Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

3.740 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    V odnosu z Bogom je potrebno vztrajati, ne se naveličati. Ljudje bi radi, da bi prejeli takojšnje rešitve in da bi se nam vse uresničilo po naši volji. Zato je tudi takšna naglica pri iskanju rešitev pri ljudeh, ne pa direkt pri Bogu. SAMO BOG JE POPOLN , SAMO NJEGOVA MOČ JE ODREŠENJSKA . Če se bomo vsak dan zavedali kaj je JEZUS dal za nas, bomo počasi verovali in zaupali v Negovo MOČ, MOČ NJEGOVIH BESED. NJEGOVA MOČ , KI DELA ČUDEŽE, ŠE DANES OBUJA OD MRTVIH!

  2. Miro says:

    Vse naše molitve vedno preverjajmo v ogledalu molitve Oče naš, ki nam ga v svetem Evangeliju nastavlja naš Gospod Jezus glede našega odnosa do nebeškega Očeta – Kako v resnici molimo: Oče, zgodi se moja volja? Ali molimo: Oče, zgodi se tvoja volja?

    Z MOLITVIJO OČE NAŠ NAS JEZUS UČI, KAKO NAJ SE K BOGU OBRAČAMO KOT K OČETU – OČE NAŠ JE NAJODLIČNEJŠA MOLITEV BOŽJIH OTROK – KRISTJANOVA MOLITEV JE MOLITEV BOŽJEGA OTROKA, KI SE OBRAČA K SVOJEMU OČETU BOGU V OTROŠKI ZAUPNOSTI!

    Več o molitvi Oče naš na:
    https://opusdei.org/sl-si/document/tema-40-oce-nas-ki-si-v-nebesih

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Hvala says:

    POKLICNI SVETOVALCI (Neal Lozano- iz knjige Osvobojen)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Poklicni svetovalci so dar, pomemben vir, ODREŠENIK PA JE EN SAM. ŽALOSTNO JE, DA SE NTOLIKO DUHOVNIKOV IN PASTORJEV POČUTI NE, KAKOR DA BI BIL EVANGELIJ BREZ MOČI. KO SE POJAVIJO TEŽAVE, SE VSE PREVEČ KRISTJANOV PREHITRO OBRNE K POKLICNIM SVETOVALCEM. MOČ EVANGELIJA JE VELIKO VEČJA od moči nadarjenega svetovalca (oba skupaj pa delujeta čudovito). Če je potrebno sodelovanje, se morajo tisti, ki so dejani v pastoralnem služenju , znati povezati s svetovalcem, da bi skupaj služili ranjeni duši.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Osebno se popolnoma strinjam z navedbo Lozana. Premalo imamo zaupanja V MOČ EVANGELIJA-KRISTUSOVO MOČ. Saj je vendar ON ODREŠENIK! ČE IMAMO GOSPODA IMAMO VSE.

  4. Hvala says:

    Neal Lozano v svoji knjigi OSVOBOJEN med drugim pravi takole:

    OSEBNI ODNOS Z JEZUSOM

    Nekateri kristjani niso nikdar jasno razumeli in OSEBNO SPREJELI TEGA, KDO JE JEZUS ODREŠENIK. Obiskovanje cerkve je prazno, ČE NIMAMO OSEBNEGA SPOZNANJA GREHA IN OSEBNEGA ODNOSA Z NJIM, KI NAS REŠUJE.

    Poznam veliko ljudi pravi Neal, ki so odrasli v cerkvi in sprejeli nauk vere. ZA OSEBNI ODNOS Z JEZUSOM PA JE POTREBEN ČAS SPREOBRNJENJA.

    Sprejeti je treba ne le to, da vsi grešimo, ampak da tudi sam grešim in zato OSEBNO POTREBUJEM ODREŠENIKA. Ko premišljuješ o NJEGOVI SMRTI in VSTAJENJU , ali jemlješ to OSEBNO ? On je umrl in vstal za TVOJO ODREŠITEV. Ali pa o tem razmišljaš le kot o znamenju Njegove ljubezni za vse človeštvo? ALI TVOJE UPANJE NA VEČNO ŽIVLJENJE V CELOTI SLONI NA TEM, KAR JE ON STORIL ZATE?

    V svojem krščanskem življenju se moramo nenehno zanašati na Jezusa Kristusa, Odrešenika. Nenehno spreobračanje in odvisnost od Odrešenika nas varuje pred pastjo RELIGIOZNOSTI. Ni nam treba končati kakor tisti, ki so se raje “DRŽALI ZUNANJE OBLIKE POBOŽNOSTI, ZANIKALI PA NJENO MOČ” (2 Tim 3,5). Dobra opredelitev spreobrnjenja je “Z OSEBNO ODLOČITVIJO SPREJETI KRISTUSA ZA NAJVIŠJEGA ODREŠENIKA IN POSTATI NJEGOV UČENEC.”

    Spreobrnjenje (ali biti učenec) pomeni DNEVNO SPREJEMATI ODREŠENIKA IN ŽIVETI KOT NJEGOV UČENEC.

    Vrstica v Pismu Kološanom 2,6 nas spomni: “Kakor ste torej sprejeli Gospoda Kristusa Jezusa, v njem živite, ukoreninjeni in sezidani v njem ter utrjeni v veri, kakor ste bili v njej poučeni, polni zahvaljevanja. “

  5. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »VESELITE SE V UPANJU, POTRPITE V STISKI, VZTRAJAJTE V MOLITVI …« (Rim 12,12)

    Duhovna misel: »Obraz Boga je obraz usmiljenega očeta, ki ima vedno potrpljenje. Ali ste kdaj pomislili na Božjo potrpežljivost, na potrpljenje, ki ga ima z vsakim od nas?« (papež Frančišek)

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božjega usmiljenja do nas grešnikov, Ti si živi Kruh iz nebes. Hvala Ti za vse čudovite milosti, katere nam vsak dan podarjaš pri obhajanju svete Evharistije.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  6. Janez says:

    BOG NAS LJUBI IN JE VEDNO Z NAMI
    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.

    Doslej sem večkrat poudaril da smo vsi ljudje na Zemlji po Božji Ljubezni ustvarjeni in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.
    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel v že objavljenem prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo ter prispevajo k prihodu Nebeškega kraljestvo k nam na Zemlji. Bodimo podobni Jezusu in spolnujujmo Božjo Voljo in Nauke Evangelija. Amen.
    Janez

    ADDENDUM
    Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Pridi odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Rad Te imam Človek tuzdi ko grešiš in me žališ in zavračaš Mojo Ljubezen. Vabim te, da prideš nazaj k meni in si mi v Veselje, ker živiš po Božji Volji.

    • Miro says:

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      SVETEMU DUHU SE ODPIRAMO PREKO DRŽE ZAHVALJEVANJA IN SLAVLJENJA!

      Več o tem na:
      https://radio.ognjisce.si/sl/200/utrip/26625

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    JEZUS POMIRI VIHAR – GOSPOD, PRIDI NA POMOČ MOJI ŠIBKI VERI, DA BOM ZARES VEROVAL!

    Evangeljski odlomek (Mr 4, 35-41):

    Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+4%2C35-41&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Nevihta povzroči strah, Jezus poseže in z močno besedo ustavi besnenje narave. S prestrašenimi učenci začne pogovor o njihovi majhni veri, da še vedno ne zaupajo. Marsikdaj me prime skušnjava, da bi Gospodu očital, da me pusti samega v težavi. Gospod, daj mi moči, da se bom v stiski in nasploh v odločitvah obračal nate in tvojo pomoč. Pridi na pomoč moji šibki veri, da bom zares veroval. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    ABRAHAM PRIČAKUJE BOŽJE KRALJESTVO – GOSPOD, RAZSVETLI MOJO VSAKDANJOST, DA TI BOM ZAUPAL, TUDI TAKRAT, KO BO TEŽKO!

    Berilo iz pisma hebrejcem (Heb 11,1-2.8-19):

    Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo. Zaradi nje je bilo namreč pričano v korist starih. Po veri je bil Abraham pokoren, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki naj bi ga dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre. Po veri se je priselil v obljubljeno deželo kot v tujino in z Izakom in Jakobom, ki sta bila z njim deležna iste obljube, prebival v šotorih. Pričakoval je namreč mesto, ki ima temelje in je njegov graditelj in stvaritelj Bog. Po veri je tudi sama Sara, ki je bila neplodna, dobila moč, da je kljub starosti spočela, saj je bila prepričana, da je zvest tisti, ki je dal obljubo. Zato se je tudi rodila enemu, in to omrtvelemu, tolikšna množica potomcev, kolikor je zvezd na nebu in kakor je brez števila peska na morskem obrežju.

    V veri so pomrli vsi ti. Niso doživeli izpolnitve obljub, vendar so jih iz daljave gledali, pozdravljali in priznavali, da so na zemlji tujci in priseljenci. Tisti pa, ki takó govorijo, razodevajo, da domovino iščejo. Ko bi imeli v mislih tisto domovino, iz katere so prišli, bi imeli priložnost, da se vrnejo. Tako pa so hrepeneli po boljši, po nebeški. Zato se Bog ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, saj jim je pripravil mesto.

    Po veri je preizkušani Abraham v dar nesel Izaka. Edinorojenega sina je bil voljan darovati, on, ki je prejel obljube in mu je bilo rečeno: Po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo. Mislil si je, da more Bog tudi od mrtvih obujati. Zato ga je – rečeno v prispodobi – dobil nazaj od mrtvih.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Heb+11%2C1-2.8-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Pisec razmišlja o veri, po kateri sem prepričan, da bom dosegel, kar Bog obljublja. Tako so živeli svojo vero Abel, Henoh, Noe, Abraham. Popolnoma je zaupal Bogu in v vsem sprejemal njegovo previdnost. Okrepil bom vero in se zanesel na Gospoda v vsem, kar mi govori in kamor me kliče. Gospod, hvala za dar vere. Razsvetli mojo vsakdanjost, da ti bom zaupal, tudi takrat, ko bo težko. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  9. Janez says:

    Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži! Bog Ljubi Vsakogar, tudi sovražnike! Pa mi?
    Kako vem, da me ima Bog res rad? Bog je Vedno z Nami, zato Nikoli nismo sami! Povzetek iz medmrežja Aleteia (Pravičnost)

    Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas, ki so sledeči: .

    1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
    2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
    3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
    4) Poglejte,kakšn Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
    5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
    6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
    7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11).

    Pregovori 28,13: Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.

  10. Miro says:

    POSLANICA ZA MISIJONSKI DAN: »NE MOREVA, DA NE BI GOVORILA O TEM, KAR SVA VIDELA IN SLIŠALA« (Apd 4,20)

    V petek, 29. januarja, je izšla poslanica papeža Frančiška za svetovni misijonski dan, ki ga bomo obhajali na predzadnjo nedeljo v mesecu oktobru, to je na 24. oktobra 2021, z naslovom: »Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala« (Apd 4,20).

    Papež Frančišek je uvodoma poudaril: Dragi bratje in sestre, ko doživimo moč Božje ljubezni, ko spoznamo njegovo očetovsko navzočnost v našem osebnem in skupnostnem življenju, ne moremo drugače, kot da oznanjamo in delimo to, kar smo videli in slišali. Jezusov odnos z njegovimi učenci, njegova človeškost, ki se nam razodeva v skrivnosti učlovečenja, v njegovem evangeliju in v njegovi veliki noči, nam kažejo, kako močno Bog ljubi našo človeškost in sprejme naše veselje in naše trpljenje, naše želje in našo tesnobo (prim. 2. vatikanski koncil, Pastoralna konstitucija Veselje in upanje, 22). Vse v Kristusu nas spominja, da mu svet, v katerem živimo in njegova potreba po odrešenju, nista bila tuja in nas tudi kliče, naj bomo dejavni del tega poslanstva: »Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, kogar koli najdete« (Mt 22,9). Nihče ni tujec, nihče ne more čutiti, da je tujec ali oddaljen glede na to sočutno ljubezen, poudarja sveti oče.

    Več o poslanici papeža Frančiška za svetovni misijonski dan na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-01/poslanica-za-svetovni-misijonski-dan-ne-moreva-da-ne-bi-govor.html

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  11. Hvala says:

    POLNO ŽIVLJENJE JE V IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE!

    Kako to doseči? Papež Frančišek pravi: »Živeti polno pomeni živeti s strastjo.« Vabi nas, da bi v sebi prebujali navdušenje nad življenjem, da bi si upali tvegati in se soočati z življenjskimi težavami in v veri iskali odgovore na konkretne stiske. Pri tem moramo biti v nenehnem dialogu drug z drugim in Bogom. V ta namen nam papež priporoča molitev, ki naj bo iskren pogovor z Bogom Očetom. Izpolnjeni bomo le, če bomo vedno iskali in sledili Njegovi volji.

    http://www.mirenski-grad.si/28-dan-polno-zivljenje-je-v-izpolnjevanju-bozje-volje

  12. Hvala says:

    V KREPOSTIH IN DUHOVNIH UGODNOSTIH (iz knjige Božja previdnost)

    Navsezadnje, in to je mogoče naobčutljivejša točka v udejanjanju vdanosti v Božjo voljo , SMEMO HOTETI KREPOST, MILOST IN SLAVO LE V TOLIKŠNI MERI, KOT NAM JO HOČE DATI BOG, IN NE SMEMO ŽELETI VEČ. Vsa naša želja mora biti v tem, da s svojo zvestobo dosežemo tisto stopnjo POPOLNOSTI, ki nam je namenjena, kajti ni vsem dano, DA BI SE DVIGNILI DO ISTE TOČKE. Kakršno koli je namreč razmerje z milostmi, ki jih prejmemo od BOGA, zagotovo ne bomo nikoli zmogli toliko ponižnosti, ljubezni itn, koliko jih je imela presveta Devica. IN LE KDO SI BO UPAL BAHATI, DA JE DOSEGEL STOPNJO MILOSTI IN SLAVE, KAMOR SO PRIŠLI NAŠI APOSTOLI?

    Zato ko slišimo praviti ali beremo, da je naš Gospod v kratkem času POVZDIGNIL NEKATERE DUŠE DO ZELO VISOKE POPOLNOSTI, JIM PODELIL VELIKE UGODNOSTI, DAL NJIHOVEMU RAZUMU PRESENETLJIVE ZMOŽNOSTI, NAPOLNIL NJIHOVA SRCA Z VELIKO POBOŽNOSTI IN GOREČNOSTI, takrat moramo zatreti želje po podobnih stvareh, ki bi se lahko pojavile v našem duhu na škodo čiste ljubezni do vdanosti. Moramo se celo še tesneje združiti z ljubeznivo VOLJO BOGA IN MU REČI: MOJ GOSPOD, HVALIM IN BLAGOSLAVLJAM TE ZA VSE, KAR S TOLIKO LJUBEZNI IN ZAUPNOSTI DAJEŠ DUŠAM, KI SI JIH IZBRAL. Čast, ki jim jo izkazuješ, presega sleherno spoštovanje, ki ga lahko kdo uživa. Vendar mi je do izpolnjevanja tvoje volje bolj ko do vseh razsvetljenj, vseh čustev, vseh ugodnosti, ki si jih naklonil svojim svetnikom.

    Besede našega GOSPODA JEZUSA KRISTUSA: “ČE HOČE KDO ITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SEBI IN VZAME SVOJ KRIŽ TER HODI ZA MENOJ. Če nebeški Učitelj ZAHTEVA, da se njegovi učenci odpovedo sebi in nosijo križ za njim, pa se drugje s PRISEGO ZAVEZUJE, DA JIM BO PO ČUDEŽU SVOJE VSEMOGOČNOSTI POLEG VEČNEGA ŽIVLJENJA ŽE NA TEM SVETU DAL STOKRATNO VSEH REČI, KI SE JIM BODO ODPOVEDALI, da Mu bodo všečni. Poleg tega obljubi, da bo olajšal breme svojega križa, ker namreč trdi ne le to, DA JE NJEGOV JAREM PRIJETEN, temveč dodaja, da je celo LAHEK.

    Če torej ne preizkušamo prijetnosti Jezusovega jarma ne olajšanja bremena križa, ki nam ga nalaga, je to vsekakor zato, KER ŠE NISMO DODOBRA ZATAJILI SVOJE VOLJE IN KER SE ŠE NISMO POPOLNOMA ODREKLI VSEM NAŠIM ČLOVEŠKIM VIDIKOM, DA BI STVARI OCENJEVALI LE V LUČI VERE (Jean Baptiste Saint -Jure , Claude La Colombiere ).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vidimo, kaj Jezus Obljublja vsem , ki se bodo podredili NJEGOVI BOŽJI VOLJI.
    Velikokrat sem razmišljala , da je to dejansko res težko, če človek nima ZAUPANJA V BOGA. Da pa človek dobi zaupanje v Boga, se mora prostovoljno prepustiti NJEGOVI LJUBEZNI IN USMILJENJU.

    Problem je v tem, ker mi ljudje razmišljamo po človeško. Če pa bi se PREPUSTILI GOSPODU rekoč: PREOBRAZI ME, NAJ SE ZGODI V VSEM TVOJA VOLJA, NE MOJA GOSPOD, se zgodijo čudeži. Gospod lahko popolnoma na NOVO naredi človeka. Pri Njemu je vse mogoče. Lahko preberete, da je Gospod pri nekaterih apostolih spremenil celo fizično zunanjost, po svojem načrtu.

