in skrbi. Da bi lahko to storili, morate moliti ljubeče kakor otroci, z željnim hrepenenjem, da bi mnogo ljubili in bi Ljubezen, ki ni ljubljena, postala ljubljena.

      RADOST LJUBITI JEZUSA
      Lahko hranite radost ljubezni do Jezusa v svojih srcih in delite to radost z vsemi, s katerimi pridete v stik. To izžarevanje radosti je nekaj resničnega, saj nimate razloga, da ne bi bili veseli, ker imate Kristusa s seboj – Kristusa v vaših srcih. Kristusa v evharistiji, Kristusa v ubogih, ki jih srečate, Kristusa v nasmehu, ki ga podarite in v nasmehu, ki ga prejmete. Da, morate živeti lepo in se ne prepustiti duhu sveta, ki dela bogove iz moči, bogastva in užitkov, zaradi katerih pozabljate, da ste bili ustvarjeni za večje stvari – zato, da ljubite in ste ljubljeni.

      Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.«
      Dragi Jezus, pomagaj razširiti Tvoj prijeten vonj, kamorkoli grem. Poplavi mojo dušo s Svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežari in prevzemi moje celotno bitje, tako da bo moje življenje lahko le odsev Tvojega. Sveti skozi mene in bodi tako navzoč v meni, da bo lahko vsaka duša, ki jo srečam čutila Tvojo navzočnost v moji duši. Ko me pogledajo, naj ne vidijo več mene, ampak samo Jezusa! Ostani z menoj in tedaj bom začela sijati kot Ti siješ, sijati kot svetilnik za druge. Ta luč, o Jezus, bo vsa od Tebe; nič od nje ne bo mojega. Ta luč boš Ti, sijoč na ostale skozi mene. Naj te torej hvalim kot Ti je najljubše, s tem, da sijem na druge. Naj Te oznanjam brez pridiganja, ne z besedami, ampak z zgledom, s to močno silo, s privlačnim vplivom tega kar delam, z očitno polnostjo ljubezni, ki je v mojem srcu Zate.

      Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril – ker me je ljubil.
      Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil.
      Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni – ker me ljubi.
      Amen.

      Sveta Mati Terezija

      Jezus, v tišini svojega srca Te častim.
      Kdo je Jezus zame? Jezus je – Bog .Božji sin. Druga oseba Svete Trojice. Marijin sin. Beseda, ki je meso postala.Jezus je – Beseda, ki jo govorim. Luč, ki jo prižgem. Življenje, ki ga živim. Ljubezen, s katero ljubim. Veselje, ki ga delim. Mir, ki ga dajem. Moč, ki jo uporabljam. Lačni, ki jih nasičujem. Nagi , ki jih oblačim. Brezdomci, ki jih sprejemam. Bolni, ki jih oskrbujem.Otroci, ki jih učim. Osamljeni, ki jih tolažim. Nepriljubljeni, ki jih sprejemam. Duševno bolni, s katerimi prijateljujem. Jezus je – nemočni – ki jim pomagam. Klošar – ki ga sprejmem. Gobavec – ki ga umijem. Pijanec – ki ga vodim. Kruh življenja – ki ga zaužijem. Daritev – ki jo ponujam….

      In Jezus je Materi Tereziji naročil: “Pojdi v temo bede in uboštva in bodi moja Luč”. Vsako razglabljanje je človeško nepopolno, ker je spolnjevala Božjo Voljo in stanovitno služila Bogu in Ljudem do smrti! Ni je poganjala le Sveta Evharistija Miro, poganjala jo je tudi silna in globoka Ljubezen do Jezusa in ubogih in Spolnjevanje Božje Volje; kljub težkočam in oviram ter življenja v Temi brez znakov Božjega Bklagoslova je stanovitno Vztrajala do smrti in Ljubila Boga! Bila je nosilka dejavne Vere, ki se je evangelijsko prelila v služenje Bogu in Ljudem. Vse je potrebno tako Sveta Evharistija, Molitev, Globoka Vera in Evangelizacija, saj bomo nekoč vprašani, kako smo pomnožili v dobro ljudi od Boga darovane Talente in koliko smo Ljubili ter dobrega naredili vse v Večjo Božjon Slavo! Bog bo sodil ne mi ljudje, ki premalo vemo in nismo dovolj modri in usmiljeni!

      Razodetje 2,19: Vem za tvoja dela, za tvojo ljubezen, za tvojo vero, za tvoje služenje in za tvojo stanovitnost. Tudi vem, da so tvoja poslednja dela številnejša od prejšnjih.

  64. Janez says:

    BOG NAS NEŽNO NAGOVORI, KO PONIŽNO IN Z GOREČO VERO MOLIMO
    Bog nam govori in nam sporoča vedno z nežnim tihim glasom. Njegova govorica je tako neznatna in delikatna, da jo lahko že majhna sapica izniči. Prisluhnimo Bogu v miru in tišini, kaj nam sporoča. Bog vedno odgovarja na ponižno molitev, polno vere in zaupanja, ko imamo dober namen pomagati ali narediti nekaj dobrega. Pogosto Bog ne odgovarja takoj – tako je potrebno čakati. V čakanju pa se razodeva čar poslušanja, ponižnosti, vera, zaupanje. V pričakovanju na Božji odgovor pogosto v nas zraste zavest lastne odgovornosti. Tako pričakovanje požene v nas neke mehanizme, da mi iz naše strani naredimo vse, da bi tudi Bog lahko iz njegove storil vse. Tu sorazlogi da nekatere rešitve pridejo šele kasneje.Vendar Bog zelo pogosto odgovarja. Problem seveda ne leži v njegovem odgovoru, pač pa v našem vprašanju. Smo iskreni ali nismo? Če nismo iskreni –tudi Boga ne moremo čutiti. V tej točki je nekaj podrobnejših poudarkov:
    a) Bog nikoli ne govori proti »zdravi pameti«
    b) je vedno na strani dobrega, pravega in resnice, posebno ko želimo dobro drugemu
    c )ni nikoli neiskren do naših potreb, počutij, težav…
    d) nikoli ne podpira naše hudobije, egoizma in igračkanja z njim, ne podpira naših utvar in iluzij, ošabnosti in ambicioznosti (povzpetnost na račun drugega)
    f) pogosto govori proti naši volji, kar nam ni prav ali pač?!
    g)govori mi iskreno celo to, kar mi ni všeč (kar mi ni po godu)
    h) pogosto govori takrat, ko bi jaz raje, da bi on molčali)
    g) govori tudi preko molka, tišine, drugih ljudi, Svetega pisma…

    Navaditi se moramo poslušati Boga, priučiti se moramo sposobnosti slišati in poslušati Boga, druge, ne le sebe. Imamo dvoje ušes in ena usta zato, da manj govorimo in več poslušamo! Kdor si te sposobnosti noče, ne more ali ne zna pridobiti, tvega, da Boga ne bo slišal celo takrat ko bo ta »glasno grmel«. Bog normalno ne uporablja druge poti za komunikacijo in spoznanje, kot je naš intelekt (razum, navdihnjen od Boga), naš občutek za ljubezen, za pravično, za dobro in našo vest, ko molimo in živimo po Evangeliju, kot nas uči Jezus in ko pomagamo in služimo drugim. Najpoglavitnejši problem je naša iskrenost v tem, kako si razlagamo in kako spolnjujemo Božjo voljo. Veliko več naše pozornosti bi morali posvetiti stvarem, ki od nas terjajo velike odgovornosti ali velike odločitve, našo vero in molitve, da delamo vse prav in v dobro nas in tudi drugih ljudi. Kaj in kako takrat moliti? Pomembno je, da sledimo svoji vesti, da tej zaupamo in da imamo pravi odnos do vere, da smo Ljubečiu, Usmiljeni, Dobri in da pomagamo ter služimo drugim. Božji odgovor v sebi vedno nosi dovolj rahločutnosti in modrosti: v Božjem odgovoru je vedno dovolj svetlobe (luči) za tistega, ki je »blage« volje –zakaj Bog vedno upošteva našo osebnost in svobodno voljo. Bog nikoli nikogar ne sili, ker ima svbobodno voljo. To je podoba Boga, vzgojitelja in Usmiljenega Dobrotnika, ki nas vedno Ljubi in nam hole le vse dobro. Molimo iskreno in goreče, da nas bo Bog slišal in uslišal. In naj nam moligtve pomagajo, da bomo vso Ljubezen in Dobroto prelili v Življenje! Ko bomo pomagali in služili drugim in odložili človeški egocentrizem, ki je v tem, da mislimo le nase in na svoje želje in potrebe, bomo odprili srce Gospodu in Gospod nas bo sklišal in uslišal; zato, ker hočemo z molitvijo in dejanji Dobrote in Usmiljenja ter služenja bližnjim tako kot Jezus prinašati Luč, Dobroto in Usmiljenje sebi in drugim na svet in tako pokazati, da Ljubimo Boga in Ljudi!

    Medmrežje Nauči nas Moliti, dopolnjeno in razširjeno; že objavljeno.

    »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (Jn, 10,10)

    »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« (Jn 13, 34)

  65. Janez says:

    Kjerkoli smo mi vsi, na vsakem kraju, ob vsaki uri in ob vsakem času, vsak dan in nenehno verujmo, ljubimo, častimo, molimo, služimo poveličujmo in se ZAHVALJUJMO Večnemu Bogu. (Sv. Frančišek) Jezus in Frančišek nista nikoli bežala pred Bogom. Pustila sta, da je Bog svojo ljubezen delil z njima. In ob obema, čeprav ju ne dosegamo (še), nam je dobro. Zbujata nam upanje in radostno veselje zaradi Odrešitve in Odpuščanja Grehov, da Bog nikakor ne misli nehati hoditi za človekom, ki beži pred njim ali se odmika od Boga. Bog se v tem ni in se ne bo spremenil. Nikoli. Vedno bo iskal Človeka, ker nas vse ljudi Ljubi! (Frančiškani).

    2 Korinčanom 2, 15: Vse to je namreč zaradi vas, da bi se milost zaradi večje množice pomnožila in s tem obogatila zahvaljevanje v Božjo slavo.

  66. Janez says:

    MOLITEV
    Blažena (blagrovana) strogost
    Blagor nam, če v svojem življenju na prvo mesto postavljamo Boga, v besedah in v delih.
    Blagor nam, če se zadovoljimo s tistim, kar potrebujemo, če delamo, da bi živeli in ne živimo, da bi delali.
    Blagor nam, če naš cilj ni kopičiti bogastvo ali ‘debeliti’ bančni račun.
    Blagor nam, če nas grajajo, ker nosimo vedno isto obleko.
    Blagor nam če se znamo odreči sodobnim modnim trendom in ne zapravljamo za draga oblačila in dodatke.
    Blagor nam, če se nam posmehujejo, ker imamo majhen, star avto.
    Blagor nam, če smo zadovoljni s preprostim in gostoljubnim domom.
    Blagor nam, če nimamo vikenda v hribih ali počitniške hišice na morju.
    Blagor nam, če pripravljamo enostavne jedi in ne kuhamo samo izbrano hrano.
    Blagor nam, če nas je sram, ko smo se prenajedli ali spili preveč.
    Blagor nam, če ostanke hrane ne mečemo v smeti, ampak jih uporabimo kako drugače.
    Blagor nam, če se ob krstu, prvem obhajilu, birmi ali poroki ne pustili zapeljati zunanjostim.
    Blagor nam, če ne zapravljamo prostega časa za draga potovanja, za užitek ali razvedrilo, ampak ga raje posvetimo Bogu in dobrim delom.

    Za kristjana uboštvo ni beg in ločitev od materialnega, ni ravnodušnost do stvari. Kristjanu ne sme biti vseeno za stvari, stvarstvo … mora skrbeti zanj in ne sme z njimi malomarno ravnati … Ne, uboštvo ni zanemarjanje materialnega, na račun duhovnega. (papež Benedikt XVI.)

    Prosimo Gospoda za milost, da bi bili svobodni od navezanosti na bogastvo; za milost, da bi gledali Njega, ki je zelo bogat v svoji ljubezni in zelo bogat v svoji velikodušnosti, v svojem usmiljenju; za milost, da bi pomagali drugim z dajanjem miloščine, in to tako, kot dela On. (papež Frančišek)

  67. Miro says:

    PRAZNIK GOSPODOVEGA RAZGLAŠENJA ALI SVETIH TREH KRALJEV NAM BUDI NAŠE HREPENENJE PO SREČANJU Z JEZUSOM KRISTUSOM!

    Praznik so poleg 25. decembra (božič, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oz. razglašenje.

    Več o tem na:
    https://katoliska-cerkev.si/praznik-gospodovega-razglasenja

    Praznik Gospodovega razglašenja ali svetih treh kraljev nam budi naše hrepenenje po srečanju z Jezusom Kristusom. Da ga bomo vredni, mu moramo izkazovati božjo čast in biti voljni srečo vere vanj posredovati še drugim. Priznajmo, da to za nas marsikdaj premalo velja in obenem svojo krivdo obžalujmo, da bomo svete prazniške skrivnosti vredno obhajali … Današnji praznik vsem kristjanom narekuje, naj z molitvijo in z deli sodelujemo s Kristusovo Cerkvijo, »da bi ves svet v polnosti prešel v Božje ljudstvo«. To se pravi, naj vsi sodelujemo pri misijonskem delu Cerkve. Prosimo torej Gospoda, naj nakloni milost vere tudi nevernim, da bodo »vsi prišli k spoznanju resnice in se zveličali«. (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  68. Janez says:

    SVETI TRIJE KRALJI
    Epifanija ali Gospodovo Razglašenje
    Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku. Ker so sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija (grško: επιφάνεια [epifania] = razglasitev) oziroma tudi teofanija (grško:θεοφάνεια [theofania] = razglasitev boga).

    Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik Svetih treh kraljev, s čimer sv. trije kralji vsebinsko dopolnjujejo dogodek Gospodovega razglašenja. Sam praznik so poleg 25. decembra (božič) uvedli na začetku 4. stol. In sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo »epifanija« so začeli označevati predvsem prihod modrih iz Jutrovega (vzhoda), saj pomeni prikazanje, oziroma razglašenje. Pisec Matejevega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo in miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangelijih niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar (Kaspar, Melhior, Baltazar).

    Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega Kralja, ter ga razglasili med svojimi rojaki. – Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer, zato je na Slovenskem v navadi blagoslov domov -kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom. Stara navada je tudi, da na predvečer praznika ponekod napišejo nad hišne duri : +G+M+B+ in letnico.

    Ker so sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija. Marsikje v Sloveniji in Evropi je v času okoli praznika Svetih treh kraljev, oziroma Gospodovega razglašenja, razširjen običaj, da po hišah hodijo skupine kolednikov, zvezdonosec in sv. trije kralji, ki pojejo značilne koledniške pesmi, oznanjajo veselo vest, da se je v Betlehemu rodil Kristus (gr. Odrešenik) in v današnjem času zbirajo darove za potrebe misijonov. Sveto pismo pripoveduje, da so modri prinesli dragocene darove zlata, kadila in mire, tako koledniki simbolično vabijo k darovanju tudi druge ljudi. On, ki je ustvaril svet, On, ki se je rodil v Betlehemski votlini ter On, ki še vedno biva med nami po sveti evharistiji, je Tisti živi Bog, ki nas nagovarja, nas ljubi, je do nas Dober in Usmiljen, ki nam želi Božji Mir in vse Dobro, nas želi pripeljati v večno življenje.

    Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« (Mt 2, 1-2)

  69. Miro says:

    JAGNJE BOŽJE JE TISTI, KI JE POSTAL DARITVENA ŽRTEV ZA NAŠE ODREŠENJE!

    BOŽJA BESEDA: »NASLEDNJI DAN JE ZAGLEDAL JEZUSA, DA PRIHAJA K NJEMU, IN JE REKEL: »GLEJTE, BOŽJE JAGNJE, KI ODVZEMA GREH SVETA.« (Jn 1,29)

    Daljši evangeljski odlomek:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C29-34&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Eno izmed Jezusovih imen je tudi Jagnje Božje. To je tisti, ki je postal daritvena žrtev za naše odrešenje. Ime po hebrejsko nakazuje bistvo osebe in stvari. Če se torej imenujem kristjan, potem to nakazuje, da naj živim v Kristusu in Kristus v meni (prof. Tone Ciglar).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Jagnje Božje! Gospod, okrepi mojo šibko vero vate, ki odjemlješ greh sveta!

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  70. Hvala says:

    ZAKRAMENT SVETEGA ZAKONA

    Preko zakramenta svetega zakona želi Bog zavarovati družino. Družino želi zavarovati sam Bog, kakor je zavaroval svojo Sveto družino, ko je pred Herodom bežala v Egipt.

    Bog, ki je ustvaril človeka iz ljubezni, ga je tudi poklical k ljubezni, temeljni in prirojeni poklicanosti vsakega človeškega bitja. Kajti človek je ustvarjen po podobi in sličnosti Boga (1 Mz 1,27), ki je on sam ljubezen (prim. Jn 4,8.16). Ker ju je Bog ustvaril kot moža in ženo, postane njuna medsebojna ljubezen podoba absolutne in neminljive ljubezni, s katero Bog ljubi človeka. Človek je v Stvarnikovih očeh dober, zelo dober (prim. 1 Mz 1,31). In ta ljubezen, ki jo Bog blagoslavlja, je določena, da postane rodovitna in bi se uresničevala v skupnem delu ohranjevanja stvarstva: »In Bog ju je blagoslovil in jima rekel: »Rodita in se množita, napolnita zemljo in si jo podvrzita« (1 Mz 1,28).« (KKC 1604)

    Zvezo med možem in ženo imenujemo zakon. Je osnova iz katere se razvije družina. Družina tako nadaljuje Božje stvariteljsko delo. Zatorej postane družina izvrstno orodje Božje ljubezni, ko Bog nadaljuje svoje delo tu na zemlji.

    CELOTEN ČLANEK O ZAKONSKI ZVEZI MED MOŽEM IN ŽENO, KI JE SKLENJENA Z BOGOM PREBERITE V PRILOGI. ZELO POMEMBNO JE ,KADAR SE ŽENSKA IN MOŠKI ODLOČITA ZA SKUPNO ŽIVLJENJE, DA TO POTRDITA PRED BOGOM, KI BLAGOSLOVI NJUNO SKUPNO POT. PREKO ZAKRAMENTA SVETEGA ZAKONA, BO GOSPOD DELIL MILOSTI, KI BODO POMAGALE PRI HOJI NA SKUPNI POTI , POMAGAL BO VZTRAJATI V TEŽAVAH, BRIDKOSTIH, VZTRAJATI V REVŠČINI IN BOGASTVU.

    VSI, KI ŽIVIJO V SKUPNOSTI BREZ SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE PRED BOGOM, TO LAHKO VEDNO STORIJO. GOSPOD BO SPREJEL ODLOČITEV Z ODPRTIMI ROKAMI.

    http://zupnija-rakek.rkc.si/zakrament-svetega-zakona/

    • Hvala says:

      Pripis!

      PRI CERKVENI POROKI NI LOČITVE!

      Številni so danes v mnogih deželah katoličani, ki se zatečejo k razporoki po civilnih postavah in ki civilno sklenejo novo zvezo. Cerkev v zvestobi do besede Jezusa Kristusa,

      “Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje«: Mr 10,11–129), trdi, da takšne nove zveze ne more priznati za veljavno, če je bil prvi zakon veljaven. Če sta se ločenca civilno ponovno poročila, sta v položaju, ki objektivno nasprotuje božji postavi. Od tedaj naprej ne moreta pristopati k svetemu obhajilu, in to tako dolgo, dokler traja ta položaj. Iz istega razloga ne moreta izvrševati nekaterih cerkvenih odgovornosti. Spravo v zakramentu pokore je mogoče podeliti le tistim, ki so se pokesali, ker so prekršili znamenje zaveze in zvestobe Kristusu, in so se obvezali živeti povsem zdržno.« (KKC 1650)

  71. Hvala says:

    TOMAZA KEMPČANA -HOJA ZA KRISTUSOM

    MISLI:
    ČE JE TVOJE MNENJE PRAVO, A GA ZA VOLJO BOGA OPUSTIŠ IN DRUGIM PRITRDIŠ, BOŠ PRAV ZATO ŠE BOLJ NAPREDOVAL.

    ZAKAJ PAČ TAKO RADI GOVORIMO IN KRAMLJAMO, KO VENDAR MALOKDAJ NEHAMO, NE DA BI BILI RANILI SVOJO VEST?

    SLABA NAVADA IN VNEMARNOST ZA DUHOVNI NAPREDEK STA MNOGO KRIVA, DA TAKO MALO PAZIMO NA SVOJ JEZIK.

    AKO BI BILI SAMI SEBI POPOLNOMA MRTVI IN V SRCU NE NAVEZANI NA SVET, BI MOGLI OKUŠATI TUDI BOŽJE REČI IN OKUSITI VSAJ NEKOLIKO SLADKOSTI NEBEŠKEGA PREMIŠLJEVANJA.

    ČE JE NAŠ NAPREDEK SAMO V ZUNANJIH VAJAH, BO KMALU KONEC NAŠE POBOŽNOSTI.

    ZASTAVIMO SEKIRO NA KORENINO, IZTREBIMO STRASTI IN DOSEGLI BOMO SRČNI MIR.