    ZAKAJ JE TAKO TEŠKO ZAUPATI BOGU? Zato, ker smo slabotna bitja, obremenjena z izvirnim grehom, svojimi grehi. Če se človek ne VRŽE V ROKE GOSPODA, se hudobec prikrade in zastruplja naše misli, čedalje bolj dela pregrado med Bogom in potem ni več možno videti Resnice. Hudobec spusti strup v srce. Vendar je vedno možen nov začetek.

    Zato je prvo in osnovno, kar bi človek moral narediti, seveda če želi, da Gospod vodi njegovo življenje je, dati mu svoj DA, to pomeni strinjati se, da bo On vodil življenje, po svojem načrtu. Naslednje je, da živimo po BOŽJI BESEDI, ne pa jo samo brati. Živeti tako, kot to zapoveduje BOG. Stalno prejemanje Svete evharistije , prejemanje živega Boga, ki nam daje moč za življenje in nam preobraža um, čisti posledice duha laži. Gospod tako ustvarja novega človeka -ROJENEGA OD ZGORAJ.

    Ko pridejo problemi in težave pa človek , ki ravna po človeško, začne iskati takojšne rešitve iz stiske. Obišče ustanove, sprašuje ljudi, teka gor in dol za rešitvijo, naredi vse, kar se mu zdi po njegovi logiki da mora, cele noči išče rešitve, namesto, da bi se vdano prepustil BOŽJI VOLJI. Prepustiti se Božji volji pomeni, da ne ravnamo več po NAŠI ČLOVEŠKI VOLJI, AMPAK SPREJEMAMO NJEGOVO VOLJO. To pa ponavadi človek opusti, ker se mu zdi pretežko. Nima dovolj moči, pozabi pa, da je GOSPOD TISTI, KI VSE DELA IN DAJE MOČ.

    Včasih Bogu obljubimo nepotrebne stvari in potem mislimo, da je naša obljuba temelj za ODPUŠČANJE. Bog prosi, naj se odrečemo svoji pravici po dokazovanju , DA SMO VREDNI LJUBEZNI, ki nam jo daje. Ali se oklepate misli, da vas Bog ljubi, ker ste NAREDILI NEKAJ, S ČIMER STE SI TO ZASLUŽILI’?

    TO JE NAPUH. Zaradi NAPUHA IN SAMOPREVARE pogosto verjamemo, da nas BOG ljubi in nam odpušča zato, ker smo storili nekaj dobrega in si s tem nekako zaslužili NJEGOVO USMILJENJE.

    TA ZMOTA NAS DELA ZELO RANLJIVE . RANE.! Prevarani smo bili in smo padli. Kakšne so posledice? Vsakokrat , ko nam ne uspe zaslišimo hudobca, ki žvižga: ALI ME BOG RES LJUBI? Potem tonemo v MANJVREDNOST IN NEVREDNOST.

    Tudi jaz sem se s tem (napuhom) dolgo časa borila z Gospodom. Zavedati se moramo, da bo hudobec vse naredil, samo da bi nam preprečil, da bi živeli z Gospodom.

    Zato zopet ponavljam, kako pomembno je, da se oklenemo Gospoda in se prepustimo NJEGOVEMU VODENJU IN NJEGOVI LJUBEZNI. On , ki je ustvaril vesolje, zemljo, ljudi in vse ostalo, bo znal NAREDITI TUDI NOVEGA ČLOVEKA. Ne poslušajmo hudobca!

    NAPUH- mišljenje, da je človek sposoben z lastno močjo urediti življenje, odpraviti stiske. KAKŠNA PREVARA HUDOBCA!

    Nikoli ne pozabimo, da je GOSPOD , KI DAJE, KI VZAME, KI ZDRAVI, KI OŽIVLJA, KI ODPUŠČA, KI OSVOBAJA itd…ne pa človek.

    Velikokrat smo govorili o Božji volji. Naj nam bo za zmeraj vodilo: ŽIVIMO TAKO, DA BOMO VSAKO SEKUNDO, VSAKO MINUTO, VSAKO URO, VSAK DAN IN VSA LETA, OZ. ČAS, KI NAM JE ŠE DAN NA TEM SVETU ŽIVELI TAKO, DA SE BO NAŠA VOLJA ZDRUŽILA Z GOSPODOVO VOLJO, DA BOMO IZPOLNJEVALI NJEGOVO VOLJO, KAJTI LE TAKO BOMO IZPOLNILI SVOJE POSLANSTVO NA TEM SVETU. TO ŽELI GOSPOD!

    • Hvala says:

      Pripis!

      Prosimo Gospoda, da se naša volja združi z Njegovo voljo, da bomo lahko izpolnjevali Njegovo voljo, ne pa svojo.

      • Miro says:

        Najlepša hvala za posredovana razmišljanja o Božji volji. Nedvomno je to tema, h kateri se je treba znova in znova vračati, saj je prav Božja volja ključ do najglobljih skrivnosti življenja v moči našega Gospoda Jezusa Kristusa! Zakaj so se veliki svetniki z Božjo pomočjo povzpeli na izjemno visoko stopnjo ljubezni do Boga in bližnjega? Odgovor nam podaja sv. Angela Merici, ki se je v življenju zvesto ravnala po naslednjem vodilu:

        O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE!

  13. Janez says:

    Zahvalim se Očetu za vse, kar sem in kar imam
    Zahvali se Njemu, ker je hotel, da prideš na svet in živiš v Njegovo Veselje na Zemlji;
    in da obstajaš, ker Te ima v Očetovski Dobroti neskončno rad, saj si Njegov Ljubljeni Otrok.

    Zahvali se Gospodu za vse, kar je privedlo do tega trenutka Tvojega Življenja,
    za starše, prijatelje, sorodnike, znance, sosede, učitelje, zdravnike, sodelavce in druge ljudi, ki jih srečuješ in/ali živiš z njimi.

    Zahvali se Njemu za vse, kar je lepega in dobrega ustvaril na Svetu zate in za nas vse ljudi na Zemlji.
    Zahvali se mu za vse, kar si lepega in dobrega po Njegovi Milosti doživel, srečal, videl in prejel.
    Zahvali se mu za vse, kar zdaj vidiš okrog sebe:
    stene hiše, mizo, posteljo, slike, zrak, svetlobo, sonce, oblake, luno in večerne zvezde ponoči, visoke planine, hribe in gozdove, travnike, ljudi v mestnem vrvežu, kmete na polju, otroke, ki se igrajo v parku in starejše, ki gredo na jutranji sprehod, živali v gozdu in ptice na nebu.

    Zahvali se Gospodu, za vse kar zdaj občutiš, vidiš in slišiš ter vse drugo, kar te veseli.
    Zdaj pa se mu zahvali tudi za slaba in trpka doživetja in trpljenje, za slabe življenjske izkušnje, ki nam pomagajo da se kaj nivega naučimo in da osebnostno in duhovno rastemo v trpežnejše in dobre ljudi.
    Zahvali se Njemu za vse življenjske izgube, polomije, za bolezni, za smrt bližnjih ter za razne probleme in težave, ki nas pestijo v življenju.

    Zahvali se Bogu za vse grehe, v katere si zabredel hote ali nevede, saj so tudi ti del Božjega Načrta zate in Te učijo in Ti dopovedujejo, kako velika je Njegova Ljubezen in Usmiljenje Našega Očeta do svojih Otrok.

    Zahvali se mu tudi za vse ljudi, ki jih srečuješ, medtem, ko pridno delaš v službi zase in za svojo družino in skrbiš za otroke in pomagaš bližnjim od jutra do večera kot dober in usmiljen Samarijan.

    Zahvali se Mu iz globine srca, dokler ne začutiš, kako Te prevevajo mir, čudežna svoboda in globoka radost, ki jo prinaša Tvoja Dobrota in pomoč drugim, saj vsako dobro delo se povrne nazaj.
    Zahvali se staršem in vsem Ljudem Dobre Volje, ki so Ti izkazali dobroto, Te učili, vzgajali in Ti kakorkoli pomagali v življenju. Nikoli nismo staršem povrnili vsega kar so nam dali.

    Obenem oprosti in pozabi na krivice in hudobijo vsem tistim ljudem, ki so Te kakorkoli prizadeli.
    Bogu se zanje zahvali, saj so Te marsikaj naučili; vedi da hudobija pride in gre ter da nekoč vse trpljenje in hudo enkrat mine. V vsaki taki stvari je kaj dobrega za to, da se iz tega kaj zase naučimo za življenje. Preizkušnje nas utrjujejo in krepijo, da smo bolj močni in odporni. Tudi Jezus je trpel za nas na križu, umrl in vstal za naše Odrešenje, tako nas Ljubi.

    Zahvali se v globini svojega bitja in žitja za vsak trenutek življenja tako, da bo Zahvala Njemu in drugim Ljudem postala stalnica v vsem Tvojem Življenju. Amen.

    Prirejeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, Kapucini 1995.

    »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.« (Jn 16,4)

  14. Miro says:

    DEVICA MARIJA JE POMEN MOLITVE ROŽNEGA VENCA POUDARILA TUDI S TEM, DA JE MED PRIKAZOVANJI IMELA V ROKAH ROŽNI VENEC – ZVESTO SE RAVNAJMO PO NJENEM NAROČILU: MOLITE VSAK DAN ROŽNI VENEC – MOLIMO, A NE SAMO ZASE, AMPAK TUDI ZA DRUGE!

    Fatima je bila vedno tesno povezana z molitvijo. Že leta 1916 je angel miru fatimske pastirčke naučil dve molitvi tako, da jih je sam molil naprej. Pri drugem prikazanju jim je naročil: »Molite! Mnogo molite! Srci Jezusa in Marije imata z vami načrte usmiljenja. Neprenehoma darujte Najvišjemu molitve in žrtve!«

    Z Marijinimi prikazovanji leta 1917 se je šola molitve nadaljevala. Marija je pri prvem prikazanju, 13. maja, na Lucijino vprašanje, ali bo tudi Frančišek prišel v nebesa, odgovorila: »Tudi on bo prišel, vendar mora zmoliti še veliko rožnih vencev.«

    Sploh je Devica Marija zelo naglašala molitev rožnega venca, saj je ob vsakem prikazanju naročila tako ali podobno kakor že 13. maja: »Molite vsak dan rožni venec, da boste izprosili svetu mir in konec vojne.«

    Kako je Mariji pri srcu molitev rožnega venca in kako hoče s to molitvijo pomagati človeštvu, kaže njeno naročilo: »Ko molite rožni venec, recite po vsaki skrivnosti: ‘O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.’«

    Pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, je Marija dejala: »Sem Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec.«

    Marija je pomen molitve rožnega venca poudarila tudi s tem, da je med prikazovanji imela v rokah rožni venec. Otroci so rožni venec vsak dan molili, čeprav ga v njihovih domačih družinah niso redno skupaj molili. Pastirčki so ga molili tudi pred začetkom prikazovanj in med prikazovanji.

    Ko sta Lucija in Jacinta po prvem Marijinem prikazanju povedali Frančišku, da bo prišel v nebesa, a da bo prej po Marijini želji moral zmoliti še veliko rožnih vencev, je zelo zadovoljen vzkliknil: »O Gospa moja! Rožnih vencev bom zmolil, kolikor boš hotela!«

    Pogosto je sam zase premišljeval ali molil rožni venec. Ko ga je Lucija vabila, naj se pride igrat, molitev rožnega venca pa bo opravil kasneje, je odgovarjal: »Tudi pozneje z vama bom molil. Se ne spominjaš, kako je naša Gospa rekla, da bom moral zmoliti mnogo rožnih vencev?«

    Ko je na dan po prvem Marijinem prikazanju Lucija povabila Jacinto, naj se pride igrat, je ta odgovorila: »Tista Gospa nam je rekla, naj molimo rožni venec in delamo žrtve za spreobrnjenje grešnikov.«

    Pastirčki so veliko molili za druge in so bili pri tem uslišani. Frančišek in Jacinta sta imela pogosto v rokah rožni venec, še zlasti v svoji zadnji bolezni. Njuna mati je povedala, da sta zmolila tudi po sedem do osem rožnih vencev na dan.

    Bog je navezal milosti in našo večno srečo na molitev. Ker danes ljudje manj molijo, je klic Marije iz Fatime k molitvi tem bolj pomemben. Moliti moramo ne samo zase, ampak tudi za druge. Molitev, poplemenitena z velikodušno žrtvijo, učinkovito rešuje sicer nerešljive probleme sveta in nas usmerja na pot svetosti.

    Posebno učinkovita je tista molitev, s katero se popolnoma izročimo Marijinemu in po njej Jezusovemu Srcu. V skladu s to molitvijo pa je treba tudi živeti. To je življenje v veri, upanju in ljubezni, življenje v izpolnjevanju Božje volje.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!

    Povzeto po http://www.sticna.com/vrtnice/rozni_venec.html

  15. Janez says:

    PSIHOTERAPIJA IN BIBLIJA: 10. ZAPOVEDI BIBLIČNE PSIHOTERAPIJE (zakaj je Jezus najboljši psihoterapevt), sreda 3. februar ob 20.00. Predavatelj je: MAGISTER TEOLOGIJE Boštjan Hari.

    Podajam vabilo naprej kogar zanima. Marsikdo potrebuje Božjo Pomoč in tudi nasvet strokovnjakov, ker se težav ne da enostavno rešiti. Poglejte, kogar zanima.

    • Janez says:

      ZAHVALA GOSPODU ZA OZDRAVITEV
      Hvala Ti Gospod za uslišano prošnjo in ozdravitev
      Gospod, hvala TI za uslišano prošnjo in ozdravitev.
      Verujem, da Ti hočeš, da živimo naprej po Tvoji veliki Milosti.
      To je bila Tvoja Volja, ki si naš dragi Ljubljeni Oče,
      saj si iz Ljubezni do vseh Ljudi na Zemlji obudil Sina po Smrti na križu,
      da bi živel in z Vstajenjem odrešil trpeče ljudi na Svetu in tudi vse nas.
      Tvoja je tudi Volja, da bi živeli naprej in Te Slavili Oče.
      Gospod prosim Te poživi našo vero,
      osvobodi nas strahu, nezaupanja, tesnobe pred tem kaj bo z nami,
      če zbolimo ali zademo v težave.
      Daj nam prosim spoznati in vzljubiti Tvojo Voljo,
      Daj nam prosim navdih in moč, da bomo verjeli ob težavah v čudež ozdravitve tako,
      da Te bomo molili in Te goreče prosili iz vsega srca:
      »Gospod ne moja, ampak Tvoja Volja naj se zgodi.
      Usmili se nas in nas ozdravi na duši in na telesu«.
      Amen.

      2 Korinčanom 4,15: Vse to je namreč zaradi vas, da bi se milost zaradi večje množice pomnožila in s tem obogatila zahvaljevanje v Božjo slavo.

    • Janez says:

      Posredujem še podrobnosti prejetega Vabila od mag. Boštjana Harija za zainteresirane:

      Zavod Kerigma vas vabi na večerno online srečanje (predavanje + pogovor) z naslovom: PSIHOTERAPIJA IN BIBLIJA: 10 ZAPOVEDI BIBLIČNE PSIHOTERAPIJE, ki bo v sredo 3. februarja ob 20.00 prek platfome ZOOM.

      Te zanimajo biblični nasveti za psihofizično zdravje? Te zanima zakaj je Jezus Kristus najboljši in najučinkovitejši psihoterapevt? Če da, pridi. Več o vsebini spodaj.

      Organizator: zavod Kerigma, zavod za spodbujanje krščanskih vrednot

      Predava: Boštjan Hari (mag. teol.)
      Kdaj: sreda, 3. februar 2021
      Ura: 20.00 – 22.00
      Kje: na kavču doma ;)
      Platforma ZOOM

      Cena:
      Odrasli: 10 eur/oseba
      Dve ali več oseb znotraj istega gospodinjstva: 17 eur
      Študentje in dijaki: 5 eur

      Predračun dobite ob prijavi in ga poravnate najkasneje do dneva dogodka (3. februar) do 17. ure.
      Prijava na info@kerigma.si ali 041 296 509.

      Veseli bomo, če boste vabilo posredovali še komu, kakšnim skupinam, gibanjem, združenjem. Tema je zelo aktualna in koristna. Hvala ;).

      O vsebini:
      Ljudje imamo najrazličnejše stiske in mnogokrat ne vemo, kako iz njih. V svojem telesu čutimo razne napetosti, bremena, težo, krivdo, strahove in ne vemo, kako se vsega tega znebiti. Mnogi to potiskajo v podzavest, bežijo od tega, a to ne prinaša notranjega miru in osvoboditve. Obremenjeni smo lahko tudi z neprimernimi mislimi, ki se nam vsiljujejo in nas ne pustijo pri miru. V sebi, predvsem ko sem kaj zalomi, čutimo razne prisilne sile, ki nas večkrat premagujejo, da ne zmoremo obvladovati svojih nagonov, besed, odzivov, vedenja. Psihoterapevtska pomoč je dobra in koristna. A ker sloni na človeških zmogljivostih in dognanjih je tudi zelo omejena. Pogosto tudi izjemno dolgotrajen proces. V kolikšni meri je učinkovita je odvisno od terapevta in klienta. Čeprav je lahko terapevt izjemen in nam lahko veliko pomaga, je po drugi strani tudi omejen v svoji pomoči, kot vsak človek.