    DOBRO JE, ČE NAM LJUDJE VČASIH UGOVARJAJO, ČE SLABO IN KRIVO O NAS SODIJO, ČETUDI DOBRO DELAMO IN Z NAJBOLJŠIMI NAMENI.

    NE PONAŠAJ SE Z DOBRIMI DELI, ZAKAJ BOG DRUGAČE SODI KAKOR LJUDJE; BOGU JE VEČKRAT ZOPRNO, KAR JE LJUDEM VŠEČ.

    NE ŠKODI, ČE SE VSEM ZAPOSTAVIŠ; PRAV ZELO PA TI ŠKODI, ČE SE LE NAD ENEGA POVZDIGUJEŠ.

  72. Hvala says:

    V knjižici Tomaza Kempčana HOJA ZA KRISTUSOM je med drugim zapisano: ČLOVEK NI NIKOLI, DOKLER ŽIVI, POPOLNOMA VAREN SKUŠNJAV; ZAKAJ LEGLO SKUŠNJAV JE V NAS, ODKAR SMO V POŽELJIVOSTI ROJENI.
    ZATO PRIHAJA SKUŠNJAVA NA SKUŠNJAVO, BRIDKOST ZA BRIDKOSTJO, IN VEDNO NAM JE KAJ TRPETI, KER SMO IZGUBILI ZAKLAD SVOJE SREČE.

    MNOGI SKUŠAJO SKUŠNJAVAM UBEŽATI, PA ŠE HUJE PADEJO VANJE.
    SAMO Z BEGOM NE MOREMO ZMAGATI, PAČ PA BOMO S POTRPEŽLJIVOSTJO IN PRAVO PONIŽNOSTJO MOČNEJŠI KAKOR VSI SOVRAŽNIKI.

    Res je, kar je napisano. Tudi mi počnemo tako v življenju. Na vsak način bi hoteli pobegniti pred stisko, se ločiti od zakonca zaradi po našem mišljenju nevzdržnem življenju v skupnosti, itd, itd. Ljudje smo ustvarjena slabotna bitja, ki se zatekamo v beg, ko pridivja vihar: Namesto, da se z Jezusovo močjo postavimo skupaj z Njim v boj, rajši zamahnemo z roko in tečemo stran. v takem primeru ni zmage. JEZUS ŽELI, DA SE BOJUJEMO, DA SMO BOJEVNIKI, NE PA DA BEŽIMO !

    Večkrat v življenju slišimo govorice ljudi, ki rečejo: še to in ono bi rad dosegel, še to bi rad napravil, še tam bi rad šel, še poročim se, itd…potem pa bom srečen.
    OD KOD TAKO MODROVANJE? KDO TI JE POVEDAL, DA BOŠ POTEM SREČEN! To so naše človeške govorice in modrovanje s človeško pametjo. Človek ni kakor Bog, da bi vedel kaj bo, kdaj bo srečen, itd….Rajši recimo: ČE MI BO GOSPOD DAL TO IN TO, BOM VESEL , ČE MI BO POMAGAL DO TEGA ITD….

    V knjižici HOJA ZA KRISTUSOM je napisano: MISEL, DA JE DRUGOD BOLJE, IN ŽELJA PO SPREMEMBI JIH JE ŽE MNOGO PREVARILA.
    To je popolna resnica: Človek si domišlja , da bi bila ta in ta sprememba dobra, ta in ta zamenjava dobra itd…vendar so se MNOGI PREVARALI. Vse to počnemo zaradi bega pred trpljenjem, skušnjavo, bremenom itd…Vendar v begu ni rešitve!

  73. Miro says:

    KAKO NAJ Z OTROKI GOVORIMO O BOGU NJIHOVI STAROSTI PRIMERNO?

    Philippe de Maistre, kaplan na pariški zasebni katoliški šoli Collège-lycée Stanislas, pojasnjuje različne stopnje duhovnega življenja otrok in adolescentov.

    Otrok je v odnosu z Bogom že od trenutka spočetja, ko Bog otroku vdihne dušo. V nasprotju s tem, kar je menil Freud, je otrok, ki je neločljivo povezan z materjo, od samega začetka ves potopljen v ljubezen. In Bog govori v tem ljubečem maternem jeziku.

    Otrok zaznava svoj notranji svet in svet okoli sebe, zato je molitev staršev z otrokom pomembna že od nosečnosti naprej. Otrok je občutljiv na očetov glas, zato naj se oče z njim pogovarja in ga blagoslavlja že v maternici.

    Jezus je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni« (Mr 10,14). Prek občutenja ljubezni v telesu otrok dobi temeljno izkušnjo srečanja z Bogom, čeprav ga še ne razume.

    Več o različnih stopnjah duhovnega življenja otrok in adolescentov na:
    https://si.aleteia.org/2021/01/03/kako-otrokom-pri-razlicni-starosti-pomagati-pri-duhovni-rasti

    Naj Božje usmiljenje nežno objame vse otroke, ki jih je v življenje poklicala neizmerna ljubezen našega Gospoda Jezusa Kristusa!

  74. Miro says:

    EVHARISTIJA JE NAVZOČNOST, KI VABI – JEZUS KLIČE IN VABI: PRIDITE VSTOP JE PROST ZA SPOKORJENE IN VERUJOČE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Jezusu,
    navzočemu v evharistiji,
    je treba zgraditi palačo,
    kraljevski prestol,
    dvor zvestih služabnikov,
    družino prijateljev,
    ljudstvo častilcev.
    (Peter Julijan Eymard)

    Evharistija dovršuje
    judovsko veliko noč
    in daje vnaprej okušati
    dokončno veliko noč Cerkve
    v veličastvu nebeškega kraljestva.
    (Katekizem katoliške Cerkve)

    Evharistično občestvo
    je zgled in nagib,
    naj vztrajamo v medsebojni
    delitvi in občestvu.
    (Luis Alonso Schökel)

    Evharistija je navzočnost, ki vabi, je klic,
    naslovljen najrajši tistim, ki najbolj trpijo
    in preživljajo največje napore; tistim, ki so
    ubogi in jočejo; tistim, ki so sami in brez
    pomoči; tistim, ki so majhni in nedolžni.
    Jezus kliče in vabi. Njegov glas pride tudi
    do oddaljenih, do zaslepljenih, do tistih, ki
    so zašli s poti. Pridite, vstop je prost
    za spokorjene in verujoče!

    (Pavel VI.)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  75. Miro says:

    MOČ MOLITVE JE SORAZMERNA MOČI MILOSTI SVETEGA DUHA!

    BOŽJA BESEDA: MARIJA PA JE REKLA: »GLEJ, GOSPODOVA SLUŽABNICA SEM, ZGÔDI SE MI PO TVOJI BESEDI!« (Lk 1,38)

    Tomaš Špidlik: »Moč molitve je sorazmerna moči milosti Svetega Duha. Marija je polna milosti, združena s Svetim Duhom na vzvišen način. Zato imajo kristjani veliko zaupanje vanjo in radi molijo staro molitev Pod tvoje varstvo pribežimo.«

    Pod tvoje varstvo pribežimo,
    o sveta božja Porodnica,
    ne zavrzi naših prošenj
    v naših potrebah,
    temveč reši nas
    vselej vseh nevarnosti,
    o častitljiva in blagoslovljena Devica,
    naša gospa, naša srednica,
    naša besednica!

    S svojim Sinom nas spravi,
    svojemu Sinu nas priporoči,
    svojemu Sinu nas izroči!

    Slavimo Gospoda in ga prosimo: Slava, tebi Jezus, Ti si pot, resnica in življenje! Ponižno Te prosimo, pomagaj nam, da bomo voljno sprejemali božjo besedo in jo spolnjevali po vzoru Preblažene Device Marije, ki je polna milosti, združena s Svetim Duhom.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  76. Hvala says:

    SLAVLJENJE (Nelly Astelli Hidalgo , Aleksis Smets- Iz knjige REŠITI, KAR JE IZGUBLJENO, NOTRANJE OZDRAVLJENJE)

    Nelly, ki je študirala teologijo pravi: SLAVITI BOGA POMENI PRIZNATI NJEGOVO DOBROTO IN NAVZOČNOST V VSEH SREČNIH IN NESREČNIH DOGODKIH NAŠE ZGODOVINE.

    VČASIH PREŽIVLJAMO TEŽKE TRENUTKE. ČE JIH ZMOREMO ŽIVETI V SLAVLJENJU, SE NAPOLNIJO Z BLAGOSLOVOM IN MIROM. KO V VSEM SLAVIMO BOGA, SPOLNJUJEMO NJEGOVO ZAPOVED:” V VSEM SE ZAHVALJUJTE: KAJTI TO JE BOŽJA VOLJAV KRISTUSU GLEDE VAS.” (1, Tes 5,18).
    SVETI IGNACIJ PRAVI, DA JE ČLOVEK USTVARJEN, DA BOGA, NAŠEGA GOSPODA, SLAVI, MU IZKAZUJE SPOŠTOVANJE TER MU SLUŽI. TO JE VELIKA TRDITEV. VENDAR SE ZNAJDEMO VČASIH V TAKIH OKOLIŠČINAH, KO SE ZDI, DA SMO NESPOSOBNI SLAVITI BOGA.

    IN VENDAR ŽE S TEM, DA VSTOPIMO V SLAVLJENJE, POSTANEMO SPOSOBNI SLAVITI BOGA IN SE MU ZAHVALJEVATI TUDI V NAJBOLJ TRAGIČNIH OKOLIŠČINAH, NAJSI BOPADEC, PONIŽANJE, IZGUBA LJUBLJENE OSEWBE ALI NESREČA, KI NAS TELESNO IZNAKAZI.

    SLIŠIM VELIKO UGOVOR pravi Nelly : “ZAKAJ NAJ SLAVIM BOGA? S SLAVLJENJEM MU NIČESAR NE DODAM . ZAKAJ NAJ BI GA POTEM SLAVIL?” NE RAZUMEMO , DA SLAVLJENJE PRINAŠA KORIST NAM SAMIM. SLAVITI MORAMO BOGA, DA BI MOGEL SPREMENITI NAŠA SRCA IN NAM ODPRETI POT K SEBI.
    TODA KAKO SPRETNI SMO, DA BI SE MU IZOGNILI!
    NAD GLAVO DRŽIMO DEŽNIK, DA BI SE UBRANILI MILOSTI, KI BI MOGLA OBČUTNO SPREMENITI NAŠE ŽIVLJENJE .
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    DRUGI ZOPET PRAVIJO:”ZAKAJ NAJ SLAVIMO BOGA V PREIZKUŠNJI? TO JE NEISKRENO IN HINAVSKO. ČE SE V MENI VSE UOIRA, KAKO NAJ GA SLAVIM?

    ODKRILA SEM , DA JE GOSPOD RAVNO TAKO NAVZOČ V NESREČI KAKOR V SREČNEM DOGODKU.

    KAKOR SEM ŽE RAZLŽILA PRI ODPUŠČANJU, SE TUDI TU NE SMEMO OPIRATI NA ČUSTVA, MARVEČ MORAMO ISKATI BOŽJO VOLJO.

    SPET POUDARJAM: SLAVLJENJE JE IZREDNO GLOBOKA DUHOVNA POT, NA KATERI BO GOSPOD SPREMENIL NAŠE ŽIVLJENJE.

    • Miro says:

      Kako globoko smo duhovno ranjeni v svoji notranjosti, se dostikrat ne zavedamo in še naprej slepo hodimo po poti večnega nezadovoljstva. Bolj, ko v takem stanju lovimo srečo, bolj se nam izmika …. Ko pa stopimo na pot vsakodnevnega slavljenja, zahvaljevanja Bogu, to je na pot, o kateri nas na čudovit način poučuje tudi zgoraj omenjena knjiga, nas prava notranja sreča začne sama zasledovati. Prosimo torej za milost vsakodnevnega odpiranja srca Božji milosti, da bomo tako z Božjo pomočjo “rešili, kar je izgubljeno” in na novo zaživeli v moči Svetega Duha!

  77. Miro says:

    SV. ANGELA FOLINJSKA JE NAJVEČ NAVDIHOV SPREMALA MED MAŠNO DARITVIJO IN BILA DELEŽNA NAJVIŠJIH RAZODETIJ!

    »O nedoumljiva ljubezen! Ni večje ljubezni kakor
    ta: moj Bog je postal človek, da bi jaz postala Bog! O
    presilna ljubezen! Da bi me prenovil, si se pomanjšal,
    ko si vzel nase našo podobo; vendar se nisi razkrojil,
    kakor da bi zdaj tebi in tvojemu božanstvu nekaj manjkalo.
    Toda spričo nezaslišane skrivnosti tvojega spočetja ne
    najdem prave besede … O Nerazumljivi, ti si postal
    razumljiv! O Neustvarjeni, ti si postal stvar! O Nedoumljivi,
    ti si postal doumljiv! O Nedotakljivi, ti se daješ dotikati!
    O Gospod, naj bom vredna, da premerim globino te vzvišene
    ljubezni, ki si nam jo podelil v svojem učlovečenju.«

    Več o sv. Angeli Folinjski na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/7A72190EB18BA879C1257FEF004BDE1F

    Priporočimo se tej veliki svetnici, da bi na Božje milosti in darove, ki jih Usmiljeni Bog podarja, komur On hoče, kakor On hoče in kadar On hoče, v življenju odgovarjali z iskrenim in odločnim: »DA BOŽJI VOLJI!«.

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Angela Folinjska, prosi za nas!

  78. Miro says:

    POSREDUJEM VAM BESEDE ŽIVLJENJA, KI MI JIH JE PRED DNEVI, MALO PRED SVOJO SMRTJO, V VOŠČILU ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, ZAPISAL ODLIČEN DUHOVNI PRIJATELJ – DUHOVNIK PO JEZUSOVEM SRCU … (morda bodo še koga spodbudile k razmisleku).

    Spomnil je na sv. Avguština, ki pravi: »Potrebno je verovati, da je Kristus umrl za nas in da bomo v večnosti živeli s Kristusom.« Zatem je omenjeni duhovnik zapisal: Mnogi danes nimajo več vere – potrebe po Bogu, da bomo v večnosti z Bogom. Če smo lačni, gremo jest, če smo žejni gremo pit. Če čutimo potrebo po Bogu, gremo k maši, molimo. Če te potrebe ni, če menimo, da Boga ni, da ne obstaja, ni praznovanja … Omenjeni duhovnik je v svojem zapisu izpostavil BOŽIČ kot praznik Božje ljubezni do človeka! Za Novo leto 2021, v katerega je vstopil le za kratek čas, nato pa ga je Bog poklical k sebi, pa je zaželel, naj bo blagoslovljeno, polno duhovnega optimizma!

    Gospod, podari rajnemu duhovniku večni mir in pokoj,
    in večna luč naj mu sveti.
    Naj počiva v miru.
    Amen.

    • Hvala says:

      Če nekdo čuti potrebo po Bogu je prejel veliko milost od Gospoda. Zahvaljujmo se Gospodu za vse prejete milosti in Ga slavimo.

      Pokojnemu naj bo Gospod bogat plačnik, naj v miru počiva! Amen!

  79. Miro says:

    V EVHARISTIJI OČE IZROČA SINA SVETU IN JEZUS DARUJE SAMEGA SEBE OČETU IN BRATOM!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Evharistija, ki prižiga ogenj Kristusove
    ljubezni v srcih ljudi, se čedalje bolj kaže
    kot zakrament občestva Cerkve,
    skrivnostnega telesa Kristusa,
    ki je resnični kruh in luč vseh
    narodov in ljudstev.
    (Ferdinand Pratzner)

    V evharistiji Oče izroča Sina svetu
    in Jezus daruje samega sebe
    Očetu in bratom.
    (Inos Biffi)

    Evharistija je zakrament,
    darovanje celotnega Kristusa,
    glave in njegovega telesa,
    Kristusa in njegove Cerkve,
    Kristusa in vsakega verujočega.
    (Serafino Zardoni)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  80. Hvala says:

    https://derekprince.ekaris.net/iz_prekletstva_v_blagoslov.html

    PRILOŽENO POGLEJMO ZAMENJAVE, KI SO SE ZGODILE NA KRIŽU ZA NAS LJUDI.

  81. Hvala says:

    Poznati je treba, da ni nobene druge poti do vere kot skozi spreobrnjenje. Vsak drugi način, ki trdi, da vodi k veri, je zavajanje. Prava vera brez kesanja in spreobrnjenja ni možna.” Derek Prince

    Ko vernik sprejme Jezusa Kristusa za svojega odrešenika in prejme vero, morajo biti izpolnjeni ti štirje pogoji:
    – neposredno soočenje
    – javno priznanje vere
    – priznanje Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika in Gospodarja
    – razodetje identitete Jezusa Kristusa kot večnega Božjega Sina

    Če nikoli nismo položili tega temelja, ne moremo zgraditi zgradbe svojega življenja v Kristusu. Ko položimo temelj, lahko nadaljujemo z gradnjo zgradbe “in to bomo napravili, če Bog dovoli.” (Heb 6,3)

  82. Hvala says:

    PRI SVETI SPOVEDI PREJMEMO ODPUŠČANJE GREHOV IN GOSPOD TUDI OZDRAVLJA . VENDAR SO KARIZMATIKI POUDARILI, DA PONAVADI NE PRIDE DO POPOLNEGA OZDRAVLJENJA -NOTRANJEGA, TO PA ZARADI TEGA, KER KESANJE GREŠNIKA NI DOVOLJ MOČNO, DA BI SE TO ZGODILO.

    KO POVEMO SVOJE GREHE, JIH JE POTREBNO RESNIČNO OBŽALOVATI IN DELATI POKORO. VSAK GREH NAS ODALJI OD BOGA, RANI DUŠO, DUHA.

  83. Hvala says:

    BLIŽINA KRIŽA. TUDI PO KRIŽU JE BOG POSTAL ČLOVEK

    Naša življenjska izkušnja nam govori, da brez trpljenja ne gre. Kakorkoli delamo, srečujemo upornost svojega človeškega telesa, svoje človeške volje in svojega človeškega spoznanja. Še huje se to pojavi takrat, ko naletimo na odpor drugih, ki se z nami ne strinjajo. Tudi danes doživljamo ponižanje in nerazumevanje na mnogih koncih. Velikokrat se nam zdi, da smo izgublili smisel, da je vsa družba postala brezvoljna, da človeške strukture ne držijo več in in da ni več smisla, za katerega bi živeli.

    Kaj pa če se je to zgodilo zato, ker smo se vsi strinjali in se še danes strinjamo, da je trpljenje dobro izbrisati iz našega življenja? In ko smo hoteli izbrisati trpljenje, smo izbrisali tudi vse ideale, vso resnično lepoto, zvestobo in spoštovanje. Kaj pa, če smo skupaj z ljuljko izruvali tudi pšenico, kar ni po Božji volji?

    Toda trpljenje je del našega življenja. Trpljenje je dejstvo, ki nas potrjuje, da smo na pravi poti in s tem tudi doživljamo odpor. Ni potrebno, celo škodljivo je, da bi silili v trpljenje, da bi ga iskali in se s tem potrjevali. To ne bi bilo po Božji volji. Če pa trpljenje pride, pa je radovoljno sprejetje trpljenja pravo Božje delo, ki omogoča, da v celoti in popolnoma doživim resnico sebe samega.

    http://www.marija.si/gradivo/duhovna-misel-leto-vere/blizina-kriza/

  84. Miro says:

    BOG JE POSTAL MESO, DA BI NAM, TEBI REKEL, DA TE LJUBI RAVNO TAM, V NAŠIH KRHKOSTIH, V TVOJI KRHKOSTI … (papež Frančišek)

    BOŽJA BESEDA: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.

    In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil. (Jn 1, 1-18)

    IZ NAGOVORA PAPEŽA FRANČIŠKA NA DRUGO BOŽIČNO NEDELJO

    V središču evangelija, današnjega evangelija rečeno, da je Beseda »postala meso in se naselila med nami« (v. 14). Postala je meso. Zakaj sv. Janez uporablja ta izraz »meso«. Ne bi to mogel izreči na bolj eleganten način, da je postala človek? Ne, uporablja besedo meso, saj le-ta označuje našo človeško pogojenost v vsej njeni slabosti, v vsej njeni krhkosti. Pove nam, da je Bog postal krhkost, da bi se od blizu dotaknil naših krhkosti. Torej, od trenutka, ko je Gospod postal meso, mu nič od našega življenja ni tuje. Nič ni, kar bi zavračal, nič ni. Vse deli z nami. Dragi brat, draga sestra, Bog je postal meso, da bi nam, tebi rekel, da te ljubi ravno tam, v naših krhkostih, v tvojih krhkostih, ravno v tem, česar se mi najbolj sramujemo, česar se ti najbolj sramuješ. To je drzno. Zelo drzna je ta Božja odločitev. Postal je meso ravno tam, kjer se mi mnogokrat tega sramujemo. Vstopa v naše sramovanje, da bi postal naš brat, da bi delil z nami pot življenja, je poudaril sveti oče.