      Na našem srečanju bomo spoznavali najboljše in najkoristnejše nasvete, ki prihajajo od samega Boga, ki človeka najbolje pozna, saj ga je ustvaril in ima vpoglede v vse njegove notranje, tudi najbolj skrite kotičke. A On nima le vpogleda v človekovo notranjost, ampak tudi moč, da jo umiri in postavi v red, če si človek tega resnično želi. Jezus je brez dvoma najboljši psihoterapevt. A ne le to, je človekov celostni Zdravnik in Odrešenik.

      Vabljen/-a, da spoznaš Njegove nasvete, recepte, pot, ki ne varajo, so zelo prizemljeni, realni in če jih vzamemo zares, prinašajo ogromne spremembe na bolje.

  16. Hvala says:

    Nadaljevanje (Osvobojen-Neal Lozano)

    Prositi morate. Nihče ne more prositi namesto vas. NOBENA POT V SVOBODO SE NE ZGODI BREZ BOŽJE MILOSTI IN MOČI SVETEGA DUHA, ki deluje v nas. JEZUS JE UMRL, DA VAS REŠI IN OSVOBODI. Osvobojenost od vpliva zlih duhov je vhod v globlje okušanje NOVEGA ŽIVLJENJA, ki nam je bilo dano v Kristusu.

    V našem življenju pridobijo zli duhovi vpliv prek VSTOPNIH MEST, ki jih pogosto že v otroštvu odpremo sami ali drugi ljudje.
    Skoznje hudičeve laži in prevare omejijo NAŠ DOSTOP DO BLAGOSLOVA BOŽJEGA KRALJESTVA. Z uporabo predstavljenih ključev :
    1. KESANJE
    2. ODPUŠČANJE
    3. ODPOVED
    4. OBLAST
    5. BLAGOSLOV, zapremo zlu in njegovemu vplivu VSTOPNA VRATA, ter jih odpremo KRISTUSU, da nas osvobodi in blagoslovi.

    To ni enkratno veličastno odpiranje ali zapiranje vrat. BOLJ KO IŠČEMO SVOBODO, GLOBLJE NAS SVETI DUH OSVOBAJA. Bog nas osvobaja in blagoslavlja zato, DA BI TUDI MI BLAGOSLAVLJALI DRUGE.

    Ko pride nekdo na molitev za osvoboditev, se pogovori s tistim, ki vodi molitev za osvobajanje- ta poišče korenine , področja zvezanosti.

    Korenine se iščejo v: TELESU- GREHI SPOLNOSTI: heteroseksualnost, homoseksualnost, živali;

    Korenine se iščejo v : DUŠI : sovraštvo, zamere, zavist, napuh, maščevalnost, bes, zagrenjenost, neodpuščanje, strah, travme, fiksne ideje, kompleksi, dvomi, negotovost, fobije;

    Korenine se iščejo v DUHOVNEM : Okultizem: plošče ouija, horoskopi, telefonske linije z jasnovidci, vedeževalci, karte tarot , čarovništvo, (prerokovanje), črna magija, voodoo, prekletstvo.

    Peta Mojzesova knjiga govori : BLAGOSLOV IN PREKLETSTVO (5 Mz 11, 26)
    GLEJTE, DANES POLAGAM PRED VAS BLAGOSLOV IN PREKLETSTVO: BLAGOSLOV, ČE BOSTE POSLUŠNI ZAPOVEDIM GOSPODA, SVOJEGA BOGA, KI VAM JIH DANES DAJEM, PREKLETSTVO, ČE NE BOSTE POSLUŠNI ZAPOVEDIM GOSPODA, SVOJEGA BOGA, TEMVEČ BOSTE KRENILI S POTI, KI VAM JO DANES ZAPOVEDUJEM, IN HODILI ZA DRUGIMI bogovi, KI JIH NISTE POZNALI.

    DVANAJST PREKLETSTEV: (5 Mz 27 ,11-26 )

    Tisti dan je Mojzes zapovedal ljudstvu in rekel: Ko pridete čez Jordan , naj tile stojijo na gori Garizim, da blagoslovijo ljudstvo: Simeon, Levi, Juda, Isahar, Jožef in Benjamin ; in tile naj stojijo na gori Ebal za preklinjanje. Ruben, Gad, Aser, Zabulon, Dan in Neftali. Leviti naj spregovorijo in vsem Izraelovim možem rečejo s povzdignjenim glasom:

    – Preklet, kdor naredi rezano ali ulito podobo, gnusobo Gospodu, delo rokodelčevih rok, in jo postavi na skrivnem! In vse ljudstvo naj odgovori in reče: Amen.

    – Preklet, kdor zaničuje očeta in mater! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    – Preklet kdor prestavi mejnik svojega bližnjega! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    -Preklet, kdor zapelje slepega na poti! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    – Preklet , kdor izkrivlja pravico tujca, sirote in vdove! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    – Preklet, kdor leže k ženi svojega očeta, ker odgrinja odejo svojega očeta! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    – Preklet, kdor leže h kateri koli živali! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    – Preklet, kdor leže k sestri, hčeri svojega očeta ali hčeri svoje matere ! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    -Preklet, kdor leže k svoji tašči! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    – Preklet, kdor na skrivnem ubije svojega bližnjega! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    – Preklet, kdor vzame darilo, da prelije kri nedolžnega! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    – Preklet, kdor ne potrjuje besed te postave s tem, da bi jih izpolnjeval! In vse ljudstvo naj reče : Amen.

    PREKLETSTVA (nadaljevanje) 5 Mz 28, 15- 69 )

    Če pa ne boš poslušal glasu GOSPODA, svojega Boga, da bi vestno izpolnjeval vse njegove zapovedi in zakone, ki ti jih danes zapovedujem, bodo prišla nadte in te zadela vsa tale prekletstva.
    16 Preklet boš v mestu in preklet na polju.
    17 Prekleta bosta tvoj koš in tvoje nečke.
    18 Preklet bo sad tvojega telesa in sad tvoje zemlje, prireja tvojega goveda in prirastek tvoje drobnice.
    19 Preklet boš ob prihodu in preklet ob odhodu.
    20 GOSPOD pošlje nadte prekletstvo, zmešnjavo in grozo pri vsem, česar se loti tvoja roka, kar boš delal, dokler ne boš pokončan in hitro uničen zaradi hudobije svojih del, ker si me zapustil. 21 GOSPOD bo storil, da se te bo prijela kuga, dokler te ne iztrebi iz dežele, v katero greš, da jo vzameš v last. 22 GOSPOD te bo udaril s sušico, z vročico, vnetjem, opeklinami, s sušo, snetjo in z rjo; zasledovale te bodo, dokler te ne uničijo. 23 Nebo nad tvojo glavo bo bron, zemlja pod teboj pa železo. 24 GOSPOD bo dež za tvojo deželo spremenil v pesek in prah; z neba bo padal nate, dokler ne boš pokončan.
    25 GOSPOD te bo porazil pred tvojimi sovražniki; po eni poti boš odšel nadnje, po sedmih boš pobegnil pred njimi, tako da boš vsem kraljestvom na zemlji zbujal grozo. 26 Tvoje truplo bo v živež vsem pticam neba in zverem zemlje in nihče jih ne bo odganjal. 27 GOSPOD te bo udaril z egiptovskimi tvori, z bulami, s srbečico in z garjami, tako da ne boš mogel ozdraveti. 28 GOSPOD te bo udaril z blaznostjo, s slepoto in z zmedenostjo srca, 29 in sredi belega dne boš tipal, kakor slepec tipa v temi; ne boš imel uspeha na svojih poteh; vse dni te bodo stiskali in ropali in nihče ti ne bo pomagal. 30 Zaročil se boš z žensko, a drug moški bo ležal pri njej; postavil boš hišo, pa ne boš prebival v njej; zasadil boš vinograd, pa ga ne boš užival. 31 Tvojega vola bodo zaklali pred tvojimi očmi, a ne boš jedel od njega; tvojega osla bodo odvlekli izpred tebe in ti ga ne bodo vrnili; tvojo drobnico bodo dali tvojim sovražnikom in nihče ti ne bo pomagal. 32 Tvoje sinove in hčere bodo dali drugemu ljudstvu; tvoje oči bodo to videle in ves dan koprnele po njih, a tvoja roka bo brez moči. 33 Sad tvoje zemlje in ves tvoj pridelek bo pojedlo ljudstvo, ki ga ne poznaš, in vse dni te bodo le stiskali in tlačili. 34 In zmešalo se ti bo ob gledanju tega, kar bodo videle tvoje oči. 35 GOSPOD te bo udaril s hudimi tvori na kolenih in po stegnih, tako da ne boš mogel ozdraveti; imel jih boš od podplatov do temena. 36 GOSPOD bo tebe in tvojega kralja, ki ga boš postavil nadse, odpeljal k narodu, ki ga nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, in tam boš služil drugim bogovom, lesu in kamnu. 37 Postal boš zgražanje, pregovor in posmeh za vsa ljudstva, h katerim te odpelje GOSPOD.
    38 Veliko semena boš nesel na polje, pa malo nažel, ker ga bodo požrle kobilice. 39 Vinograd boš zasadil in obdeloval, pa vina ne boš pil, niti trgal ne boš, ker ga bo snedel črv. 40 Oljke boš imel po vsej svoji pokrajini, pa se ne boš mazilil z oljem, ker se ti bodo oljke osule. 41 Sinovi in hčere se ti bodo rodili, pa jih ne boš imel, ker bodo šli v ujetništvo. 42 Vsega tvojega drevja in sadu tvoje zemlje se bo polastil mrčes. 43 Tujec, ki je v tvoji sredi, bo stopal nadte više in više, ti pa se boš pogrezal niže in niže. 44 Posojal ti bo, ti pa mu ne boš posojal; on bo glava, ti pa rep.
    45 Vsa ta prekletstva bodo prišla nadte, te preganjala in zadevala, dokler ne boš pokončan, ker nisi poslušal glasu GOSPODA, svojega Boga, da bi izpolnjeval njegove zapovedi in zakone, ki ti jih je zapovedal. 46 Na tebi in tvojem zarodu bodo kot znamenje in čudo na veke.
    47 Ker nisi z veseljem in z zadovoljnim srcem služil GOSPODU, svojemu Bogu, ko si imel vsega v obilju, 48 boš moral ob lakoti in žeji, v nagoti in pomanjkanju vsega služiti svojim sovražnikom, ki ti jih pošlje GOSPOD. Železen jarem ti bo dajal na vrat, dokler te ne pokonča. 49 GOSPOD bo od daleč, od konca zemlje, pripeljal nadte narod, ki leti kakor orel, narod, katerega jezika ne razumeš, 50 narod trdega obraza, ki ne spoštuje starčka in se ne usmili dečka. 51 Žrl bo sad tvoje živine in sad tvoje zemlje, dokler te ne pokonča; ne bo ti pustil ne žita ne vina ne olja, ne prireje tvojega goveda ne prirastka tvoje drobnice, dokler te ne uniči. 52 Oblegal te bo v vseh tvojih mestih po vsej tvoji deželi, dokler se ne bodo zrušili tvoji visoki in trdni zidovi, na katere si se zanašal; oblegal te bo v vseh tvojih mestih po vsej tvoji deželi, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog. 53 Ti pa boš v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik, moral jesti sad svojega telesa, meso svojih sinov in hčera, ki ti jih je dal GOSPOD, tvoj Bog. 54 Tudi najnežnejši in najrahločutnejši izmed tvojih mož bo s hudobnim očesom gledal na svojega brata, na ženo svojega naročja in na tiste sinove, ki mu še ostanejo, 55 tako da ne bo dal nobenemu izmed njih od mesa svojih sinov, ki ga bo jedel, ker mu ne bo ostalo nič več v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik v vseh tvojih mestih. 56 Tudi najnežnejša in najrahločutnejša izmed tvojih žensk, ki od rahločutnosti in nežnosti ne bi niti poskusila položiti svojega stopala na zemljo, bo s hudobnim očesom gledala na moža svojega naročja, na sina in hčer, 57 na posteljico, ki pride izmed njenih nog, in na sinove, ki jih bo rodila; kajti ob pomanjkanju vsega bo to na skrivnem jedla – v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik v tvojih mestih.
    58 Če ne boš vestno izpolnjeval vseh besed te postave, ki so zapisane v tej knjigi, in se ne boš bal tega vzvišenega in strah vzbujajočega imena – GOSPODA, svojega Boga, 59 bo GOSPOD tebe in tvoj zarod udaril z izrednimi nadlogami, z velikimi in dolgotrajnimi nadlogami in s hudimi in dolgotrajnimi boleznimi. 60 Spet bo spravil nadte vse egiptovske kužne bolezni, pred katerimi te je groza, in se te bodo prijele. 61 Tudi vsakovrstne bolezni in nadloge, ki niso zapisane v knjigi te postave, bo GOSPOD poslal nadte, dokler te ne pokončajo. 62 Tako vas bo ostalo le malo, čeprav vas je bilo veliko, kakor je zvezd na nebu, ker nisi poslušal glasu GOSPODA, svojega Boga. 63 Kakor se je GOSPOD veselil nad vami, da vam je delal dobro in vas množil, tako se bo GOSPOD veselil nad vami, da vas uniči in pokonča. Iztrebljeni boste iz dežele, v katero greš, da jo vzameš v last. 64 In GOSPOD te bo razkropil med vsa ljudstva od enega do drugega konca zemlje in tam boš služil drugim bogovom, ki jih nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, lesu in kamnu. 65 Med temi narodi ne boš imel miru in za tvojo nogo ne bo počivališča; in GOSPOD ti bo tam dal trepetajoče srce, pešajoče oči in obupano dušo. 66 Tvoje življenje bo viselo pred teboj na nitki, noč in dan se boš tresel in ne boš zaupal vanj. 67 Zjutraj boš rekel: »O da bi bil že večer!« in zvečer boš rekel: »O da bi bilo že jutro!« To bo zaradi trepetanja tvojega srca od strahu in zaradi tega, kar bodo videle tvoje oči. 68 In GOSPOD te bo na ladjah popeljal nazaj v Egipt po poti, o kateri sem ti rekel, da je ne boš nikoli več videl. Tam boste sami sebe prodajali za sužnje in dekle svojim sovražnikom, pa ne bo nikogar, ki bi vas kupil.
    69 To so besede zaveze, za katero je GOSPOD zapovedal Mojzesu, naj jo sklene z Izraelovimi sinovi v moábski deželi poleg zaveze, ki jo je z njimi sklenil na Horebu.

  17. Miro says:

    SVETA EVHARISTIJA JE BILA ZA SESTRO FAVSTINO NAJPOMEMBNEJŠI DOGODEK DNEVA – PREMIŠLJEVANJE O ČUDOVITI JEZUSOVI LJUBEZNI, KI NAM JO V ZAKRAMENTU SVETE EVHARISTIJE VSAK DAN IZKAZUJE, JO JE NAPOLNJEVALO Z NAJGLOBLJIM VESELJEM – VSAK DAN JE GOREČE HREPENELA IN ČAKALA TRENUTEK, KO BO LAHKO JEZUSA PREJELA V SVOJE SRCE!

    Sestra Favstina je kljub napredovanju bolezni še zmeraj vestno in natančno izpolnjevala vse svoje dolžnosti. Njen dan je bil razpet med delom na vrtu in v kuhinji, prosti čas pa je preživljala v kapeli. Najsrečnejša je bila, ko je lahko kleče pred tabernakljem častila Jezusa v podobi evharistije. Ljubezen do Najsvetejšega je izražalo tudi njeno redovniško ime: sestra Marija Favstina Najsvetejšega zakramenta.

    Sveta evharistija je bila zanjo najpomembnejši dogodek vsakega dneva. V njej je izkušala živo navzočnost Jezusa, ki se zedinja z njeno ubogo dušo: »Ti, Jezus, se hočeš naseliti v mojem srcu. Tvoja živa kri se združuje z mojo krvjo. Kdo bi doumel to tesno povezanost? Moje srce zaklepa vase Vsemogočnega, Brezmejnega … Kdo more razumeti in doumeti globino usmiljenja, ki izvira iz Tvojega Srca?« se je čudila.

    Nekoč je pri sveti maši, ki jo je daroval oče Sopoćko, na oltarju namesto hostije zagledala Dete Jezusa. Ljubko in veselo je stegovalo ročice proti duhovniku. Tedaj pa je nastopil trenutek obhajila in sestra Favstina je videla, kako je duhovnik dvignil Dete, ga razlomil in ga živega zaužil. Ustrašila se je in zgrozila, da lahko nekdo tako ravna z malim Jezusom, a je takoj prejela notranje razsvetljenje, da duhovnik izpolnjuje Božjo voljo.

    Odslej so se podobna videnja med sveto mašo večkrat ponavljala. Jezus je na oltar prihajal kot majhno dete, staro približno leto dni. Včasih je bilo Dete veselo, drugič žalostno ali zaskrbljeno. Včasih ga je k oltarni mizi prinesla Mati Marija. Držala ga je v naročju, dokler ni samo steklo v roke duhovnika. Spet drugič se je sestri Favstini Dete približalo v klopi in počivalo na njenih rokah. Pred darovanjem je izginilo, ko pa je prejela sveto obhajilo, je v svojem srcu zaslišala otroški glas: »Sem v tvojem srcu, isti, kakor si ga imela na rokah.«

    Včasih je namesto Deteta videla v hostiji Jezusov trpeči obraz. Z veliko ljubeznijo se je oziral na ljudi in tožil: »O, kako me boli, da se kristjani tako malo združujejo z menoj v svetem obhajilu. Čakam nanje, oni pa so do mene tako brezbrižni. Ljubim jih tako nežno in iskreno, oni pa mi ne zaupajo. Želim jih obsipati z milostmi – oni jih nočejo sprejeti. Do mene se vedejo kakor do nečesa mrtvega, moje srce pa je vendar polno usmiljenja.«

    Ta notranja razodetja so v sestri Favstini množila ljubezen in spoštovanje do zakramenta svete evharistije. Vsak dan je goreče hrepenela in čakala trenutek, ko bo lahko Jezusa prejela v svoje srce. Hkrati pa se je v njeno notranjost kdaj naselil tudi dvom, da zaradi kakšne slabosti ali napake ni vredna prejeti svetega obhajila. Jezus jo je glede tega poučil: »Moja hči, ne opuščaj svetega obhajila, razen takrat, ko si prepričana, da si zelo grešila. Sicer pa naj te ne zadržuje noben dvom pred združitvijo z menoj v moji skrivnostni ljubezni. Tvoji mali prestopki izginejo v moji ljubezni kakor slama, vržena v velik ogenj. Vedi, da me zelo žalostiš, če me ne prejemaš pri svetem obhajilu.«

    Sestro Favstino je premišljevanje o čudoviti Jezusovi ljubezni, ki nam jo v zakramentu svete evharistije vsak dan izkazuje, napolnjevalo z najglobljim veseljem. V molitvi se je takole zahvaljevala: »Zahvaljujem se ti, Jezus, za sveto obhajilo, v katerem nam podarjaš sebe; čutim, kako tvoje Srce bije v mojih prsih, kako ti sam v meni razvijaš Božje življenje.«

    Povzeto po: mirenski-grad.si

    Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi se v naših srcih čedalje bolj množila ljubezen in spoštovanje do zakramenta svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

    O Božjem usmiljenju obširno na:
    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

  18. Hvala says:

    ALI HOČETE BITI SVOBODNI ? (Iz knjige -Neal Lozano- Osvobojen)

    Neal Lozano pravi: “Mislim, da so številni primeri nepopolne osvoboditve posledica človekovega strahu (morda podzavestnega ) pred tem, kar je ZAKOPAL V TEMO. ČLOVEK ŠE NI PRIPRAVLJEN, DA BI SE S TEM SPOPADEL.

    Nekateri poskušajo z Bogom barantati ter si želijo svobodo PO SVOJI ZAMISLI IN POD SVOJIMI POGOJI.
    Če je vaš primer takšen, MOLITE, da bi imeli ŽELJO PO ŽELJI, DA BI POSTALI SVOBODNI. Svoj čas preživljajte v skupnosti vernih, sprejemajte ljubezen in naklonjenost, ki ju ima BOG za vas. Dovolite, da vas resnica spremeni.

    Pišite dnevnik in molite skupaj z duhovnikom ali prijateljem, duhovnim spremljevalcem. Ustvarjajte in služite bližnjim. Uprite se vrtenju okrog sebe. Največja potreba PRI SLUŽBI OSVOBAJANJA JE SKLADJE VERNIH IN LJUBEČIH ODNOSOV, v katerih je človek lahko iskren in sprejet, medtem ko se odziva procesu svoje PREOBRAZBE.

  19. Miro says:

    LJUBEZEN DAJE VERI IN UPANJU MOČ VEČNEGA ŽIVLJENJA!

    V molitvi se priporočimo Svetemu Duhu:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    BOŽJA BESEDA: »In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.« (1 Kor 13,2 -5)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+13%2C2+-5&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Samo tisti, ki Boga resnično ljubi, je zmožen, da vanj trdno veruje in upa. Ljubezen daje veri in upanju moč večnega življenja. Vera in upanje nujno potrebujeta ljubezen, ker brez nje ne moreta družiti človeka z Bogom. Velja samo »vera, ki deluje po ljubezni« (Gal 5,6). »Ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič« (1 Kor 13,2).
    (odlomek iz knjige: Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  20. Janez says:

    Človek, vse izroči v Božje roke in Mu zaupaj
    Včasih moramo prositi Boga, da odstrani naše probeme in strahove, da nam pomaga živeti mir, po katerem tako zelo hrepenimo. Da zaživimo brez pritiska tolikih stisk in težav, ki jih prinaša življenje. Vse okoli nas se odvija prehitro, življenja ne obvladujemo in to nas navdaja s strahom in bolečino. Strah nas je, da bi izgubili to, kar trenutno imamo. Strah nas je, da bi se nam življenje kakorkoli zapletlo in da bi zboleli. In ravno to je težava našega bivanja: neprestano omahovanje, razni strahovi, bivanjski dvomi ali strah pred življenjem, čeprav imamo Njega, ki nas daje Odrešenje, Moč in Upanje. Zato se zdi bolj pametno podati k Njemu in poiskati Njegovo pomoč, saj sam ne moreš vsega narediti. Z Njim pa lahko. Kakšno bi bilo naše življenje, če bi se pogumno postavili nasproti dvomom in stvari ne opuščali zaradi strahu? Zaupajmo v Boga in spolnujujmo Njegovo Voljo in Jezusov Evangelij z Ljubeznijo, Dobroto in Usmiljenjem do drugih, vedno in takoj. Slavimo Boga in se mu nenehno zahvaljujmo za vse kar pride. On že ve zakaj. Amen. Janez

    Gospod,
    želim živeti brez strahov.
    S tisto sveto nenavezanostjo,
    ki je danes še ne premorem.
    Želim rasti in biti vedno bolj Tvoj,
    a res ne vem, kako naj se odtrgam od svojih strahov.
    Zato ti danes izročam prav vsakega posebej od Ljudi:
    (se jih v mislih spomnim in jih naštejem)
    Jezus, močno me objemi, da bodo moji strahovi izginili.
    In me spremljaj, Gospod, da bom znal biti pogumen.
    Tako mi pomagaj utrditi pogum, da bom lahko Dober Človek in Kristijan,
    ki z ljubeznijo objame vsakdanji križ problemov in težav, ki nas pestijo.
    Jezus, prosim te, reši me vseh mojih težav in spon, naj bom vse bolj Tvoj.
    In nauči me Ljubiti in Odpuščati tako, kot Ljubiš in Odpuščaš Ti.

    Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie.

    Vse okrog nas se dogajajo Čudeži, če le imamo či da jih vidimo in Verujemo
    Naj vas s pomočjo te molitve v prihodnjih dneh razsvetli Sveti Duh
    Če bi imeli močno vero, živo vero, če bi bili drzni v oznanjevanju Kristusa drugim ljudem, bi z lastnimi očmi videli čudeže, kakršni so se dogajali v času Apostolov. Tudi danes slepi, ki so izgubili sposobnost, da bi se ozrli proti nebu in premišljevali o čudovitih Božjih delih, znova spregledajo, hromi in pohabljeni, ki so bili zvezani zaradi svojih poželenj in katerih srca so pozabila, kako ljubiti, so znova svobodni. Gluhim, ki niso želeli poznati Boga, se povrne sluh. Nemi, katerih jeziki so bili zvezani, ker niso želeli priznati svojega uničenega življenja, znova spregovorijo.
    Ne pozabimo, da je Sveti Duh še vedno z nami in lahko močno vpliva na naše življenje ter življenja ljudi, ki jih poznamo in jih imamo radi. Duhovna spreobrnjenja in ozdravljenja nam razkrivajo Božjo moč in ljubezen in nam zagotavljajo, da je tu, pripravljen vstopiti v naše srce in nas preoblikovati, če bi mu le dopustili in verovali. Zato moramo stopiti v osebni stik z Bogom in Moliti k Njemu ter vztrajati v Prošnji.

    Aleteia medmrežje et altro

    1 Korinčanom 16,34: Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

  21. Miro says:

    MED BOŽJIMI KREPOSTMI, VERO UPANJEM IN LJUBEZNIJO, JE LJUBEZEN NAJVEČJA, KER DOVRŠUJE IN IZPOPOLNJUJE VERO IN UPANJE!

    Najprej se priporočimo Svetemu Duhu, nato premišljujmo, kaj nam za naše tuzemsko in večno življenje sporoča živa Božja beseda.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    BOŽJA BESEDA: »Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo.« (1 Kor 13,8-10)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kor+13%2C8-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Ljubezen je največji Božji dar. Z njim na nadnaravni način ljubimo Boga, sebe in bližnjega. Med božjimi krepostmi, vero upanjem in ljubeznijo, je ljubezen največja, ker dovršuje in izpopolnjuje vero in upanje … Vera in upanje sta kreposti, ki ju potrebujemo v času zemeljskega romanja. Ko bomo v nebesih na cilju, nam ne bosta več potrebni, ljubezen pa bo za večno ostala, kajti »ljubezen nikoli ne mine« (1 Kor 13,8). Z ljubeznijo dosežemo Boga že v tem življenju. (odlomek iz knjige: Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah)

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  22. Hvala says:

    Neal Lozano je v knjigi -OSVOBOJEN – NAPISAL VPRAŠALNIK ZA POGOVOR-VZOREC , KI JE VZET IZ KNJIGE “OSVOBAJANJE OD ZLIH DUHOV” ZA RAZMISLEK ALI JE MORDA KDAJ KDO ZARADI ZABAVE, IZ RADOVEDNOSTI ALI ČISTO ZARES KDAJ STORIL ALI SE UKVARJAL Z NASLEDNJIM:

    – Ste imeli težave z alkoholom? Kaj pa drugi družinski člani?

    -Ste se izpostavili pornografiji v časopisih (ali internetu), gledališču , knjigah, barih “zgoraj brez” ali filmih označenih z “X”?

    – Ste kdaj imeli težave s samozadovoljevanjem?

    – Se udeležujete odklonilne spolnosti?

    – Ste imeli spolne odnose z več ljudmi?

    – Ste imeli splav ali zaplodili otroka, ki je bil splavljen?

    – Ste poskušali komu drugemu vzeti življenje (ali ste ga vzeli)?

    – Ste si poskusili vzeti življenje?

    – Si želite, da bi umrli?

    – Ste si pustili napovedati prihodnost iz čajnih lističev, z branjem dlani ali iz kristalne krogle itd..?

    – Ste brali horoskope ali si dali narediti astrološko karto?

    – Ste se ukvarjali z jogo ali transcendentalno meditacijo?

    – Ste se udeležili seanse ali srečanja spiritualistov ?

    – Ste igrali plošče ouija, karte tarot ali igro ječe in zmaji?

    – Ste igrali okultistične igre z uporabljanjem zunajčutnega zaznavanja, telepatije itd?

    – Ste obiskovali medije, sami delovali kot medij ali se ukvarjali s kanaliziranjem?

    – Ste iskali zdravljenje na daljavo ali imeli spiritistično operacijo?

    – Ste se ukvarjali z dvigovanjem miz, teles, samodejnim pisanjem ali potovanjem duše?

    – Ste kot zaščito uporabljali kakršen koli talisman?

    – Ste se ukvarjali z iskanjem vode z bajalico?

    – Ste brali ali imate v lasti knjige o čarovništvu, napovedovanju prihodnosti, zunajčutnem zaznavanju telepatskih pojavih ali obsedenosti? Ali imate doma kakšen predmet, ki vam ga je dal človek, ki se ukvarja z okultizmom?

    – So vas navdušile demonske vsebine v filmih? Se navdušujete nad okultnim?

    – Ste prejeli pisanje Edgarja Caycea ali kakšnega drugega novodobnega pisca?

    – Ste nad komer koli vadili nadzor misli, nad kakšnim človekom izrekli ali nanj poslali urok ali iskali spiritistična doživetja? Ste imeli osebne stike s kakšnim jasnovidcem ali bili z njim povezani po telefonu?

    – Ste sklenili pakt s satanom ali se udeležujete čaščenja satana?

    – Ste se udeleževali čaranja ali voodoojevskih ceremonialov?

    – So se kakšni sorodniki ali predniki ukvarjali s čarovništvom, s poganskimi obredi, napovedovanjem prihodnosti ali so uporabljali uroke?

    – Ste obiskali svetišče ali tempelj nejudovske- nekrščanske veroizpovedi?

    – Ste povezani s prostozidarstvom? Je v prostozidarstvu dejaven kdo od vaših družinskih članov?

    – Ste se oklenili zmote, da smo ljudje samozadostni in ne potrebujemo Boga?

    – Ste uporabljali LSD , marihuano, kokain ali druga mamila za “širjenje zavesti”?

  23. Hvala says:

    PRITI DO KORENIN (Neal LOZANO)
    :::::::::::::::::::::::::::::::

    Večkrat sem že omenila kako pomembno je, da človek pride do izvora težav- bolezni , odvisnosti in drugih dogajanj , to pomeni, da pride do korenin. Vse to pa lahko odkrije SVETI DUH.

    Dražen Bušič v svoji knjigi-KAKO PRJETI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO tudi pove, da vse kar se v eni generaciji ne razčisti se prenaša v naslednje generacije.

    Jezus je zelo uspešno izganjal hude duhove. Nikoli ni zavrnil nikogar, ki je prišel k Njemu na pomoč. Izganjal jih je z besedo in dal jasno vedeti, da dela z Očetovo močjo , ki je v Njem (Mr 8,16).

    Včasih pa je s človekom naredil mini “intervju” ali ga je povprašal po osebnih stvareh v ozadju težav.

    Nekega dne Jezusovi učenci niso mogli ozdraviti fanta ter ga rešiti duha gluhosti in nemosti, ki ga je zgrabil kakor v epileptičnem napadu. Oče ga je obupan pripeljal k Jezusu. Kakor hitro je zli duh v dečku ugledal Jezusa, je vrgel dečka na tla kakor v epileptičnem napadu. Jezus se je obrnil k očetu in ga vprašal: “KOLIKO ČASA SE MU TO ŽE DOGAJA?” (Mr 9,21).

    Ker je Jezus to vprašal sredi dečkovega osvobajanja, lahko predvidimo, da je bilo vprašanje pomembno. Usmeri nas k zanimivemu razmisleku. Očetov odgovor je bil: “ŽE OD OTROŠTVA”.

    Ta odgovor je Jezusu morda potrdil, DA JE BILA VSTOPNA TOČKA DUHA NEKAKO POVEZANA Z DRUŽINSKIMI ODNOSI. Vprašanje je privedlo očeta do osebnega srečanja z Jezusom.

    Jezus je izzval očetovo vero (Mr 9, 22-24). Izzvani je odgovoril: “Verujem pomagaj moji neveri.!” Ko se je OSEBNO OBRNIL NA JEZUSA , JE BIL SIN OSVOBOJEN.

    Ali je sovražnik utrl pot k dečku skozi očeta? Ali je bilo kaj v očetu, česar se je bilo treba dotakniti prej, preden bi bil deček osvobojeni in tudi ostal svoboden? Seveda bi Jezus lahko izgnal demone brez dialoga, a tega ni storil. PUSTIL SE JE VODITI SVETEMU DUHU. ENAKO SE MORAMO PREPUSTITI MI.

    Z VPRAŠANJI ODPREMO VRATA SVETEMU DUHU, KI OSVETLI VSTOPNO TOČKO, na katero je treba biti pozoren in ki se ji je treba posvetiti.

    Ugotovil sem pravi Neal Lozano, DA ČE SE MOLI ZA OSVOBODITEV OTROKA, JE TREBA POMAGATI TUDI NJEGOVI DRUŽINI.

    Za tiste, ki so že prerasli otroško dobo, JE ODPUŠČANJE STARŠEM POGOSTO KLJUČNEGA POMENA IN ODPIRA VRATA V SVOBODO. Jezus je nagnal duha in dečkove muke so minile.
    Ker je prešel iz izrazito neobvladanega delovanja hudega duha v tako izrazito stanje miru, so ljudje mislili, da je fant mrtev (Neal Lozano-Upiranje hudiču).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Za izvor bolezni, težav , odvisnosti in drugih stanj je potrebno najprej PROSITI SVETEGA DUHA, DA POKAŽE IZVOR-DIAGNOZO -KORENINE. Če Sveti Duh pokaže korenine -PREDNIKI, potem je potrebo najprej ODPUSTITI PREDNIKOM, MOLITI ZA NJIH, DAROVATI SVETE MAŠE, SVOJE STISKE IN TRPLJENJE V TA NAMEN IN VSE PREPUSTITI JEZUSU. ZAVEDATI SE MORAMO, DA JE ON TISTI, KI OZDRAVLJA IN OSVOBAJA. VČASIH JE POTOVANJE DO SVOBODE POČASNO IN POVZROČA OBUP, KI JE POTREBEN, DA ČLOVEK OBJAME RESNICO, KI VODI V SVOBODO.

  24. Janez says:

    MOLITEV ZA PRIJATELJSTVO:

    Ljubezen ni nekaj zlitega, kjer bi se brez meja izgubili drug v drugega.
    Ljubljeni ostaja to, kar je, in pusti drugemu, da tudi on ali ona ostaja to, kar je.
    Ljubljeni potrebujejo med seboj dovolj prostora,
    da se ljubezen lahko razcveti,
    in prostor, kjer lahko domuje njihova skrivnost.
    Gospod, pomagaj nam, da se bomo zavedali, da je v našem prijateljstvu in ljubezni prisotna tvoja ljubezen,
    da bomo izgubili strah, da bi se naše prijateljstvo in ljubezen lahko izgubila.
    Če se naša ljubezen hrani iz Tvoje ljubezni Gospod,
    potem se ne oklepamo trdno drugega,
    potem mu pustimo svobodo in hvaležno uživamo ljubezen,
    ki priteka od Tebe k nam. Amen.