    Več o nagovoru svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-01/papez-francisek-povabimo-jezusa-da-vidi-nase-rane-prisel-bo.html

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  85. Hvala says:

    REŠITI, KAR JE IZGUBLJENO -NOTRANJE OZDRAVLJENJE (Nelly Astelli , Alexis Smets)

    VEDETI MORAMO , DA SMO BILI RANJENI VSE OD SPOČETJA. KAR NEVERJETNO SE ZDI, DA SMO SE SVOBODE VESELILI ŽE V MATERINEM TELESU.
    KAJ JE SVOBODA, KI IZHAJA IZ KRSTUSA? ZASLUŽIL NAM JO JE JEZUS KRISTUS S SVOJO SMRTJO IN VSTAJENJEM . SKLICUJEM SE NA ODLOMEK IZ PETE MOJZESOVE KNJIGE: “GLEJ, DANES SEM POLOŽIL PREDTE ŽIVLJENJE IN SREČO, SMRT IN NESREČO, KO SEM TI DANES ZAPOVEDAL, DA LJUBI GOSPODA , SVOJEGA BOGA, DA HODI PO NJEGOVIH POTEH IN IZPOLNJUJ NJEGOVE ZAPOVEDI, ZAKONE IN ODLOKE. TAKO BOŠ ŽIVEL IN SE MNOŽIL IN GOSPOD, TVOJ BOG, TE BO BLAGOSLAVLJAL, V DEŽELI, V KATERO GREŠ, DA JO VZAME V LAST.” (5 Mz 30,15-16).

    VREDNOST SVOBODE, KI IZHAJA IZ KRISTUSA, JE V MOŽNOSTI IZBIRE ŽIVLJENJA, V VSAKI OKOLIŠČINI LAHKO IZBIRAMO MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO.

    KAKO JE S TEM V MATERINEM TELESU? VČASIH ZADOSTUJE NEZGODA- ALI CELO NAVADEN DOGODEK- DA IZBEREMO SMRT!

    PREDSTAVLJAJMO SI, DA JE NOSEČA ŽENA SAMA DOMA. NENADOMA VSTOPI NEZNANEC IN JI GROZI, DA JO BO PRETEPEL. ŽENA IZGUBI ZAVEST IN MOŠKI ZBEŽI. OTROK, KI GA NOSI V SEBI , JE VSRKAL BASE VES STRAH, ZARADI KATEREGA JE MATI NEZAVESTNA . S TEM BO ZA VEDNO ZAZAMOVAN. ZARADI STRAHU BO OTROK ” IZBRAL ” SMRT ŽE V MATERINEM TE, “IZBRA ” BO TESNOBO , STRAH.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VEČINA STARŠEV SI ŽELI, DA BI SE RODOL DEČEK. TO ZAZNAMUJE OTROKA, RANA JE ŽE NASTALA V MATERINEM TELESU.

    ITD….
    OTROK ČUTI V MATERINEM TELESU SVOJE ALI MATERINO TRPLJENJE, VZNEMIRJENJE IN NEZGODE.

    S POMOČJO MOLITVE ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE, PRIDE DO OZDRAVLJENJA NOTRANJIH RAN.

    ŠE POSEBEJ NAJ POUDARIM, KAKO POMEMBNO JE ROJSTVO. ZDRAVNIKI BI MORALI NAJTI USTREZNA SREDSTVA, DA BI BIL OTRO OB ROJSTVU MANJ OGROŽEN.

    TUDI UPORABA KLEŠČ PRI PORODU POVZROČA NEMALO MOTENJ.

    SKRATKA, RANJENI SMO LAHKO NA VSEH PODROČJIH, TUDI ČE JE MATI VSE STORILA ZA NAS (Iz knjige –Rešiti kar je izgubljeno-notranje ozdravljenje).

    Vidite, ranjeni smo ljudje že pred rojstvom. Mi ne moremo vedeti, kaj se je dogajalo z nami pred rojstvom. To pa ve Bog. In tudi odkrije po Svetem Duhu na molitvah za notranje ozdravljenje. Rane , ki jih pokaže Sveti Duh, izročimo Gospodu, molimo in molijo za nas. GOSPOD PA JE TISTI, KI OZDRAVLJA!

  86. Miro says:

    GOSPOD SI ŽELI ZAUPANJA VSEH NJEGOVIH USTVARJENIH BITIJ!

    Gospod Jezus je sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, zaupal naslednje besede življenja, ki so namenjene tudi nam:

    »Naj bi vsak človek slavil mojo dobroto. Želim si zaupanja vseh svojih ustvarjenih bitij; spodbujaj ljudi k velikemu zaupanju v moje brezdanje usmiljenje. Naj se mi ne boji približati slaboten in grešen človek, pa čeprav bi imel več grehov, kakor je peska na zemlji; vse utone v globinah mojega usmiljenja.«

    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1059)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  87. Miro says:

    BOŽJA BESEDA O PONIŽNOSTI: »VZEMITE NASE MOJ JAREM IN UČITE SE OD MENE, KER SEM KROTAK IN V SRCU PONIŽEN, IN NAŠLI BOSTE POČITEK SVOJIM DUŠAM.« (Mt 11,29)

    »V MEDSEBOJNIH ODNOSIH SE VSI OBLECITE V PONIŽNOST, KER BOG SE PREVZETNIM UPIRA, PONIŽNIM PA DAJE MILOST.« (1 Pt 5,5)

    Papež Frančišek: »Kjer je Jezus, tam so vedno tudi ponižnost, blagost, ljubezen in križ. Nikoli ne bomo našli Jezusa, ki ne bi bil ponižen, blag, brez ljubezni in brez križa.«

    Z zaupanjem se priporočimo Svetemu Duhu, da bi se lahko v srcu na široko odprli za sprejem Njegovega daru ponižnosti, saj je to eden od najpotrebnejših temeljev za razvoj pristne krščanske duhovnosti.

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    • Janez says:

      VSEMOGOČNI BOG
      Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog,
      daj nam ljudem vodstvo in poduk, da bomo zaradi tebe delali vse,
      kar vemo, da hočeš,
      in vedno hoteli, kar je tebi všeč;
      da bomo notranje očiščeni,
      notranje razsvetljeni z Lučjo Jezusa
      in vžgani z Vero in ognjem Svetega Duha,
      mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina,
      našega Gospoda Jezusa Kristusa
      in le po tvoji milosti priti k tebi, Najvišji;
      ti, ki v popolni Trojici nedeljivo Eden
      živiš in kraljuješ v slavi,
      vsemogočni Bog,
      na vse veke vekov. Amen.

      Tvoja je Oblast in Slava Gospod Vekomaj. Božja Ljubezen in Usmilčjenuje Vate Zaupamo! Pridi in nam Pomagaj Gospod.

  88. Janez says:

    ALI JE ODREŠITEV SAMO PO VERI ALI JE ODREŠITEV PO VERI IN Z DOBRIMI DELI ?
    To je morda najbolj pomembno vprašanje v krščanski teologiji. To vprašanje je povzročilo protestantsko reformacijo, ki temelji predvsem na Svetem pismu. Stoletja, ki je znova razkrila evangelij Svetega pisma, ki ga je zgodnja cerkev oznanjala. To je ključno vprašanje med Svetopisemskim krščanstvom in vsemi drugimi krščanskimi verami. Je odrešitev samo po milosti preko vere v Jezusa ali je po veri z dejanji? Je človek odrešen že, ker verjame v Kristusa, ali mora za svojo odrešitev še nekaj dodatnega sam storiti? Ali je sprava z Bogom nekaj, kar se je zgodilo izven nas? Ali je Bog storil spravo popolnoma za nas v Kristusu, oziroma ali je odrešenje odvisno, vsaj delno od nas? Ali je krščanska pravičnost nam tuja (Lat. extra nos – zunaj), katero jo izvoljenim Bog pripisuje samo po milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa, brez del? Ali moramo nekako zaslužiti Božje usmiljenje?

    Ob tem vprašanju se mnogi zmedejo, zato ker se ne zedinijo z vsem, kar Sveto pismo v celoti uči na tej temi in se ne sprijaznijo s celotnim sporočilom Svetega pisma. Izven sobesedila, neprevidno primerjajo Pismo Rimljanom 3,28; 5,1; Pismo Galačanom 3,24 z Jakobovim pismom 2,24 in domnevajo razliko med Pavlom (odrešeni smo samo po božji milosti, samo preko vere) in Jakobom (odrešeni smo po svoji veri in delih). V resnici sta se Pavel in Jakob dobro razumela in sta se strinjala drug z drugim, saj sta bila oba vodena po istem, nezmotljivem Svetem Duhu, kadar sta pisala Sveto pismo. Zaradi malomarnosti pri učenju Svetega pisma, nekateri ljudje trdijo, da je to edina točka nesoglasja v razmerju vere in del. Trdijo, da Pavel dogmatično govori, da je opravičenje le po božji milosti, preko vere (Pismo Efežanom 2,8-9) medtem, ko Jakob pravi, da je opravičenje ne le samo po veri, temveč tudi po dobrih delih (Jakobovo pismo 2,24). Ta površinski, navidezni problem rešimo, če natančno preučimo, kaj je pravzaprav Jakob rekel. Jakob izpodbija tezo, da ima človek odrešujočo vero, če se njegova vera ne vidi v dobrih delih (Jakobovo pismo 2:14-26). Jakob nagovarja, kako naj človek dokaže drugim ljudem (ne Bogu) svojo vero z dobrimi deli. Jakob poudarja, da bo resnično verovanje v Jezusa, ki človeka odrešuje od greha, vplivalo na spremenjeno življenje, označeno z dobrimi deli (Jakobovo pismo 2,17-18; 20-26). Vera naj pomaga kristjanom, da bodo boljši ljudje in dobri kristjani. Jakob ne pravi, da so kristjani opravičeni po veri plus dela, temveč da bo človek, ki je opravičen samo po milosti, samo preko vere, delal dobra dela, ker je nova stvaritev v Kristusu (poglej Drugo pismo Korinčanom 5,17-19). Če človek trdi, da je vernik pa njegovo življenje, ni označeno z dobrimi deli – potemtakem nima resničnega verovanja v Kristusa (Jakobovo pismo 2,14; 17; 20; 26). Jakob nam ne razloži, kako človek lahko zasluži spravo z Bogom, temveč kako, že na novo rojen človek dokaže ljudem, da je zares popolnoma opravičen po milosti preko vere.

    Pavel piše enako v svojih pismih. Sad Duha, ki ga bodo verniki imeli je napisano v Pismu Galačanom 5,22-23 (poglej Mihej 6,8; Pismo Rimljanom 6,22-23; Pismo Hebrejcem 13,20-21). Takoj, ko nam Pavel pove, da so božji ljudje odrešeni po milosti preko vere in ne po delih (Pismo Efežanom 2,8-9), nam razkrije, da so ustvarjeni, da delajo dobra dela (Pismo Efežanom 2,10). Prav tako kot Jakob pričakuje spremembo v življenju, jo Pavel pričakuje, »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (Drugo pismo Korinčanom 5,17) Jakob in Pavel se strinjata v poučevanju o odrešitvi, vendar prideta do istega sklepa z drugega zornega kota. Pavel vedno poudarja, da je odrešenje le po božji milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa. Jakob, enako kot Pavel, pa močno poudarja dejstvo, da resnična krščanska vera v Kristusa brez izjeme proizvaja dobra dela. Korenita sprava z Bogom je samo Božja milost, ki povzroča vero. Sad (dokaz) odrešujoče vere so dobra dela. Zveličanje v Kristusu je vedno samo po božji suvereni milosti preko darila vere, ki bo vedno sebe prikazala z dobrimi deli. Jakob pravi, da je vera brez dobrih del mrtva. In veliko svetnikov in svetnic je goreče molilo, dobilo Moč in Navdih preko Svete maše in Evharistije ter spolnjevalo Božje Naročilo, da so šli kot misijonarji Ljubezni in Dobrote po svetu med ljudi in pomagali, služili Bogu in Ljudem in delali dobra dela. Vse je potrebno, da ostanemo stanovitni v Veri in da delamo Dobro!

    Vera brez del je mrtva, Jakobovo pismo 2,14-24.26

    14 Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? 15 Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, 16 pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita« – pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? 17 Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva. 18 Pa poreče kdo: Ti imaš vero in jaz imam dela. Pokaži mi svojo vero brez del, in jaz ti iz svojih del pokažem vero. 19 Ti véruješ, da je en Bog? Prav delaš; tudi hudi duhovi vérujejo, pa trepečejo. 20 Ali hočeš, nečimrni človek, spoznati, da je vera brez del prazna? 21 Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? 22 Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da se je vera po delih dopolnila. 23 Spolnilo se je pismo, ki pravi: »Abraham je Bogu verjel in se mu je štelo v pravičnost« in je bil imenovan »prijatelj božji«. 24 Vidite, da se človek opravičuje iz del in ne samo iz vere. 26 Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

    Gotquestions, Sveto pismo, lastnui doprinos et altro. Že objavljeno in malo dopolnjeno.

  89. Hvala says:

    PLAHOST UKROTI ZAUPANJE V BOGA

    Če zaupamo v Boga, smo deležni božje moči, ki rodi čudovite sadove. To, česar zaslepljeni od prestrašenosti ali sovraštva niso videli in slišali, bodo v zaupanju v Boga zagledali in zaslišali. V prestrašenosti in sovraštvu ne vidimo in ne slišimo resnice. Se motimo. Zato je strah in sovraštvo nujno potrebno premagati tudi v imenu spoznanja resnice. Upoštevati moramo, da »ljubezen strah prežene«, ne nasilje. Tako duhovno prebujen človek postane gibčen za dobroto. Prej nem, bo sedaj prijazno spregovoril. Puščava v duši bo postala rodovitna. Vrelci božje milosti bodo opustelo dušo odzdravili.

    Zmaga nad plašnostjo z zaupanjem v Boga v preizkušnjah prinese novo razpoloženje duše pozitivno življenjsko občutje, moč duše. V drugem berilu (Jak 2,14–18) apostol Jakob doda, da so za ta napredek potrebna dela dejavne ljubezni. Če jih zmanjka, vera postane mrtva. Če so, vera živi. Pomoč ubogim pomeni tudi to, da se trudimo za duhovno rast ljudi, ki so sebe zavrgli.

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-36-Duhovnost-2

  90. Janez says:

    Kam greš človek? Človek brez Boga je nič! Homine quo vadis? Nihil est homo quin sit Deus!

    Vztrajati moramo vsak dan tako, da se bomo z ljubeznijo in resnico postavili proti laži, napuhu in konformizmu, egoizmu ter lakomnosti vsemogočnežev in hudobnežev, ki delajo razne naglave grehe nasprote Jezusovemu nauku v Evangeliju. Gospod, daj nam vsem Ljudem dobre volje pogum in milost, da bomo vztrajali v poštenosti, dobroti, odpuščanju in dali drugim zgled resnice kot dobri Ljudje in Dobri Kristijani. Zdravnika ne potrebujejo zdravi ampak bolni je rekel Odrešenik. Koliko Ljudi dobre Volje in svetnikov je v Ljubezni do Boga in Ljudi vztrajalo v Kristusovem nauku dobrote, ko so z osebnim zgledom živeli za druge in pomagali revežem, brez besed, vedno in takoj in z delom, služenjem in ljubeznijo izpričevali Ljubezen do Boga. Koliko krivic in nasprotovanj in nagajanja so trpeli in ostali stanovitni ter vztrajaklim v Dobroti in Uasmiljenju! Ni prav, da bi se pritoževali in kritizirali, treba je živeti in ukrepati po Evangeliju ter drugim dati tihi zgled krščanske Ljubezni. In tihi zgledi pravičnega življenja vlečejo bolj kot poplava besed in filozofiranja, saj besede oddidejo v eter, dejanja Dobrote in Usmiljenja pa ostanejo. Prosimo za to raje Boga za blagoslov in Milost, da bi kaj dobrega naredili in marsikaj se bo premaknilo na bolje. Več ko nas bo delavcev v Gospodovih delavnicah, večja Moč krščanske drže bo prisotna med ljudmi. Molimo tudi za našo krščansko bratstvo in edinost ter strpnost, kljub razlikam naj prevladuje Ljubezen! Ker smo vsi Ljudje božji Otroci smo vsi žejni Resnice in Pravice ter Ljubezni Boga Očeta. In Oče nas bo uslišal, ker ga prosimo in živimo po njegovih Naukih. Vzemi si čas za Boga in moli s svojimi besedami iskreno in odprto k Njemu in uslišal Te bo, saj je naš Oče. In marsikaj se bo potem lažje uredilo, razrešilo in ozdravilo, kar bi sicer ostalo na pol pota narejeno, neizvršeno ali neozdravljeno. Potrpel in za dobro bom vzel razne krivice in sodbe, jih pozabil in odpustil, zakaj kdo pa sem jaz, da bi sodil?; ker sodil bo Gospod Jezus in ne mi grešni ljudje! Ker s kakršnim metrom bomo merili vrate, s takšnim nam bode odmerjeno! Bodimo Dobri in Usmiljeni kot Jezus! Ko pride bolezen, težkoče, problemi in razne nevarnosti, ko smo žalostni, preobremenjeni s težkočami in problemi, ko zbolimo, se lahko po Božji Volji marsikaj zgodi, tudi čudeži, da se vse uredi in da ozdravimo. Ti po Milosti Božji obstajajo in se lahko zgodijo, ko v to verjamemo in to dejavno tudi podpiramo z Vero in Spolnjevanjem Božje Volje. Pustimo Bogu, da pride k nam in ostane v nas. Molimo in prosimo ga za Milosti Vere in Ljubezni, za vodstvo in navdih, da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja. Prosimo Jezusa za Milost, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja, živeli pravično, bili dobri in usmiljeni, delali dobra dela in molili, se ogibali stranpoti greha, da ne bomo sodili in obsojali drugih amopak zanje molili in jim pomagali ter spolnjevali Božjo Voljo in bili podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Gospod nas ima vedno rad, tudi ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. In smisel življenja je, da pride med nas Božje kraljestvo Ljubezni, Odpuščanja, Dobrote in Usmiljenja.

    Janez AKA Dichter Hansi

    »’Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (Mt 7,1-2).

    MOLITEV ZA USMILJENJE
    Jezus, spremeni me v svoje usmiljenje! Daj, da bodo moje oči usmiljene, da ne bi nikoli sodil po videzu in nikogar sumničil, temveč da bi v vseh dušah videl lepo. Daj, da bodo moja ušesa usmiljena, vedno pozorna na potrebe bratov in nikoli zaprta za njihov klic. Daj, da bo moj jezik usmiljen, da ne bi nikoli rekel nič slabega o nikomer, temveč da bi imel za vse besede odpuščanja in tolažbe. Daj, da bodo moje roke usmiljene in polne ljubezni, tako da bi vzel nase vse, kar je težko in neprijetno in s tem olajšal breme drugim.Daj, da bodo moje noge usmiljenein vedno pripravljene priskočiti na pomoč bližnjemu kljub utrujenosti in izčrpanosti. Daj, da bo moje srce usmiljeno in odprto vsakemu trpljenju. Amen.

    Sveta Favstina Kowalska

    Rad Te imam sveta Faustina, ker si ogromno prispevala za kristjane in sledila Božji Volji. Prosim Pomagaj nam s prioprošnjo k Jezusu, da bomo dobri ljudje ijn dobri kristjani in sledili Kristusu. Brez Boga ne moremo storiti Nič. Amen. Janez

  91. Miro says:

    V ZAČETKU JE BILA BESEDA IN BESEDA JE BILA PRI BOGU IN BESEDA JE BILA BOG (Jn 1,1)

    2. nedelja po božiču B (2021) – Modrost Boga

    Berilo: Sir 24, 1-2. 8-12; Ef 1, 3-6. 15-18

    Evangelij: Jn 1, 1-18
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C+1-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Izhodišča za razmišljanje, p. Metod Benedik

    1. Za tiste, ki božično praznovanje skrčijo na jaslice in božično drevesce, lučke in pesmi, v kadilo in v sneg odeto naravo, beseda druge nedelje po Božiču zveni tuje in oddaljeno do nerazumljivosti. Slišimo besedo o modrosti, slišimo besedo o Besedi in se sprašujemo, kaj ima vse to opraviti s praznovanjem Gospodovega prihoda med nas ljudi. Ali nam mar lahko kaj pove o namenih Gospodovega človeškega bivanja med nami, se nas misli današnje besede lahko v čemerkoli dotaknejo, ali pa ostajajo visoko, nedosegljivo nad nami.

    2. Besede modrega Siraha so bile zapisane okoli leta 180 pred Kristusom in so ena sama velika hvalnica Bogu, njegovi neskončnosti in vsemogočnosti, njegovi popolnosti in neminljivosti. Vse delo stvarjenja, ki mu človek z vsem svojim umovanjem nikakor ne more priti do dna in dokončnega spoznanja, predvsem pa delo odrešenja, ki ima svoj vrhunec v učlovečenju druge božje osebe, povzema starozavezni pisatelj s pojmom Modrosti:

    – od začetka me je ustvaril in na veke ne bom nehala biti, to je Modrost Boga, iz katere izhaja na vse stvarstvo, pa ne le svet okoli nas, ki ga občudujemo, ampak predvsem vsak človek kot oseba, kot samostojno, na lasten način razmišljajoče bitje, ki se z Bogom lahko osebno pogovarja “na ti”;

    – prav v tem smislu apostol še posebej slavi božjo Modrost, ne le kot nositeljico vsega stvarstva, ampak kot tisto, po kateri je Bog v svojih stvariteljskih načrtih pred seboj imel v prvi vrsti človeka: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil, da bi bili pred njim svet in brezmadežni, in še naprej pravi Pavel: naprej nas je določil, naj bomo po sklepu njegove volje zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu.