    Avtor pater Anselm Grün, 2010

    ČE BI VSI OBJELI SVET IN POSTALI KAKOR BOŽJI OTROCI
    Z roko v roki sta se dva iskrena prijatelja podala na pot.
    Tako je bilo lažje, brez problemov ino zmot.
    Skupaj sta hodila, skupaj sta držala in se branila, skupaj sta upala in vztrajala na dolgi poti.
    V temni noči zaspala in skupaj zvezde odkrila.
    Njuna bližina sta bila radost, smeh in toplina.
    Res zanju niso bili pomembni kupi denarja, bogastvo in dobrin.
    Bili so pa premnogi lepi trenutki prijateljstva ter jutranja zarja.
    Našla sta povsod le hrepenenje, da mali ljudje želijo le preprosto v miru živeti,
    a kdove zakaj zaradi vojn in nasilja mora mnogo ljudi na svetu umreti?
    Kdo ve zakaj veliko ljudi in otrok mora lačnih zaspati?
    Moramo res vsi tako brezupno in žalostno brez rešitve in nade končati?
    Če pa skupaj vsi enotno roke bi sklenili …
    Če vsi skupaj enotno skupaj bi stopili …
    Če vsi skupaj ne glede na starost, raso, barvo ali izgled, objeli bi ves svet …
    Če bi ga z radostjo in dobroto prekrili …
    Svet ne bi bil od lakote in vojn preklet.
    Ljudje pa bi srečo in radost odkrili.
    Končan bi bil prepir.
    In na zemlji zavladala bi Božja ljubezen, sočutje, strpnost in mir.

    Janez AKA Dichter Hansi

    »Prijatelj je človek, ki ga dobro poznamo in do katerega gojimo naklonjenost in pristna čustva. Ne samo, da nas prijateljstvo zavezuje, začenja se pravzaprav pri nas. Privlačna sila prijateljstva se poraja iz posameznikovih dejanj. Kaj naredi prijatelj? Kako se obnaša? Kaj prijatelj pričakuje od prijatelja? Odgovori se vrtijo okrog ene same besede – ljubezen, ki je brezpogojna in ki ničesar ne terja nazaj, kar je iskreno darovala drugemu. Prijatelj ima rad! Kadar se plete prijateljstvo med dvema človekoma, gre za dvosmerno cesto, na kateri so možni tudi obvozi, kadar pride do nesoglasja. Človeški odnosi so le redko ves čas gladki. Prijatelje druži skupni interes, pa tudi strpnost, razumevanje, iskrena dobrota in topla čustva. Prijatelji si želijo miru, koeksistence, dopolnjevanja in skupnega razvoja ter dobro počutje v družbi. Prijatelj te ne prehiti, ampak hodi s teboj z ramo ob rami. Prijatelj te v nesreči ne zapusti ampak ti stoji ob strani in ti nesebično pomaga. Prijateljstvo pa se začenja tako, da se naučimo biti svoj najboljši prijatelj. Kako to storimo? Tako, da spoznamo svoj pravi jaz in nato z vsem srcem, dušo in telesom ostanemo to, kar smo. Ko spoznamo svoj pravi jaz in v sebi odkrijemo še drage čudovite darove, se bomo lažje imeli radi. Ko spoznamo svojo pravo duhovno identiteto, bomo pričeli verjeti, da smo modri, ljubeči in trdni. Pa ne samo to, ponižno se bomo zavedli, da smo res takšni. Takrat pa ni več težko biti komu prijatelj. Ljubezen ima vedno moč. Ljubezen se razdaja, daje in sprejema najlepše ter najdragocenejše, kar smo in kar premoremo. Kadar smo trdni v prijateljstvu do sebe, ko napolnimo kamrico svojega srca z mirom, ljubečo energijo in dobroto ter strpnostjo, tedaj smo sposobni nuditi dar prijateljstva tudi drugim«.

    »Idealno prijateljstvo je prijateljstvo med dobrimi ljudmi in ljudmi z enakimi vrlinami. Živeti dobro življenje v dobro prijateljev, pa je vrhunec prijateljstva« Aristotel.

    Sirah 6,17: Kdor se boji Gospoda, sklepa pravo prijateljstvo, kakršen je sam, takšen bo tudi njegov bližnji.

  25. Hvala says:

    MED MISTIKI SO VERJETNO NAJBOLJ SKRIVNOSTNI MISTIKI, KI BOGA DOŽIVLJAJO NA POSEBEN, NADNARAVEN NAČIN. TAKA JE BILA TUDI MAGDALENA GORNIK

    VIDENJA: NEBESA, VICE ,PEKEL

    V nebesih so duše čiste
    Nebesa opisuje z besedami: “O, neizrečena lepota! O, kaka svetloba! O, kak veselja poln kraj! Moj Bog! Kako dober si vendar, da me pustiš v svoje veličastvo! O, Ljubezen!” Videla je Jezusa in Marijo, obdane z angeli in neštetimi svetimi dušami. Iz prsi vsake od njih je šel svetel plamen v Jezusove prsi in iz Jezusovih nazaj v njihove. Velikost in lepota teh plamenov so bile po zasluženju vsake od njih in veselile so se v Gospodu.

    Velika je bila njihova lepota! Duše tam so bile popolnoma prosojne, v belih oblačilih, z venci na glavah in rožami v rokah. Vse so slavile Boga in uživale Njegovo ljubeznivost! Nekoč je župniku rekla: “Ko bi vi videli, kako lepe so čiste duše, bi vedno pridigali o tem. Tam pojejo tisto pesem, ki je drugi res ne morejo peti!”

    Videla je, da je njeno veselje, ko je bila v zamaknjenju v nebesih, toliko večje, kolikor bolj trpi. Sprejemanje in prenašanje trpljenja je bila zanjo pot v kraj, kjer bodo potešena vsa njena hrepenenja.

    Vice – od tihega do glasnega joka
    Vice so ji bile večkrat pokazane in vedno na praznik vernih rajnih, 2. novembra. Videla je, kako se po smrti duša sreča z Jezusom in Marijo in Jezus ji odredi mesto, ki si ga je s svojim življenjem in ljubeznijo do Boga zaslužila.

    Duše, ki so bile namenjene v vice, opisuje kot prosojne in tam razvrščene v tri razdelke. Tiste, najbliže nebesom, so bile bele in so se že malo svetile. Z dvignjenimi rokami so molile in tiho ter milo vzdihovale v trpljenju, ki so ga sprejele kot poslednje očiščevanje. Duše srednjega razdelka so bile le po eni strani bele, klečale so, bile žalostne in veliko bolj trpele.
    Duš najnižjega razdelka je bilo največ in so najbolj trpele. Bile so popolnoma brez leska in rjave, bridko so jokale in niti moliti jim ni bilo dano! Povedala je še, da trpijo strašno žejo, potrpežljivo trpijo in da prosijo za našo molitev. Sama je svoje trpljenje darovala zanje.

    V zamaknjenjih je bilo Magdaleni dano tudi, da je nekajkrat okusila muke pekla. Pot tja je bila, kot da bi nenadoma padla v prepad. Tam so jo kot valovi zajeli črni peklenski plameni. Prostor je bil tako tesen, da se ni mogla premikati, po vsem telesu so jo mučile hude bolečine. V ustih je čutila, kot bi imela žerjavico in strašansko je bila lačna in žejna.

    Njena najhujša bolečina je bila v tem, da ni čutila nobene tolažbe. Slišala je živalske in človeške glasove, ki so preklinjali drug drugega in Boga. Čeprav je videnje trajalo le nekaj minut, je bila prepričana, da je bila tam več let.

    Pekel je kraj večnega trpljenja in večne smrti. Duše tam so v stanju obupa in strahu in nikoli več ne bodo uživale Božje svetlobe. Tam so se znašle tiste duše, ki v svojem življenju niso izkazovale Ljubezni. (Aleteia)

    https://si.aleteia.org/2019/04/21/kako-je-magdalena-gornik-videla-nebesa-vice-in-pekel/

  26. Hvala says:

    ČASTITI GOSPODA

    Častiti Gospoda pomeni, da pritrdimo in verujemo, a ne samo z besedami, da GOSPOD resnično vodi naše življenje. Častiti Gospoda pomeni, da smo pred njim prepričani, da je ON edini BOG, BOG našega življenja, BOG naše zgodovine (Homilija pri maši v cerkvi svetega Pavla 2013).

  27. Hvala says:

    KAJ POVZROČI JEZIK!
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    SVETNICA FAVSTINA KOWALSKA JE REKLA: ” Po mojem pojmovanju in izkušnji bi moralo biti pravilo o molčanju na prvem mestu.

    Bog se ne razodeva klepetavemu človeku , ki veliko brenči kakor trot v panju, zato pa ne proizvaja medu. Klepetavi človek je v svoji notranjosti prazen. Nima niti temeljnih kreposti niti zaupnosti z Bogom. Ni govora o globljem duhovnem življenju niti o ljubem miru in tihoti, v kateri prebiva Bog. Človek, ki ni okusil sladkosti notranjega miru, je nemirnega duha in kali mir drugim.

    V GLOBINAH PEKLA sem videla veliko duš, ki so tja prišle, ker NISO SPOŠTOVALE MOLKA. Same so mi to povedale, ko sem jih vprašala, kaj je bil vzrok njihove pogube. To so bile redovne osebe. Moj Bog, kakšna bolečina, saj bi bile lahko ne le v nebesih, ampak celo svete.

    Usmiljeni Jezus, srh me spreletava ob misli, da bom morala dajati RAČUN O SVOJEM JEZIKU. V jeziku je ŽIVLJENJE, pa tudi SMRT.

    Z JEZIKOM POGOSTO TUDI UBIJAMO.

    V časih zagrešimo pravi umor- in imamo to še za majhno stvar. Resnično, take vesti ne razumem. Poznala sem človeka, ki je od drugega zvedel, kaj so o njem govorili. HUDO JE ZBOLEL. Prišlo je do velike izgube krvi in veliko solz je prelil. NASTOPILE SO HUDE POSLEDICE. Tega ni povzročil meč, ampak JEZIK. MOJ MOLČEČI JEZUS, USMILI SE NAS.” (Dn 119).

  28. Hvala says:

    SO HVALEŽNI LJUDJE SREČNEJŠI? DRŽI KOT PRIBITO!
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    ALI TO, DA SMO “HVALEŽNI, POMENI, DA SMO VEDNO Z VSEM ZADOVOLJNI IN NA NEKI NAČIN PASIVNI PRI IZRAŽANJU SVOJIH POTREB, ŽELJA , PRIČAKOVANJ ?

    Veste, življenje je potrebno sprejeti najprej takšno, kot je. Nekateri ljudje so kar naprej nesrečni, ker so ujeti v past idealiziranja. Dokler smo v koordinatah zemeljskega časa in prostora, je idealiziranje kogarkoli ali česarkoli uvod v življenjsko nezadovoljstvo. Samo Bog je Resnica (pisano z veliko!), mi se srečujemo le z resničnostmi, samo Bog je Ljubezen – mi v svoji ljubeči povezanosti šele doživljamo številne metamorfoze k Ljubezni sami. In te se dogajajo, kot bi rekel sv. Janez od Križa, po temnih nočeh – obdobjih kriz. Stopili smo namreč v svet spoznavanja dobrega in zla (berimo prve strani Svetega pisma – v tistih tekstih se skrivajo osnovna spoznanja o našem zemeljskem bivanju). Če ne sprejmemo te realne osnove, bomo kar naprej nesrečni. Odpovedati se idealizaciji, pomeni izhodiščno možnost, da bomo sposobni prepoznati in ovrednotiti dobro, ki vendarle je! Pomeni pa tudi, da bomo izhajali iz zdrave osnove glede svojih potreb, želja, pričakovanj.

    TODA, KAKO LAHKO DRŽO HVALEŽNOSTI OHRANJAMO V TEŽKIH , NA PRIMER V ČASU PREIZKUŠENJ, BOLEZNI, KO SE NAS LOTEVA JEZA IN OBUP?

    Bog je oseba, ki se je v Jezusu Kristusu po človeško sklonila k naši človeški resničnosti. In to se nenehno ponavlja v evharistiji. Ko so težke ure, se ne smemo zapreti. Svojo resničnost je potrebno izpostaviti v odnos. Ne izpostavimo le Najsvetejšega (evharistije – konkretizacije Boga samega v času in prostoru zemeljske stvarnosti) pred ljudi, pač pa je najbolj naravna potreba, da se tudi vsak izmed nas vedno znova v tem, kar doživlja, postavi v svojem najsvetejšem (najbolj osebnem) pred Boga samega. V teh najbolj občutljivih trenutkih se dogaja v odnosu med Bogom in človekom odrešenje. To ni teorija, to je izkustvo. Ko odgovarjam na vaša vprašanja, doživljam tudi sam »čas preizkušnje« – pred nekaj dnevi sem doživel rahlo možgansko kap. Lahko bi se zaprl vase in zamoril (in prej ko slej začel moriti druge, ker »sem ubogi«, ker se mi »godi krivica«). Tudi bolezen je, dokler smo v zemeljski stvarnosti, dejstvo našega bivanja. Svoje doživljanje te realnosti odpiram najprej Bogu in nato bližnjim – ta vrstni red nam je namreč svetoval Jezus v svoji največji zapovedi. In moram vam povedati, da sem zato tudi iz tega dogodka nekaj pridobil. Če Bog zapre ena vrata, jih samo zato, ker bo odprl druga. Vmesno stanje je lahko za kratek čas nelagodno. Bog očitno ne mara »prepiha«, zato je med zapiranjem enih in odpiranjem drugih »vrat« potrebno malce potrpeti.
    Življenja ne moremo »reševati« samo z razumom, ki se giblje na ravni vidnega – površinskega in zato površnega; k vsemu je potrebno pristopati celostno: duhovno, srčno, telesno; racionalno in intuitivno … Racionalizem je preživel. Stvari se ne rešujejo samo s pametjo, pač pa se prav tako odrešujejo v d/Duhu in Resnici.

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-45-Aktualno-2

  29. Hvala says:

    MOLITI, DA BI SI ŽELELI SLEDITI BOŽJI VOLJI; MOLITI, DA BI SPOZNALI BOŽJO VOLJO; IN- KO JO ENKRAT POZNAMO-MOLITI, DA BI ŠLI NAPREJ Z BOŽJO VOLJO

    Moliti, da bi si želeli slediti Božji volji, da bi jo spoznali in izpolnili
    Molim, da bi mi Gospod dal željo, da bi izpolnil njegovo voljo, ali iščem kompromise, ker se Božje volje bojim? Pomembno je moliti, da bi spoznali Božjo voljo glede sebe in svojega življenja, glede odločitev, ki so pred nami, glede tega, kako ravnati. To sta molitev za to, da bi si želeli izpolnjevati Božjo voljo, in molitev, da bi jo spoznali. Ko pa enkrat spoznam Božjo voljo, mora slediti še molitev, da bi jo tudi zares izpolnil: Da bi izpolnil tisto voljo, ki ni moja, ki je Njegova. To ni lahko.

    Moliti, da bi si želeli slediti Božji volji; moliti, da bi spoznali Božjo voljo; in – ko jo enkrat poznamo – moliti, da bi šli naprej z Božjo voljo. Gospod naj nam vsem da milost, da bi nekega dne o sebi lahko slišali tisto, kar je dejal o množici, ki je hodila za njim, ki je sedela okoli njega, kot smo slišali v današnjem evangeljskem odlomku: ‘Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati.’ Z izpolnjevanjem Božje volje postanemo člani Jezusove družine, postanemo mati, oče, sestra, brat.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 27.1.2015)

    http://www.mirenski-grad.si/kdor-izpolni-bozjo-voljo-mi-je-brat-sestra-mati

    Moliti, da bi si želeli slediti Božji volji, da bi jo spoznali in izpolnili
    Molim, da bi mi Gospod dal željo, da bi izpolnil njegovo voljo, ali iščem kompromise, ker se Božje volje bojim? Pomembno je moliti, da bi spoznali Božjo voljo glede sebe in svojega življenja, glede odločitev, ki so pred nami, glede tega, kako ravnati. To sta molitev za to, da bi si želeli izpolnjevati Božjo voljo, in molitev, da bi jo spoznali. Ko pa enkrat spoznam Božjo voljo, mora slediti še molitev, da bi jo tudi zares izpolnil: Da bi izpolnil tisto voljo, ki ni moja, ki je Njegova. To ni lahko.

    Moliti, da bi si želeli slediti Božji volji; moliti, da bi spoznali Božjo voljo; in – ko jo enkrat poznamo – moliti, da bi šli naprej z Božjo voljo. Gospod naj nam vsem da milost, da bi nekega dne o sebi lahko slišali tisto, kar je dejal o množici, ki je hodila za njim, ki je sedela okoli njega, kot smo slišali v današnjem evangeljskem odlomku: ‘Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati.’ Z izpolnjevanjem Božje volje postanemo člani Jezusove družine, postanemo mati, oče, sestra, brat.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 27.1.2015)

  30. Miro says:

    PROSIMO GOSPODA JEZUSA ZA MILOST, DA BI SE OSVOBODILI GODRNJANJA IN SPREJELI BOŽJI NAČIN ODREŠENJA!