    3. Evangelij nam spet posreduje Janezovo misel: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Grška versko-filozofska besedila so veliko govorila o brezosebnem, neopredeljivem Logosu, Razumu, Smislu, ki ureja svet in v vsakega človeka polaga kal razuma. Janez prav ta izraz uporabi za drugo božjo osebo, Kristusa, ki je z učlovečenjem postal najvišje razodetje in najneposrednejši nagovor Boga na vse človeštvo. Ta Beseda torej ni “nekaj nad nami”, je oseba, Bog-človek, ki nas kot betlehemski otrok nagovarja s svojo človečnostjo, ki prihaja kot mož dejanj, po katerem ljudje začutijo, da je Bog obiskal svoje ljudstvo, ki zagotavlja: jaz sem vstajenje in življenje, kdor vame veruje, bo živel vekomaj. Mar ni naravnost nepojmljivo, da Vsepresegajoči, Neskončni, izkazuje človeku tako pozornost, se zanj ne le zanima, ampak ga vabi k prijateljstvu. Ustavimo se pri tej misli: biti prijatelj Najvišjega, Večnega, mar ni to neizčrpen vir veselje, ki ne mine, ampak ostaja, ne pozna konca.

    (povzeto po: kapucini.si, Gospodov dan z Besedo, p. Metod Benedik)

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  92. Miro says:

    KO OBHAJAMO EVHARISTIČNO DARITEV, SE KAR NAJTESNEJE ZEDINJAMO Z BOGOČASTJEM NEBEŠKE CERKVE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Dar, da smo osvobojeni greha in smrti
    po veri in evharistiji, vključuje za kristjane
    poslanstvo: z Jezusom morajo hoditi pred
    svojimi brati, ki umirajo zaradi sebičnosti,
    in jih morajo klicati k pravičnosti
    in k ljubezni.
    (Philip J. Rosato)

    Ko obhajamo evharistično daritev,
    se kar najtesneje zedinjamo
    z bogočastjem nebeške Cerkve.
    (Dogmatična konstitucija o Cerkvi)

    Neskončna moč Boga Očeta,
    najvišja modrost Sina in blaga neskončna
    dobrota Svetega Duha so bile potrebne,
    da je bil lahko za naše duše pripravljen
    zakrament tako velike ljubezni
    (Albert Veliki)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  93. Hvala says:

    VELIKO ČESTITK IZREKAMO LJUDJE OB TEM ČASU- V NOVEM PRIHAJAJOČEM LETU. PONAVADI REČEMO. ŽELIM, DA BI BILO TO LETO BOLJŠE OD PRETKLEGA.

    NE MOREM MIMO TEGA, ZATO BOM SEDAJ POVEDALA DIREKTNO, PREPROSTO IN VSEM NAM RAZUMLJIVO, KAJ MI IZREKAMO GOSPODU, KO SI ZAŽELIMO, DA BI TO LETO, KI JE PRIŠLO BILO BOLJŠE OD PRETEKLEGA:
    TAKOLE GOVORIMO GOSPODU—-JEZUS PRETEKLO LETO NI BILO DOBRO, NE STRINJAMO SE S TVOJIM BOŽJIM NAČRTOM, ZATO NAJ BO TO LETO BOLJŠE OD LANSKEGA. DA PA BO BOLJŠE IZPOLNJUJ NAŠO ČLOVEŠKO VOLJO, NA SVOJE NAČRTE PA POZABI, TAKO SE BOMO IMELI FAJN IN NAM BO LEPO.

    VIDITE, KAJ IZREKAMO GOSPODU. S ČLOVEŠKIMI OČMI GLEDAMO IN S ČLOVEŠKO PAMETJO MODRUJEMO.
    PROSIMO GOSPODA, NAJ IMA USMILJENJE Z NAMI, NAJ SE NE VNAME NJEGOVA JEZA, NAJ NAM POŠLJE SVETEGA DUHA , DA BOMO LAHKO GLEDALI Z NJEGOVIMI OČMI, MISLILI Z NJEGOVO MODROSTJO.

  94. Janez says:

    BOŽIČ V NAŠIH SRCIH NAJ NIKOLI NE MINE
    Bog išče človeka in človek išče Boga. In Bog vedno pričakuje človeka, da se vrne nazaj k Njemu v Objem. Sveti Bog išče zasužnjenega človeka s krivdo, a ta zasužnjeni človek išče Svetega, da se posveti, da bi bil sprejet v svetlobo in ljubezen.Pomembno je medsebojno zaupanje. Bog nas posluša tudi takrat, ko mi ne moremo ali ne znamo povedati oziroma spregovoriti. Bog nas vidi tudi takrat ko smo slepi, gluhi, ko grešimo in delamo kaj napačnega. Bog daje iz Neskončne Božje Ljubezni tisto LUČ LJUBEZNI in USMILJENJA, da njegovo BOŽJE SONCE sije na Pravične in Grešnike tudi takrat, ko mi bežimo s Somca Božje Svetlobe v senco in/ali temo, da bi se skrili pred SONCEM BOŽJE LJUBEZNI. Bog nas vedno čaka na Obalah Večnosti, da pridemo nazaj k Njemu in se opravičimo in spokorimo, zakaj Bog nas Neskončno Ljubi in nam odpušča, ko ga molimo in prosimo odpuščanja. Zato ker je Bog veliko Večji kot Vsi naši Grehi in problemi, ki na spestijo je pprav, da Verujemo v Boga in na Boga prenesemo Vse skrbi, Težkoče in Probleme, ker jih lahko razrešimo le z Božjo Pomočjo in ne le s človeškimi močmi in pametjo. Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami! Bog nas Ljubi, Ljubimo tudi mi drug drugega in našega Boga z molitvami in dejanji dobrote, pomoči in usmiljenja za druge ! Bog je Ljubite se med seboj.

    Kaj On, ki nam je dal, da mislimo, sam ne more misliti?
    Kaj On, ki je človeku dal oči in ušesa, sam ne more poslušati in gledati?
    Kaj On, ki je človeku dal srce za ljubezen, sam ne more biti največja Ljubezen?
    Vsak dan govorim Bogu: ”Čudovit si, moj Bog”.
    Bolj ko mu govorim, več mi on daje,
    daje da gledam čudež njegove Božje Ljubezni in Usmiljenja do vseh ljudi.

    (Povzeto po Philu Bosmansu, belgijskemu dobrotniku pomoči potrebnim in duhovniku)

  95. Janez says:

    KAJ POMENI STRAH BOŽJI ZA VERUJOČE KRISTJANE?
    »Strah božji ne pomeni, imeti strah pred Bogom, pravi papež Frančišek. Dobro vemo, da je Bog Oče tisti, ki nas ljubi in želi naše odrešenje; vedno nam odpušča, vedno! Zato nimamo razloga za strah pred Njim. Strah božji je dar Svetega Duha, ki nas spominja, kako majhni smo pred Bogom in njegovo ljubeznijo, in da je naše dobro v izročitvi v njegove roke s ponižnostjo, spoštovanjem in zaupanjem. Ravno to je strah Božji: izročitev dobroti našega Očeta, ki nas ima zelo rad. Za neverujočega pa je strah Božji lahko tisti strah pred Božjo sodbo in večno smrtjo, ki je večna ločenost od Boga (Evangelij po Luku 12,5; Pismo Hebrejcem 10,31). Za verujočega pa je strah Božji nekaj zelo drugačnega. Strah verujočega je strahospoštovanje do Boga. Pismo Hebrejcem 12,28–29 je dober opis tega: »Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je Njemu všeč. Kajti naš Bog je ogenj, ki požira.« Spoštovanje in strah sta točno to, kar pomeni strah Božji za kristjane. To je motivacijski dejavnik za nas, da se predamo Stvarniku vesolja in ga kot Očeta ubogamo in spoštujemo ter ga Ljubimo.

    Vrstica Pregovori 1,7 pravi: »Strah Gospodov je začetek znanja.« Dokler ne razumemo, kdo je Bog, in dokler ne razvijemo strahospoštovanja in ubogljivosti do njega, ne moremo imeti prave modrosti. Prava modrost izhaja samo iz razumevanja, kdo je Bog in da je Bog svet, pravičen in pošten ter Ljubeč. Peta Mojzesova knjiga 10,12.20–21 pravi: »In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe GOSPOD, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš GOSPODA, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš GOSPODU, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo. GOSPODA, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se dŕži in pri njegovem imenu prisegaj! On je tvoja Hvalnica, on je tvoj Bog, ki ti je storil velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.« Strah Božji je osnova za našo hojo po njegovih poteh, za služenje Njemu in za našo ljubezen do njega. Nekateri po novem definirajo strah Božji za verujoče kot »spoštovanje« do njega. Čeprav je spoštovanje nedvomno vključeno v strah Božji, je več kot le to. Svetopisemski strah Božji za verujočega vključuje razumevanje, kako zelo Bog sovraži greh, in strah pred njegovo sodbo zaradi greha – celo v življenju verujočega. Pismo Hebrejcem 12,5–11 opisuje Božje vzgajanje verujočega, da ostane stanoviten v Veri in spolnjevanju Božje Volje. Čeprav Bog vzgaja v Ljubezni (Pismo Hebrejcem 12,6), je to še vedno nekaj strašnega. Ko smo bili otroci, nam je strah pred kaznijo staršev nedvomno preprečil kakšne hudobije, ker nas je to odvračalo od greha. Enako bi moralo biti v našem odnosu z Bogom. Bati bi se morali njegovega discipliniranja in si prizadevati, da bi živeli tako, kot mu je všeč in kot nas Oče Uči. Verujoči kristjani naj se ne bi bali Boga, saj je Naš Oče. Nimamo razloga, da bi se ga bali. Bog nas Neskončno Ljubi. Tudi takrat, ko nas preizkuša v trpljenju in bolezni. Imamo obljubo, da nas ne more nič ločiti od njegove ljubezni (Pismo Rimljanom 8,38–39). Imamo njegovo obljubo, da nas ne bo nikoli zapustil ne pozabil (Pismo Hebrejcem 13,5). Imeti strah Božji pomeni imeti takšno strahospoštovanje do Boga, da ima to velik vpliv na naš način življenja. Strah Božji pomeni, da ga spoštujemo, smo mu poslušni, se podrejamo njegovemu discipliniranju in ga s strahospoštovanjem častimo. Nikoli ne prenehajmo moliti k Bogu in Upati na Božje Usmiljenje in Božjo Ljubezen. Spokorimo se, spovejmo se Bogu, prosimo ga Odpuščanja, molimo iskreno in goreče za Božjo Milost, Odpuščanje in Odrešitev ter prosimo Boga za pomoč, da se spreobrnemo in poboljšamo.