    Kot je že pred leti v enem od svojih nagovorov poudaril papež Frančišek, »so tudi številni kristjani med nami zastrupljeni z nezadovoljstvom nad življenjem. Ne odprejo srca za Božje odrešenje, ampak vedno postavljajo svoje pogoje: ‘Da, ampak tako … Da, da, želim biti odrešen, toda po tej poti …’ Tako se srce zastrupi. Tako tudi mi pogosto čutimo odpor do Božjega načina. Ne sprejeti Božjega daru, podarjenega na njegov način, pa je greh. Je strup. To nam zastrupi dušo, odvzame veselje, ne pusti nam iti dalje.«

    Več o tem papeževem nagovoru na:
    http://www.mirenski-grad.si/strup-godrnjanja-nad-bozjim-nacinom-odresenja

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  31. Miro says:

    »PODELI MI, GOSPOD, MOJ BOG, RAZUM, DA TE BOM SPOZNAL, LJUBEZEN, DA TE BO ISKALA, MODROST, DA TE BO NAŠLA, GOVORICO, DA TI BO PRIJETNA, VZTRAJNOST, DA TE BO ZAUPNO ČAKALA, UPANJE, DA TE BO KONČNO OBJELO« (sv. Tomaž Akvinski)

    Sveta Cerkev obhaja danes god svetega Tomaža Akvinskega, ki je eden največjih krščanskih duhovnih mislecev ter nas spodbuja, naj ljubimo svete vede in naj napredujemo v verski izobrazbi ter v krepostnem življenju. Ker pa ima ključe do vsega tega Bog, ga prosimo, naj s svojimi milostmi pomaga tudi nam. Da pa jih bomo deležni, najprej priznajmo svoje slabosti in napake ter jih obžalujmo.

    Božji darovi so neizčrpni. Kdor jih najde, postane duhovno bogat ne le zase, ampak tudi za druge. Tega Božjega daru je bil v izredni meri deležen posebno sveti Tomaž Akvinski … Njegovi priljubljeni pobožnosti sta bili češčenje svetega križa in najsvetejšega zakramenta (odlomki iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju in delu sv. Tomaža Akvinskega na:
    https://svetniki.org/sveti-tomaz-akvinski-duhovnik-in-cerkveni-ucitelj

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    Sv. Tomaž Akvinski, prosi za nas!

  32. Miro says:

    S KAKRŠNO MERO NAMREČ MERITE, S TAKŠNO SE VAM BO ODMERILO (Lk 6,38)

    BOŽJA BESEDA: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!«

    Ne sodite

    »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C27-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    V zvezi z zadnjim stavkom iz navedenega evangeljskega odlomka je dr. Peter Žakelj poudaril naslednje: »Slišali smo: “S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.” V tej luči vidim možnost prave ljubezni do sovražnikov. Zakaj? Naša krščanska vzgoja je bila zgrajena na zapovedi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Vedno in povsod je bilo potrebno poudarjati, da so starši vredni spoštovanja, prav tako starejši in predpostavljeni. Žal lahko opažamo, da je avtoriteta na vseh področjih pridobila dvomljiv sloves in vedno več je pozivov k rušenju avtoritete. Logično. Spolne in druge zlorabe v družinah, v Cerkvi, v šoli, v službi itd. so temeljito zamajale samoumevnost spoštovanja staršev in predstojnikov. Kaj sedaj?«

    Več o tem razmišljanju na:
    http://www.mirenski-grad.si/n07-s-kakrsno-mero-merite

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  33. Janez says:

    Addendum:
    In za sklep še nekaj lepih in spodbudnih misli:
    1) Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.
    2) Ne pozabite reči “rad/a te imam” vašim domačim, prijateljem, partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.
    3) Ne pozabite se držati za roke s svojimi najdražjimi in prijatelji ter ceniti trenutkov, ko smo skupaj, ker nekega dne te osebe in/ali teh oseb ne bo več z vami.
    4) Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi ter delajte dobro in pomagajte po svojih močeh.
    4) Smejte se pogosto, dolgo in iskreno ter naredite veselje tudi drugim. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Solze se dogajajo. Vsi bodimo veseli in dobre volje ter hvaležni Bogu za vsak trenutek življenja.
    5) Vztrajate in preživite ter bodite stanovitni v molitvi in prošnjah k Bogu. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri z številom vdihov, ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.”
    6) In zaupajte v Boga Odrešenika, ki nam je dal Vse, kar rabimo. Molite in prosite ga, ko vam je hudo ali ko morate premisliti in sprejeti pomembne odločitve v Življenju.

    Dopolnitev že objavljenega razširjenega dopolnjenega prispevka, ameriški komik George Carlin, lastni doprinos et altro.

    Sirah 25,12: Strah Gospodov je začetek ljubezni do njega, zaupanje pa je začetek združevanja z njim.

  34. Janez says:

    Šest koristnih nasvetov kristjanom proti žalosti in čustveni praznini, da bomo bolj vedri in dobri ljudje
    Čustvena praznina je občutje, ki ga ne moremo premagati z nakupovanjem vedno novih stvari ali z najrazličnejšimi potovanji; z njo se lahko soočimo le tako, da se obrnemo vase ter se spopademo s trenutnim stanjem svojega razuma in srca. Molimo in prosimo Boga za navdih in vodstvo, da ne bomo žalostni in depresivni ter brez vedrine in upanja. Prosimo Boga Milosti, da bomo vedno Zaupali v Božjo Usmiljenje in Dobroto!

    1) Prepoznajte negativne misli
    Podobno kot vsakdanje preverjanje elektronske pošte in brisanje sporočil, ki nas ne zanimajo, je priporočljivo, da bi se navadili tudi preverjanja svojih misli. Ob temeljitem preverjanju bomo ugotovili, ali nam naše misli ‒ in občutja, ki jih vzbujajo ‒ koristijo ali škodujejo. Pomembno je ne le prepoznati in zavračati negativne misli; naučiti se moramo tudi nekaterih strategij, da bi se jim lahko izognili. Na primer: ne smemo prehitro sklepati o tem, kaj si mislijo in kaj bodo storili drugi ljudje, dokler nimamo dovolj potrebnih informacij; v nasprotnem primeru tvegamo, da jih bomo brez vzroka obsojali, sami pa bomo prizadeti ali užaljeni. Tudi če ugotovimo, da nas je nekdo resnično užalil, moramo ohraniti uravnotežen pogled in se ne odzvati neprimerno trenutnemu položaju. Druga past, v katero lahko zapademo, je pretirano posploševanje. Če imamo z nekim človekom slabo izkušnjo, ne smemo domnevati, da je to edina plat dogodkov in da bo odslej vedno tako. Če se uspemo izogniti nekaterim miselnim pastem, nam bo to v pomoč, da bomo razumneje razmišljali in ostali z nogami trdno na tleh, in na ta način bomo lažje našli praktične rešitve za kakršnekoli težave.

    2) Naučite se zastavljati vprašanja
    Morda nenavadna in neprijetna občutja, ki jih doživljamo ob čustveni praznini, sama po sebi niti niso najpomembnejša, dosti pomembneje je, kaj pomenijo; običajno predstavljajo “alarm”. Namesto da bi se pogreznili v praznino, si moramo zastaviti ustrezna vprašanja, da bomo ugotovili, kaj je ta občutja povzročilo in kako lahko stanje izboljšamo. V današnjem svetu se pogosto izogibamo tišini; to sploh ni težko, saj smo nenehno obkroženi s hrupom, glasbo, podobami ipd., kamorkoli gremo. Posledično premalo premišljujemo ali se sprašujemo o tem, kaj počnemo in kako se počutimo. Živimo povsem samodejno in se pozabimo vprašati, kako bi lahko mi sami ali pa ljudje okoli nas postali srečnejši. Biti srečen pomeni, da se vsak dan osredinimo na pomembne stvari, to pa od nas zahteva čas za razmislek, vprašati se moramo, ali zares počnemo to, kar se nam zdi najpomembneje.

    3) Uživajte življenje
    Pomembno je, da si vzamemo čas in uživamo v vsakdanjih stvareh: prijateljih in družini, lepoti sveta okoli nas, stvareh, ki jih radi počnemo. To nam bo na obraz narisalo nasmešek, izboljšalo naše duševno zdravje in splošno počutje. V veliko pomoč nam je lahko, če si sestavimo seznam stvari, ki jih moramo opraviti, nato pa opredelimo, kaj je nujno in pomembno. Na ta način bomo uvideli, kaj je nepotrebno in nam je v napoto pri stvareh, ki so resnično pomembne; morda bomo tudi lažje ugotovili, katere pomembne stvari nehote zanemarjamo.

    4) Okrepite svojo samozavest
    Samozavest je neke vrste imunski sistem našega čustvenega življenja. Ob pomanjkanju samozavesti smo bolj dovzetni za žalost in malodušje, morda celo razmišljamo, da si ne zaslužimo sreče. Zdrava samozavest pa nam bo v pomoč, da se bomo lažje soočili z vsakdanjimi izzivi. Če želimo okrepiti svojo samozavest, moramo sami sebe bolje spoznati. Tistega, česar ne poznamo, ne moremo ljubiti. Če se bomo bolje spoznali, bomo prepoznali svoje vrline in šibke točke in se sprejeli takšne, kakršni smo. Če bomo do sebe iskreni in objektivni in bomo sami sebe sprejeli, bomo lažje ugotovili, na kakšen način nam naše kreposti in vrline lahko pomagajo pri osebni rasti, da se bomo kot osebe okrepili in izboljšali. V življenju se nikoli ne moremo povsem izogniti nesreči in negativnim občutkom, toda če smo trdno zasidrani v stvarnosti, če iskreno premišljujemo o tem, kdo smo, o dobrih stvareh, ki nas obdajajo, o tem, kaj je resnično pomembno, nas težavni trenutki in občutenje čustvene praznine ne bodo premagali.

    5) Molite Boga za svoje nasprotnike in druge ljudi tako, da bodo negativne vibracije in težnje, problemi in težave prešle ali celo izginile. Naj se skrbi in težave razkadijo. Pomagali boste drugim in sebi. Ne boste več magnet raznih negativnih silnic in tokov. Prinašali boste več veselja, vedrine in pozitivne energije ter upanja in topline med ljudi, ki to rabijo. Naj nas Vodi Božja Milost in Dobrota. Kristjani imamo pravico do optimizma, Upanja in veselja, saj imamo Odrešenika in Evangelij, ki je Veselo Oznanilo za vse Ljudi.

    6) Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
    Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva našo pripravljenost odpreti vse naše čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju in širimo dobroto v našo okolico. Vsak človek naj bo sam sebi največji prijatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa ter naj bo dober in strpen do soljudi. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi in prosi Boga in prizadevaj si biti dober Človek in dober Kristjan. Hvala Ti Gospod za vse, kar s nam daroval. V Miru in Tišini Človek spet najde Moč in Rešitev, ki mu jo nakloni Bog, ko se spet povežemo z Njim in ga iskreno prosimo in delamo dobra dela. Molitev je namreč pogovor z Njim, ki je naš Najboljši Oče, dobra dela pa Samaritanska pomoč ljudem, ki jo rabijo zaradi bolezni, žalosti, stisk in problemov. Vedno je Oče tu pri nas in nas ljubeče čaka na Obalah večnosti. Iščemo ga dostikrat nekje daleč, pa je zelo blizu in sicer v Nas, v Soljudeh in v Naravi, ki nas obkroža in nas tiho gleda in nagovarja. Bog nikoli ni daleč od nas. Bog je vedno z nami, zato nikoli nismo sami!

    Jeremija 17,7: Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.

  35. Hvala says:

    PROSILNA MOLITEV

    To je molitev, v kateri izražamo Bogu svoje prošnje.

    Gre za pomembno vrsto molitve, saj v njej izpovedujemo svojo vero v Boga, njegovo bogastvo, moč in dobroto ter priznavamo svojo bedo.

    Paziti moramo, da ta molitev ne bi bila zgolj obveščanje Boga o naših potrebah. Prav tako ne sme biti izraz naše želje, da bi si pridobili Boga za svoje načrte.

    V prosilni molitvi bi morali prositi predvsem za to, da bi Bog našo voljo uklonil svojemu načrtu, ki je za nas gotovo najboljši , saj je izraz njegove modrosti in ljubezni.

    Prositi je treba le dobre stvari (prim. Mt 7,11). Dobre pa so tiste stvari, ki nam jih hoče dati Bog in ki nam jih bo dal pod pogojem, če si jih bomo tudi sami želeli in zanje prosili.

    Da moramo prositi Boga dobre stvari, nas uči tudi Jezus v očenašu (prim, Mt 6,9-13).

    Bog pa nas večkrat obdarja tudi s stvarmi, ki so dobre in jih potrebujemo, a zanje ne prosimo.

    Najbolje in največ, kar lahko prosimo, je dar Svetega Duha (prim Lk 11,13).

    V molitvi lahko prosimo tudi za časne dobrine, vendar moramo vedno dostaviti: če Bog hoče. Tako je molil Jezus pred svojim trpljenjem: ” Če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene.” (Mt 26,38).

    Kadar pa smo trdno prepričani- in to prepričanje prihaja od Svetega Duha – da Bog hoče nekaj od nas, ga lahko prosimo tudi brezpogojno in v zavesti, da nam bo to gotovo dal, kar ga prosimo.

    Prosilna molitev, ki jo opravljamo z vero, s stanovitnostjo in v Jezusovem imenu, je v takšnih primerih lahko povod za čudeže(Nicola De Martini- Molitev edinstvena revolucija).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Res je, najbolje in največ, kar lahko prosimo, je dar Svetega Duha. Osebno pomislim na SALOMONA, ki je takole molil: “DAJ TOREJ SVOJEMU SLUŽABNIKU POSLUŠNO SRCE, DA BO ZNAL VLADATI TVOJEMU LJUDSTVU IN RAZLOČEVATI MED DOBRIM IN HUDIM! KAJTI KDO BI SICER MOGEL VLADATI TEMU TVOJEMU MOGOČNEMU LJUDSTVU?” (1 Kr 3, 9).

    Gospodu je bilo všeč, da je SALOMON prosil za to. Bog mu je rekel: “KER SI PROSIL ZA TO IN SI NISI PROSIL DOLGEGA ŽIVLJENJA, NE BOGASTVA IN NE SMRTI SVOJIH SOVRAŽNIKOV, AMPAK SI PROSIL ZASE RAZUMNOSTI ZA PRAVO RAZSOJANJE, GLEJ BOM STORIL PO TVOJI BESEDI. GLEJ DAL TI BOM MODRO IN RAZUMNO SRCE, TAKO DA NI BILO TEBI ENAKEGA PRED TABO IN NE BO VSTAL TEBI ENAK ZA TABO. PA TUDI TO, ČESAR NISI PROSIL, TI BOM DAL: BOGASTVO IN SLAVO , TAKO DA TI VSE TVOJE DNI NE BO ENAKEGA MED KRALJI. ČE BOŠ HODIL PO MOJIH POTEH IN SE DRŽAL MOJIH ZAKONOV IN ZAPOVEDI, KAKOR JE HODIL TVOJ OČE DAVID, BOM PODALJŠAL TVOJE DNI. (1 Kr, 10-14).

    Bog je dal Salomonu modrost in izredno bistroumnost in širino duha kakor sipine ob morskem obrežji. Salamonova modrost je presegala modrost vseh sinov Vzhoda in vso egipčansko modrost. ( 1 Kr 5, 9-10).

    Zlato, ki se je letno stekalo k Salamonu, je tehtalo šesto šestinšestdeset zlatih talentov, poleg dajatev trgovcev, prometa prekupčevalcev in prispevkov vseh arabskih kraljev in deželnih upraviteljev (1 Kr 10, 14).

    Tako je kralj Salomon po bogastvu in modrosti prekašal vse kralje na zemlji. Ves svet je želel videti Salomona, da bi poslušal modrost, ki mu jo JE BOG POLOŽIL V SRCE (1 Kr 10, 23-24).

  36. Miro says:

    SVETNIKI IN SVETNIŠKO ŽIVEČI KRISTJANI SO NAJBOLJ DOUMELI VELIČINO MAŠNE DARITVE – SV. LEOPOLD MANDIĆ: »KO BI MOGLI VIDETI, KAJ SE GODI NA OLTARJU, BI NAŠE OČI NE PRENESLE SIJAJA EVHARISTIČNE SKRIVNOSTI!«

    Vrednost mašne daritve v očeh svetnikov

    Papež sv. Janez Pavel II. je zapisal: »Kristus je tisti, ki daruje Bogu Očetu žrtev samega sebe, svojega telesa in svoje krvi, in s svojo žrtvijo v Očetovih očeh opravičuje vse človeštvo in posredno vse stvarstvo. Ko duhovnik vsak dan obhaja Evharistijo, vstopa v srce te skrivnosti.«

    Arški župnik sv. Janez Vianney je najraje govoril o sveti Evharistiji. Pri tem je bil poln hvaležnosti, ljubezni in sreče. Njegov obraz je kar žarel, njegove oči so se svetile in večkrat so mu od ganjenosti pritekle solze iz oči. Nekoč je dejal: »Vsa dobra dela skupaj ne odtehtajo daritve svete maše, ker so človeška dela, maša pa je Božje delo. Tudi mučeništva ni mogoče primerjati z njo: to je daritev, s katero človek daruje Bogu svoje življenje; maša pa je daritev, s katero Bog daruje človeku svoje telo in svojo kri.«

    Glede svete maše je sv. Janez Vianney izrazil tudi naslednjo misel: »Naš Gospod je tu kot žrtev. Bogu zelo prijetna je molitev, ko prosimo Devico Marijo, naj daruje večnemu Očetu svojega Božjega Sina, vsega okrvavljenega, vsega raztrganega za spreobrnjenje grešnikov; to je najboljša molitev, ki jo lahko molimo, kajti vse molitve se opravljajo v imenu in po zasluženju Jezusa Kristusa. Vsakič, ko sem prejel kako milost, sem jo prosil na ta način; nikoli ni bilo zaman.«

    Sv. Leopold Mandić je vrednost mašne daritve izrazil takole: »Ko bi mogli videti, kaj se godi na oltarju, bi naše oči ne prenesle sijaja evharistične skrivnosti!« Ker je mašno daritev tako zelo cenil, je moralo biti v najlepšem redu vse, kar je v zvezi z njo. Lepota bogoslužja mu je bila zelo pri srcu. Nadvse vesel je bil slovesnega bogoslužja s petjem. Božja hiša je morala biti lepo okrašena, s svežim cvetjem. Dokler je mogel, je tudi sam rad pomagal pri čiščenju in krašenju cerkve. Natančno se je držal liturgičnih predpisov.

    Poljska svetnica in mistikinja s. Favstina Kowalska je v svojem Dnevniku zapisala: »Velika skrivnost se uresničuje pri sveti maši. S kakšno pobožnostjo bi morali poslušati in sodelovati pri tem Jezusovem umiranju! Nekoč bomo spoznali, kaj Bog izvršuje za nas pri vsaki sveti maši in kakšen dar nam v njej pripravlja. Samo Božja ljubezen se je sposobna tako darovati. O Jezus, o moj Jezus, s kako veliko bolečino je prežeta moja duša, ko vidi, s kakšno milino in močjo žubori izvir življenja za vsako dušo. A vendar vidim duše, ki so po lastni krivdi ovenele in usahnile. Moj Jezus, stori, da moč tvojega usmiljenja objame te duše!«

    Sveti pater Pij je zelo visoko cenil mašno daritev. Nekemu svojemu spovedancu je rekel: »Ko bi ljudje poznali vrednost svete maše, bi morali priti vsak dan orožniki, da bi skrbeli za red pri cerkvenih vratih zaradi take množice ljudi.«

    Povzeto po: Evharistija v šoli svetnikov, p. Anton Nadrah

    Evharistično Srce Jezusovo, usmili se nas!

  37. Miro says:

    MOLITEV OB BOŽJI BESEDI JE POGOVOR Z GOSPODOM, JE KRAJ SREČANJA MED BOGOM IN ČLOVEKOM!

    Papež Frančišek je v katehezi o Svetem pismu kot kraju pogovora z Bogom dejal, da »besede Svetega pisma niso bile napisane, da bi ostale ujete na papirju, ampak da bi jih oseba, ki moli, sprejela ter jim tako omogočila kliti v svojem srcu. Sveto pismo je napisano za vsakega med nami, za moške in ženske z imenom in priimkom, kakor sem jaz, kakor si ti. Molitev ob Božji besedi je pogovor z Gospodom, je kraj srečanja med Bogom in človekom.«

    Svetopisemski odlomek:

    Blagor njim, katerih pot je popolna,
    ki hodijo v Gospodovi postavi. (…)
    O tvojih ukazih hočem premišljati
    in spoštovati tvoja pota. (…)
    Odpri mi oči, da bom gledal
    čudovita dela tvoje postave. (…)
    Dvigal bom roke k tvojim zapovedim, ki jih ljubim,
    in premišljal bom o tvojih zakonih. (…)
    Tvoja beseda je svetilka mojim nogam,
    je kakor luč na moji stezi. (…)
    Razodetje tvojih besed razsvetljuje,
    nevednim daje razumnost.
    (Ps 119,1.15.18.48.105.130)

    V nadaljevanju je sveti oče poudaril tudi naslednjo misel: »Vse vernike doleti naslednja izkušnja: odlomek iz Svetega pisma, ki sem ga slišal že velikokrat, mi nekega dne nenadoma spregovori in mi osvetli neko situacijo, ki jo živim. A potrebno je, da sem jaz tisti dan tam, na srečanju z Besedo. Biti tam in poslušati Besedo. Bog gre mimo vse dni in vrže seme v zemljo našega življenja. Ne vemo, če bo danes našel suho zemljo, robidovje ali pa dobro zemljo, ki bo dala rast tisti klici …«

    Več o katehezi papeža Frančiška na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-01/kateheza-sveto-pismo-kot-kraj-pogovora-z-bogoom.html

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  38. Miro says:

    »SVETA VERA BODI VAM LUČ, MATERNI JEZIK PA KLJUČ DO ZVELIČAVNE NARODOVE OMIKE.« (A. M. SLOMŠEK)

    Pred bližajočim se praznikom slovenske kulture (8. februar) je prav, da se znova skušamo zavedati, kako pomembna je ljubezen do slovenskega jezika, naroda in njegove kulture. Nič novega ni ugotovitev, da se v raznih okoljih, medijih, člankih, drugih sporočilih, še zlasti na spletu, čedalje bolj širi pravcata poplava tujk, neprimerno ponašanje z znanjem tujega jezika (tudi tam, kjer to sploh ni potrebno) in drugi tovrstni pojavi, ki siromašijo slovenski jezik in ga potiskajo na obrobje. Velja že znana ugotovitev, da kdor ne ljubi svojega materinega jezika, tudi tujega ne more spoštovati. Bodimo ponosni na slovenski jezik, spoštujmo pa tudi druge jezike kot velik Božji dar. Molimo, da bi se dokopali do spoznanja, kaj pomenijo besede blaženega Antona Martina Slomška: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike«. Gospod, poživi našo vero in najpotrebnejšo govorico ljubezni, predvsem v strpnosti, sožitju in medsebojnem spoštovanju!

    Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

  39. Janez says:

    JEZUS TI SI MOJE VSE
    Ste vi povabili Jezusa v svoje življenje? Ste sprejeli njegovo odrešenje? Verujete Vanj, v vstajenje od mrtvih, v večno življenje? V besede, ki nam jih je povedal? Ali se še vedno trudite bojevati vse svoje bitke zgolj z lastnimi močmi? Se trudite le z lastnimi močmi ali prosite in molite Boga za Milost in Božjo pomoč, da nas blagoslovi in nas vodi po Poti Odrešenja k Jezusu? Brez Boga ne moremo storiti NIČ, z Bogom pa smo zmožni storiti VSE. Molimo in ponižno prosimo Jezusa, da nam pomaga in nas Vodi!

    Molimo. Bog, hvala, da me tako ljubiš, da me nisi pozabil in si me videl v moji stiski. Da si pripravil gostjo v mojo čast. Da me nahraniš, da se odpočijem in dobim novih moči. Pripravil si kraljevo mizo zame in jo naložil z meni najljubšimi ljudmi. Ne sramuješ se me pokazati vsem kot svojega častnega gosta. Sredi bitke, v kateri sem ravnokar, Ti prihajaš na bojno polje, zame. Gospod, s svojimi lastnimi močmi ne morem premagati sovražnikov, tega sveta in vseh njegovih vrednot, niti hudiča, niti lastne grešne in nepopolne narave, vem pa, da če bom preživel čas s teboj, mi boš dal moč. Hvala Ti, Bog, da si želiš prijateljstva z menoj. Vse veš o meni in vseeno hočeš biti z menoj. Praviš, da mi pripravljaš mizo in me čakaš z odprtmi rokami, če le pritečem k tebi. Tvoja dobrota je tako velika. Praviš, da si prihranil mnoge blagoslove za tiste, ki pridejo k Tebi. Tudi jaz hočem biti med njimi. Že vnaprej načrtuješ zmagovalno gostijo po bitki, a jaz sem še v vročici boja. Borim se in vztrajam v molitvi ter prosim Tvoje rešitve in blagoslova. Hvala, da me že opogumljaš, da mi daješ moči in me spodbujaš ter blagoslavljaš, da pokažeš vsemu svetu svojo dobroto. Kakšen Bog si Ti! Odpusti mi, Bog, da ne berem vedno Tvoje Besede in ne vidim bogatega jedilnega lista v vsem Stvarstvu, ki si jih Ustvaril za nas ljudi in sebi v Slavo. Odpusti mi, da ne poznam vseh obljub, naukov in dobrin, ki si mi jih dal. S tem sem te užalil in mi je žal. Rad bi se zavezal, da bom okušal Tvojo dobroto in se trudil da pride Božje kraljestvo k nam. Da bom preživljal nekaj svojega časa s Teboj vsak dan in delal dobro bližnjim in jim služil ter te Slavil in se Ti Zahvaljeval. Da se bom gostil z obiljem Tvoje besede Svetega pisma in v tej reki dobrote, darovih Svetega Duha, zakramentov, uresničevanja Evangeljskih Naukov in bratske skupnosti, ki si mi jih podaril. Bog, prosim te, sprejmi me v svojo družino, rad bi bil tvoj otrok, rad bi zaupal v Kristusa, rad bi Ti sledil vse življenje. Nočem poslušati, kar svet pravi in delati, kar Ti govoriš, ker zatrjuješ, da kdor bo delal po Božji besedi, bo živel vekomaj. Hvala Ti, Gospod, da boš nekoč pripravil zadnjo in večno gostijo, kjer boš končal vso smrt in trpljenje in žalost in obrisal bolnim, trpečim in žalostnim vse solze. Predajam svoje življenje tebi, kesam se in pokorim zaradi Tvoje dobrote do mene. Naj bom ponižen v Jezusovem imenu in naj Te Vedno Častim in se Ti Zahvaljujem za vse, kar smo od Tebe zastonj Prejeli. Naj bomo Usmiljeni in dobri ter dajemo vsem drugim Zastonj Vse, kar smo od Boga Zastonj Prejeli! Amen.

    2 Janez 1,3: Z nami bo milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in od Očetovega Sina Jezusa Kristusa, v resnici in ljubezni.

  40. Miro says:

    SV. ANGELA MERICI JE MODROST ZA DUHOVNO ŽIVLJENJE ZAJEMALA IZ ZAKRAMENTALNEGA ŽIVLJENJA, BRANJA SVETEGA PISMA IN KONTEMPLACIJE!

    Danes goduje sv. Angela Merici ustanoviteljica uršulink. Neposreden božji poseg v svoje življenje je začutila, ko je imela po smrti staršev in sestre videnje, v katerem ji je sestra med devicami v nebesih sporočila, da jo želi Bog uporabiti, da bo ustanovila družbo devic. Kmalu nato jo je vzel k sebi v Salo stric po materini strani. Zaživela je v meščanskem okolju, polnem posvetnosti, ki pa je ni mogel zasvojiti … V še enem videnju se je pred njenimi očmi odprlo nebo, zagledala je lestev ter sprevod angelov in devic. Vnovič je zaslišala božje sporočilo, da bo ustanovila družbo devic …

    Več o življenju sv. Angele Merici na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/4A7D3F82F95513B7C1257546002D6273

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Angela Merici, prosi za nas!

  41. Miro says:

    KAKŠEN JE NAMEN ROŽNEGA VENCA?

    Rožni venec bi mogli imenovati Marijina pot. Kristusove skrivnosti so tudi skrivnosti Matere. Če napravimo besede nadangela Gabriela in sv. Elizabete v zdravamariji za svoje, nas ta molitev spodbuja, da vedno znova iščemo pri Mariji – v njenem srcu “blagoslovljeni sad njenega telesa.”

    Skrivnost Kristusa je “skrivnost” človeka

    Kdor se loti premišljevanja o Jezusu Kristusu vzdolž različnih obdobij njegovega življenja, bo v njem nujno odkril tudi resnico o človeku. Dejansko samo v Jezusu res v jasni luči zasije skrivnost človeka. Rožni venec pomaga, da se odpremo tej luči. V rožnem vencu “utripa ritem človeškega življenja”, da bi ga uskladili z ritmom Božjega življenja v radostnem občestvu presvete Trojice, ki je cilj in hrepenenje našega bivanja.

    Rožni venec; pot sprejemanja skrivnosti

    Rožni venec temelji na ponavljanju. Ta molitev je izraz tiste ljubezni, ki se ne utrudi obračati se k ljubljeni osebi. Čeprav so besede pri tem na zunaj podobne, pa so zaradi čustev, ki jih prepevajo, vedno nove. Ponavljanje se hrani iz hrepenenja po vedno polnejšem priličenju Kristusu, kar je pravi “program” krščanskega življenja. Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. ‘Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti. »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krčanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.’

    KAKŠEN JE POMEN ROŽNEGA VENCA?

    Rožni venec je “povzetek evangelija”. Ob premišljevanju Kristusovega obličja je potrebno razodetje ‘od zgoraj’ in da bi ga sprejeli, moramo nujno prisluhniti. V molku in molitvi more dozoreti spoznanje skrivnosti.

    Vesele skrivnosti
    Prvi venec je dejansko zaznamovan z veseljem. Premišljevanje veselih skrivnosti potemtakem pomeni vstop v poslednje nagibe in globoki pomen krščanskega veselja. Marija nas vodi k razumevanju skrivnosti krščanskega veselja, ki nas spominja na to, da je krščanstvo predvsem “vesela novica”, ki ima svoje središče v osebi Jezusa Kristusa.

    Svetle skrivnosti
    Celotna Kristusova skrivnost je luč. Vsaka od teh skrivnosti je razodetje Božjega kraljestva, ki je v osebi Jezusa Kristusa že nastopilo. Skrivnost svetlobe je pridiga, s katero Jezus oznanja prihod Božjega kraljestva in kliče k spreobrnjenju. Skrivnost svetlobe je postavitev evharistije, dogodek krsta, razodetje Božjega veličastva na gori in Marijina vera v Kani.

    Žalostne skrivnosti
    Rožni venec izbira nekatere trenutke trpljenja in s tem spodbuja molivca, naj vanje usmeri pogled svojega srca in iz njih živi. V Božjem ponižanju se razodeva ne le ljubezen Boga, marveč tudi človekovo odrešenje.

    Častitljive skrivnosti
    V premišljevanju Vstalega odkriva kristjan razloge za svojo vero. Premišljevanje častitljivih skrivnosti mora v verujočih prebuditi vedno bolj živo zavest o njihovem novem življenju v Kristusu. (povzeto po: nadskofija-ljubljana.si)

    Več o molitvi rožnega venca na:
    http://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/wp-content/uploads/ro%C5%BEni-venec.pdf

    Marija, kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

  42. Miro says:

    H KOMU SE NAPOTITI, KADAR TRPIŠ IN SO TVOJE OČI POLNE SOLZA?

    Božji služabnik Frančišek Van Thuan je v odlični, duhovno zelo spodbudni knjigi Pot upanja (priporočam v branje) eno poglavje namenil Presveti Devici Mariji, naši Materi. Med drugim je o Mariji zapisal naslednje besede življenje: »Kadar trpiš in so tvoje oči polne solza, pojdi k Mariji, Tolažnici žalostnih. Ko te prizadene nesreča, pojdi k njej, ki je pomoč kristjanov. Če je nad teboj zmagal greh, pojdi k njej, ki je Pribežališče grešnikov. Posnemaj jo in sprejmi vse, ki iščejo pribežališče. Za svoje brate boš postal »življenje, veselje, upanje« (prim. Pozdravljena, Kraljica).

    POZDRAVLJENA, KRALJICA

    Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
    življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
    K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
    k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
    Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
    in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
    O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  43. Hvala says:

    LJUBITI BOGA, POMENI BITI HVALEŽEN, BITI VESEL, ZA VSE KAR MI PODARJA

    »Ljubiti Boga, pomeni biti hvaležen, biti vesel, za vse kar mi podarja…

    Ljubiti bližnjega, pomeni, veseliti se ga… Ko rečem prosim, priznam drugega za sogovornika, enakovrednega. Ko rečem hvala, mu izrazim hvaležnost in ko rečem oprosti, priznam svojo nepopolnost. Vse to je temelj ljubezni do bližnjega…

    Potem smo še pri ljubezni do sebe. Veseliti se sebe je zame preprosto mogoče predvsem iz zavesti, da me Bog ljubi. Če lahko trdno verjamem, da me Bog ljubi, je mogoče reči, lepo je, da sem. Če tega ne verjamem, sem hitro namesto v ljubezni v samoljubju…

    Ljubezen se kaže v veselju. Če tega v nas ni, je prav, da se podamo na pot iskanja, kje smo ga izgubili… Ko je zahvalna nedelja, se še posebej ustavimo ob hvaležnosti, ki je temelj veselja. Naj nam jo Bog množi, da bo med nami več veselja, več ljubezni.«

    Tudi jaz sem hvaležna za to pridigo! Zelo blizu so mi te zgornje misli, ker sem prepričana, da lahko ljubimo samo zato, ker smo ljubljeni; kot pravi apostol Janez: »Mi ljubimo, ker nas je On prvi vzljubil« (1Jn 4,19). Temelja ljubezni tudi sama ne najdem nikjer drugje, kot v hvaležnosti, da sem ljubljena – najprej od Boga, pa tudi od ljudi in iz tega izvira tisto najgloblje veselje, ki mi ga nič drugega ne more dati, pa tudi ne vzeti.

    Hvaležnost za ljubezen pa vedno terja tudi odgovor. Kako bridko so nekateri svetniki jokali ob spoznanju, da ljubezen ni ljubljena. Kdor samo sprejema ljubezen in se ob njej naslaja, jo bo kmalu začel izsiljevati in žal nikoli ne bo razumel, kaj je hvaležnost. Namesto da bi ob ljubljenem rasel v veselje, se bo vse bolj pogrezal v žalost in zagrenjenost…

    »Ko je zahvalna nedelja, se še posebej ustavimo ob hvaležnosti, ki je temelj veselja. Naj nam jo Bog množi, da bo med nami več veselja, več ljubezni.« (Mirenski grad).

  44. Hvala says:

    1. LJUBEZEN JE POTPEŽLJIVA

    Potrpežljivost se
    pokaže, ko se človek ne da voditi svojim nagonom in se izogiba polaščanju. Gre za lastnost Boga zaveze, ki kliče k posnemanju tudi v družinskem življenju. Za razumevanje besedil, v katerih Pavel uporablja ta izraz, moramo upoštevati Knjigo modrosti (prim. Mdr 11,23; 12,2.15-18).
    Sočasno s tem, ko se slavi Božja prizanesljivost, ki daje čas za kesanje, se
    poudarja njegova moč, ki se kaže v njegovem usmiljenem delovanju.
    Božja potrpežljivost je vaja v usmiljenju z grešnikom in razodeva pravo
    moč.
    Biti potrpežljiv ne pomeni, da dovolimo, da z nami stalno slabo ravnajo,
    ali da trpimo fizično nasilje, ali da dopustimo, da nas obravnavajo kot
    objekt. Do težav pride, ko zahtevamo, da bodo odnosi med ljudmi nebeški ali da so osebe popolne ali ko se postavimo v središče in pričakujemo,
    da se bo vse zgodilo po naši volji. Tedaj smo nepotrpežljivi in vse nas
    napeljuje k temu, da se odzovemo napadalno. Če ne gojimo potrpežljivosti, bomo vedno imeli izgovore za odzivanje iz jeze; in na koncu se
    bomo spremenili v ljudi, ki ne znajo sobivati, ki so nesocialni in nesposobni brzdati svojih nagonov; tako bo postala družina bojno polje. Zato
    nas Božja beseda opominja: »Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj izmed vas izgine z vso hudobijo vred« (Ef 4,31).

    2.LJUBEZEN JE DOBROTLJIVA

    V celotnem besedilu vidimo, da hoče Pavel poudariti, da ljubezen ni
    samo občutje, ampak nekaj več. Besedo moramo razumeti v tistem pomenu, ki ga ima hebrejski glagol »ljubiti« in pomeni »delati dobro«. Kot je
    rekel sv. Ignacij Lojolski: »Ljubezen se mora uveljaviti bolj v dejanjih kot
    pa v besedah«. Tako lahko ljubezen pokaže vso svojo rodovitnost in nam
    omogoča izkusiti srečo, ki je v dajanju; plemenitost in veličino samopodaritve, ne da bi tehtali in pričakovali plačilo, izključno samo zaradi dajanja in služenja.

    3.LJUBEZEN NI NEVOŠČLJIVA

    Kot nasprotje ljubezni omenja držo, ki jo označujemo kot zēlos (nevoščljivost oziroma zavist). To pomeni, da v ljubezni ni prostora za občutja nezadovoljstva, kar zadeva dobro drugega (prim. Apd 7,9; 17,5). Pri nevoščljivosti gre za žalost zaradi tujega dobrega, ki kaže, da nas sreča drugih ne
    zanima, ker smo osredotočeni izključno na lasten blagor. Medtem ko nas
    ljubezen spodbuja, da izstopimo iz sebe, nas nevoščljivost zapira v lastni
    jaz. Resnična ljubezen ceni tuje uspehe, ne občuti jih kot grožnjo in se
    osvobaja grenkega okusa nevoščljivosti. Sprejema dejstvo, da ima vsak
    drugačne darove in različne poti v življenju. Skuša torej odkriti lastno pot
    do sreče, drugim pa pustiti, da najdejo svojo.

    4. LJUBEZEN SE NE PONAŠA, SE NE NAPIHUJE

    Gre za besedo perpereúetai, ki označuje nečimrnost, željo po tem, da se
    človek dela vzvišenega, da bi na druge naredil vtis s pikolovsko in celo
    napadalno držo. Kdor ljubi, ne le da se izogiba prekomernemu govorjenju
    o sebi, temveč zna poleg tega – ker se osredotoča na druge – ostati na
    svojem mestu, ne da bi hotel biti v središču. Naslednja beseda –
    physiou´`tai – je zelo podobna, saj kaže na to, da ljubezen ni domišljava.
    V dobesednem pomenu izraža držo, da se pred drugimi ne »poveličuje«,
    in označuje nekaj bolj subtilnega. Ne gre samo za obsesijo, da bi pokazali
    svoje pozitivne lastnosti, temveč da poleg tega izgubimo občutek za
    stvarnost. Imamo se za večje, kot smo v resnici, ker se imamo za »bolj
    duhovne« ali »modrejše«. Pavel uporablja ta glagol še ob drugih priložnostih: »Spoznanje napihuje, ljubezen pa zida« (1 Kor 8,1b). To pomeni, da se
    imajo nekateri za pomembne, ker več vedo kot drugi, in se posvečajo
    temu, da druge priganjajo in nadzorujejo, medtem ko je to, kar nas dela
    velike, ljubezen, ki šibkega razume, zanj skrbi in ga podpira. To besedo
    uporabi apostol Pavel tudi v neki drugi vrstici, da bi kritiziral tiste, ki »se
    napihujejo« (1 Kor 4,18), a ki bolj besedičijo, kot pa da bi imeli resnično
    »moč« Duha (prim. 1 Kor 4,19).

    5. LJUBEZEN NI BREZOBZIRNA

    Ljubiti pomeni tudi biti ljubezniv, in tu dobi beseda aschemoneî svoj
    smisel. Hoče pokazati, da ljubezen ne ravna surovo, se ne obnaša nevljudno in v odnosih ni osorna. Njeni načini, njene besede, njene kretnje so
    prijetne, ne trde in toge. Drugim noče povzročati trpljenja. Vljudnost »je
    šola rahločutnosti in nesebičnosti«, ki od človeka zahteva, »da razvija
    svoje mišljenje in čutenje, se uči poslušati, govoriti in v določenih trenutkih molčati«. Biti ljubezniv ni slog, ki ga kristjan lahko izbere ali zavrne. To,
    da »je vsak človek dolžan biti prijazen do tistih, ki ga obkrožajo«, je nujni
    sestavni del ljubezni. Dan za dnem »vstopati v življenje drugega, čeprav
    je del našega življenja, zahteva taktnost nevsiljive drže, ki obnavlja zaupanje in spoštovanje. (…) Kolikor srčnejša in globlja je ljubezen, toliko več
    spoštovanja svobode in sposobnosti za čakanje zahteva, da drugi odpre
    vrata svojega srca«.
    Da bi se pripravili na resnično srečanje z drugim, moramo nanj gledati
    z ljubeznivim pogledom. To ni mogoče, če vlada pesimizem, ki izpostavlja tuje šibkosti in napake, morda zato, da bi kompenzirali lastne komplekse. Ljubezniv pogled omogoči, da ne gledamo toliko na slabosti
    drugega in ga tako, čeprav smo drugačni od njega, lahko prenašamo in
    se z njim zedinimo pri skupnem načrtu. Prijazna ljubezen ustvarja povezave, neguje vezi, plete nove mreže vključevanja in gradi trdno družbeno celoto. Tako ščiti sámo sebe, kajti brez občutka pripadnosti ni
    mogoča podaritev drugemu; vsak končno začne iskati samo svojo korist in sobivanje postane nemogoče. Asocialen človek misli, da so drugi
    tu za to, da zadovoljijo njegove potrebe, in ko to naredijo, samo izpolnijo svojo dolžnost. Tedaj ni prostora za prijaznost ljubezni in njeno govorico. Kdor ljubi, je sposoben reči opogumljajoče besede, ki vračajo
    moč, krepijo, tolažijo in spodbujajo.

    6. LJUBEZEN NE IŠČE SVOJEGA

    Večkrat smo rekli, da moramo za to, da bi ljubili druge, najprej ljubiti
    sebe. Kljub temu ta hvalnica ljubezni zatrjuje, da ljubezen »ne išče svoje
    koristi« oziroma »ne išče svojega«. Ta izraz je uporabljen tudi v drugem
    besedilu: »Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge« (Fil
    2,4). Zaradi tako jasne trditve Svetega pisma se moramo izogniti temu,
    da bi dali prednost samoljubju, kakor da bi bilo to plemenitejše kot predanost sebe drugim. Določeno prednost samoljubja smemo razumeti
    samo kot psihološko predpostavko, kolikor ima tisti, ki ni sposoben ljubiti sebe, težave s tem, da bi ljubil druge: »Kdor je sam sebi sovražen, komu
    bo potem dober? (…) Ni ga hujšega, kakor je ta, ki sam sebi nič ne privošči« (Sir 14,5-6).

    7. LJUBEZEN SE NE DA RAZDRAŽITI

    Če nas je prvi izraz hvalnice ljubezni povabil k potrpežljivosti, ki se izogiba osornega odziva na šibkosti ali napake drugih, se zdaj pojavi naslednja beseda – paroxýnetai, ki se nanaša na notranji vzgib ogorčenosti, ki
    ga je povzročilo nekaj zunanjega. Gre za nasilne misli, za prikrito ogorčenost, ki nas v odnosu do drugih sili, da zavzamemo obrambno držo, kot
    da bi bili drugi nadležni sovražniki, ki se jih moramo izogibati. Gojiti to
    notranjo nasilnost ne služi ničemur. Naredi nas samo bolne in nas končno osami. Ogorčenost je zdrava, ko nas pripravi do tega, da se odzovemo na hudo krivico; škodljiva pa je, ko si prizadeva prepojiti vse naše
    vedenjske drže do drugih.

    8. LJUBEZEN NE MISLI HUDEGA

    Če dovolimo, da hudobno občutje prodre v našo notranjost, damo prostor zameri, ki se ugnezdi v našem srcu. Stavek logízetai to` kakón pomeni »jemati slábo v račun«, »ga zabeležiti«, se pravi, »biti zamerljiv«.
    Temu nasprotno je odpuščanje; in sicer odpuščanje, ki temelji na pozitivni drži, ki skuša razumeti šibkost drugega, in si prizadeva iskati opravičila
    za drugega človeka, kakor Jezus, ki je rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne
    vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Toda običajno težimo k temu, da vedno bolj
    iščemo krivdo, da si predstavljamo vedno večjo hudobijo, da predpostavljamo hudobne namene vseh vrst – in tako zamera raste in se zakorenini. Na ta način lahko vsaka napaka ali padec sozakonca škoduje ljubezenski zvezi in trdnosti v družini. Težava je v tem, da včasih pripisujemo
    vsemu isto težo, pri čemer tvegamo, da se bomo za vsako napako drugega izkazali za neizprosne. Pravično uveljavljanje lastnih pravic se tako
    bolj spremeni v vztrajno in stalno žejo po maščevanju kot pa v zdravo
    obrambo lastnega dostojanstva.

    9. LJUBEZEN SE NE VESELI KRIVICE, VESELI PA SE RESNICE

    Izraz chaírei epi` te´` adikía označuje nekaj negativnega, kar biva v skritosti človeškega srca. Gre za strupeno držo tistega, ki se veseli, ko vidi, da
    se komu godi krivica. Ta stavek dopolnjuje naslednji, ki izraža pozitivno
    plat: synchaírei te´` alētheía – »veseli pa se resnice«. To pomeni veseliti
    se zaradi blagra drugega, ko priznamo njegovo dostojanstvo, ko cenimo
    njegove sposobnosti in njegova dobra dela. Tega ni zmožen tisti, ki se
    mora vedno primerjati in tekmovati, celo z lastnim sozakoncem, celo
    tako zelo, da se skrivaj veseli njegovega neuspeha.
    Ko človek, ki ljubi, lahko stori drugemu kaj dobrega ali ko vidi, da gre
    drugemu dobro v življenju, ob tem doživlja veselje in tako slavi Boga,
    kajti »Bog ljubi veselega darovalca« (2 Kor 9,7). Naš Gospod posebno
    ceni tistega, ki se veseli sreče drugega. Če ne gojimo lastne sposobnosti
    veseliti se nad dobrobitjo drugega in se osredotočamo predvsem na
    svoje lastne potrebe, se obsojamo na življenje z manj veselja, kajti – kot
    je rekel Jezus – »večja sreča je dajati kakor prejemati« (Apd 20,35). Družina mora biti kraj, kjer tisti, ki je dosegel nekaj dobrega v življenju, ve, da
    se bodo zaradi tega tudi drugi z njim veselili.

    10. LJUBEZEN VSE PRENAŠA

    Naštevanje se konča s štirimi izrazi, ki govorijo o celoti: »vse«. »Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane« (1 Kor 13,7). Na ta način se izrecno
    poudari dinamika ljubezni, ki je nasprotna prevladujoči kulturi in se je
    sposobna postaviti po robu vsemu, kar bi jo lahko ogrožalo.

    Najprej je rečeno, da »vse prenaša in opraviči« (pánta stégei). To se razlikuje od »jemati slábo v račun«, kajti ta izraz ima opraviti z rabo jezika;
    pomeni lahko »molčati« o slabem, ki je morda prisotno v drugem. To
    vključuje, da zadržimo sodbo in brzdamo nagnjenje, da bi izustili trdo in
    neizprosno obsodbo: »Ne obsojajte in ne boste obsojeni« (Lk 6,37b). Čeprav bi to nasprotovalo naši običajni rabi jezika, Božja beseda od nas
    zahteva: »Bratje, ne govorite drug proti drugemu!« (Jak 4,11). Namerno
    škodovati podobi drugega pomeni, da uveljavljamo lastno podobo, se
    znebimo zamer in zavisti, ne da bi nas skrbela škoda, ki jo povzročamo.
    Pogosto pozabljamo, da je obrekovanje lahko velik greh, resna žalitev
    Boga, ko hudo prizadene dobro ime drugih in jim povzroči škodo, ki jo je
    zelo težko popraviti. Zato je Božja beseda tako stroga do jezika in pravi,
    da je »jezik vesolje krivice, ki omadežuje vse telo« (Jak 3,6); »nestanovitno
    zlo je in poln smrtonosnega strupa« (Jak 3,8). Če »z njim preklinjamo
    ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobnosti« (Jak 3,9), ljubezen varuje podobo drugih z rahločutnostjo, ki obvaruje celo dobro ime sovražnikov. V
    obrambi Božje postave ne smemo nikoli pozabiti te zahteve ljubezni.

    11. LJUBEZEN VSE VERUJE

    Pánta pisteúei – »vse véruje«. Glede na kontekst te »vere« ne smemo
    razumeti v teološkem smislu, temveč v običajnem pomenu »zaupanja«.
    Ne gre samo za to, da sumničimo, da drugi laže ali vara. To temeljno zaupanje prepozna luč, ki jo je prižgal Bog in je skrita zadaj za senco ali
    žerjavico, ki še tli pod pepelom.
    115. Prav to zaupanje omogoča odnos v svobodi. Drugega ni treba nadzorovati, natančno slediti njegovim korakom, da bi preprečili, da se nam izmuzne iz našega objema. Ljubezen zaupa, pušča svobodo, se odpoveduje temu, da bi vse nadzorovala, posedovala, obvladovala. Ta svoboda,
    ki omogoča prostorje samostojnosti, odprtost za svet in nove izkušnje,
    dopušča, da se odnos bogati in se ne spremeni v »endogamijo« (zaprto
    skupnost) brez obzorij. Tako lahko zakonca, ki se ponovno srečata, doživita veselje, ko drug z drugim delita to, kar sta prejela in se naučila zunaj
    družinskega kroga. Ljubezen hkrati omogoča iskrenost in prosojnost;
    kajti ko kdo ve, da mu drugi zaupajo in cenijo temeljno dôbrost njegovega bistva, tedaj se pokaže tak, kakršen je – brez prikrivanja. Tisti, ki ve,
    da ga vedno sumničijo, neusmiljeno sodijo in ga ne ljubijo brezpogojno,
    bo rajši varoval svoje skrivnosti, skrival svoje padce in šibkosti in se pretvarjal, da je to, kar ni. Nasprotno družina, kjer vlada temeljno in srčno
    zaupanje in kjer se kljub vsemu zvestoba vedno znova obnavlja, to omogoča, da se pokaže prava identiteta njenih članov, in povzroči, da se prevara, hinavščina in laž samodejno zavrne.

    12. LJUBEZEN VSE UPA

    Pánta elpízei – »ne obupa pred prihodnostjo«. V povezavi s prejšnjo besedo označuje pričakovanje tistega, ki ve, da se drugi lahko spremeni.
    Nenehno upa, da je mogoče zorenje, presenetljiv razcvet lepote, da
    bodo nekega dne vzklili najbolj skriti potenciali njegovega bistva. To ne
    pomeni, da se bo vse v tem življenju spremenilo. Gre za to, da sprejmemo, da