    Ko smo prežeti s strahom Božjim, smo po papežu Frančišku usmerjeni v sledenje Gospodu s ponižnostjo, poslušnostjo in pokorščino. A ne z držo predaje in pasivnosti, ampak z aktivnim delovnim čudenjem in veseljem; z veseljem Božjega otroka, ki vidi, kako mu Oče streže in ga ljubi. Strah Božji torej iz nas ne naredi boječe in popustljive ter boječe in mlačne kristjane, ampak daje pogum in moč. Je dar, ki iz nas dela prepričane, navdušene kristjane, ki ne ostajajo pokorni Gospodu iz strahu, ampak ker jih je ganila in osvojila njegova ljubezen. Biti osvojen z Božjo ljubeznijo, kar je nekaj zelo lepega. Pustiti se osvojiti tej ljubezni Očeta, ki nas zelo ljubi, ljubi nas z vsem svojim srcem. Strah božji pomeni tudi ‘alarm’ pred vztrajanjem v grehu. Ko oseba živi v slabem, preklinja Boga, ko izkorišča druge in jih tiranizira, ko živi samo za denar, nečimrnost, oblast ali ponos, takrat v nas strah božji povzroči alarm, preplah. Z vso oblastjo, z vsem denarjem, z vsem tvojim ponosom in nečimrnostjo ne boš srečen. Nihče ne bo odnesel s sabo na drugo stran ne denarja ne oblasti ne ponosa, ničesar. Odnesemo lahko samo ljubezen, ki nam jo daje Bog Oče, gotovosti, ki smo jih z ljubeznijo sprejeli od Boga. Odnesemo lahko samo tisto, kar smo storili za druge. Svojega upanja ne polagajmo v denar, ponos, moč, saj nam te stari ničesar ne obljubljajo. Mislite, da bo pokvarjena oseba srečna na drugi strani? Težko ji bo pristopiti h Gospodu.

    Prosimo Gospoda Milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, ubogih ter bolnih, sprejeli dar strahu Božjega in skupaj z njimi, napolnjeni z Božjim Mirom, Usmiljenjem in Ljubeznijo Boga, priznali, da je Bog naš Nebeški Oče. Gospod Pomagaj nam in nas Vodi, saj brez tebe Usmiljeni in Dobri Bog nič ne moremo storiti! Odpusti nam naše grehe in zablode in nas Poduči, da vemo, kaj je Božja Volja, da bomo hodili za Jezusom Odrešenikom!

    Medmrežje gotquestions, kateheza papeža Frančiška, druga krščanska verska gradiva in lastni premisleki na osnovin Svetega pisma.

  96. Janez says:

    TEBI, TANKOČUTNI IN DOBRI ČLOVEK V RAZMISLEK

    Tebi, tankočutni človek, ki te žalosti, da je toliko novic o zlu in hudobiji na svetu, bi rad povedal kratko in preprosto zgodbo o dobrem. Moja zgodba ni informacija, temveč razmišljanje o vsakdanjem obupu. Nečloveško in nepošteno bi bilo, če bi ga morali nositi sami. Tudi tvoje je, pripada ti kot sonce in letni časi. Bedeli smo namesto tebe. In zdaj te kličemo od daleč. Nikoli še nisi pomislil na svet človeka, ki ga pozdraviš, ne da bi ga videl? Na žalost, ki jo vsak večer puščaš za svojim hrbtom? Na lakoto po ljubezni, po usmiljenju, razumevanju, po življenju, ki hodi naokoli po tvojih ulicah, v tvojem mestu?

    In vendar, tvoje srce je uho tistega drugega tebe, človeka, kakršen bi rad bil, a marsikdaj nisi. Naša dogodivščina se začenja tam, kjer ti odnehaš, kjer ustaviš svoj korak nepotešenega človeka. Obupani, ki govori temu tvojemu srcu, pozna vse ustanove, ki jih družba velikodušno ponuja, in vendar še vedno išče človeka, še vedno išče ljubezen. Išče nekoga, ki je zmožen razumeti tesnobo umirajočega človeka. V ta pristan upanja, ljubezni, vsak dan pripluje človekovo mučeništvo. Mučeništvo, za katerega ni prostora v socioloških statistikah in ki s svojim trpljenjem pripravlja zaton našega sveta, medtem, ko se ta postavlja s svojimi privlačnostmi. Prav zaradi tega dejanja ljubezni ljudi, kot si ti, krik samomorilca v noči ne zmoti sna tvojih otrok, da jih ne bi prehitro prebudil v življenje, ki jim bo dajalo mnogo ugodja, a vedno manj ljubezni. In jutri te bodo oni vprašali, zakaj.

    Zakaj?
    Če si kdaj v življenju že izkusil strah pred današnjim dnem, negotovost jutrišnjega dne, tesnobo samote, lakoto po dobroti inn usmiljenju, ne misli, da je teh neprijetnosti že konec. Če ti v življenju še nihče nikoli ni dal miline in utehe prijateljstva, topline ljubezni, ne misli, da je tudi tebi prepovedano, da bi bil prijateljstvo in ljubezen. Moje prvo “srečanje”, moja prva “skupnost” se je rodila v Rimu, v najbolj revnem, najbolj obupanem, najbolj osamljenem mestu. Nebotičniki, palače, izložbe, avtomobili so simbol nekropole, ki hoče preživeti svoje ruševine. V tem času, ki ne pozna več dneva, noči, božiča, poletja, novega leta, zadnjega dne, sončne nedelje, obstajajo ljudje, ki poslušajo, vsak dan in vsako noč, s tesnobo v srcu; so še drugi, ki kličejo, obupani: ubijali so, opraviti hočejo s tem odvratnim svetom, obstajajo osamljeni ostareli, homoseksualci, alkoholiki, uživalci drog, ljudje s ceste, ljudje v stiski, potrti. Mi pa gledamo val črnine, ki se dviga in poplavlja, in čakamo na odgovor ljubezni na tej isti cesti. Skupna nam je ljubezen do življenja. Moramo verovati v skrivnost človeka. Kako lahko Pomagamo kot Jezus in Usmniljeni samaritan? Človek je sit papirjev, čakanja, prošenj, birokracije, sprenevedanja, besed, prevar, zatiranja. Človek hoče kaj takoj. Veliko mesto organizira podzemno železnico, avtobuse, čakalnice,… Dobro upravo: davke, ceste, stadion, električno energijo, vodo, bolnišnice, pokopališče,… Ugledni ljudje organizirajo fundacije, kongrese, široke socialne pobude, zaščito živali,…
    Revež, kadar je sam in obupan, je sam in ostaja sam v svojem mestu iz kamna. Preveč je ljudi, ki samo zato vstanejo, kadar naletijo na res obupanega človeka, da bi zbežali kolikor mogoče daleč. Ustavi se in pomisli za trenutek. Pomisli na človeka, ustvarjenega po Božji podobi in sličnost! Kaj si naredil, da bi svetloba Božjega obličja sijala v tebi in v njem? Kaj si storil, da bi pomagal in služil bližnjhemu, ki te potrebuje in prelil molitev in vero v Boga v Slavljenje Boga s služenjem in usmiljenjem ter Dobroto tvojega srca? Prosim te, poslušaj: v imenu Boga, v imenu človeka, stori kaj! Verjemi mi: lahko storiš. Bodi podobebn Jezusu in pomagaj ne le da iz udboja vsakdana tako hitro, brez usmniljenja sodiš uboge in zavržene ljudi. Bodi Dober in usmiljen in Bog Ti bo stoterno povrnil! Ko boš pomagal drugim boš pomagal sebi in Slavil Boga v sebi in v ljudeh!

    Don Pireino Gelmini, Skupnost Srečanje

    Matej 5,16: Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.

    Prosim Gospod pokaži nam Pravo Pot k Jezusu,
    da se vsi izgubljeni Otroci Vrnemo k Tebi.
    Reši nas krivde našega greha, ki žali Ljubezen Boga,
    Prosim reši nas pravičnih ukrepov Gospod Božje Vzgoje in pomagaj nam, da se ljudje spokorimo in spreobrnemo!
    Prosim dovoli Gospod, naj moj jezik glasno opeva Božjo Pravičnost in Dobroto ter Usmiljenje.
    Hvala Gospod, ker nas boš slišal in uslišal ter nam Pomagal, da se Vrnemo nazaj k Tebi!
    Ti si Ljubeči Dibri in Usmiljeni Oče, ki nas vedno Ljubiš in nam Odpuščaš, ko te skesani prosimo Odpuščanja!
    Hvala ti, Gospod Jezus. Amen. Janez

    Odlomek iz moje molitve SPOKORNI PSALM IN MOLITEV KESANJA K BOGU

    Iskrena molitev in dobrota ter usmiljenje, ki dejansko pomagajo ubogim in lačnim ljudem v stiskah z Dobroto Slavijo Boga in prinašajop Božjo Luč ljudem, ki potrebuzjejo Upanje in Božjo Besedo Veselega Oznanila Odrešitve! Predvsem pa so ljudje lačni Dobrote in usmiljenja ter Božje Ljubezni, ki ne mine nikdar! Acta non verba ali od besed k dejanjem; bodimo misijonarji Božje Ljubezni in Milosti!

  97. Hvala says:

    VEČKRAT SEM ŽE OMENILA IZRAELCE, KI JIH JE MOJZES PELJAL IZ SUŽNJOSTI. KO SO BILI SUŽNJI SO ZELO , ZELO TRPELI. GOSPOD JE VIDEL NJIHOVO TRPLJENJE, ZATO JE SKLENIL, DA JIH REŠI.
    NA POTI IZ SUŽNJOSTI V OBLJUBLJENO DEŽELO SO VIDELI GOSPODOVE ČUDEŽE, GOSPOD JIM JE OBLJUBIL, DA JIH NE BO ZAPUSTIL, DA JIM BO POMAGAL, DA BODO PRIŠLI V OBLJUBLJENO DEŽELO.

    NE, AMPAK GA NISO POSLUŠALI. KOLIKO TRPLJENJA SO POVZROČILI BOGU , MOJZESU IN NEKATERIM, KI SE NISO STRINJALI Z GODRNJANJEM. HOTELI SO NAZAJ V SUŽNOST, NAZAJ ZARADI HRANE ITD..
    NISO GOSPODU ZAUPALI. BALI SO SE, DA BODO POMRLI V PUŠČAVI.

    IN GOSPOD SE JE RAZJEZIL. REKEL JIM JE” TAKO SE NAJ ZGODI, KOT STE HOTELI.” IN SO POMRLI V PUŠČAVI.

    TO KAR SO POČENJALI , JE BILO ZELO BOLEČE ZA GOSPODA. TAKO JE TUDI SKOZI VSO ZGODOVINO IN DANES.
    ZAMISLIMO SE, KAKO JEZIMO GOSPODA! ZAVRAČAMO NJEGOVO DOBROTO IN USMILJENJE IN MU VSILJUJEMO SVOJE NAČRTE!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja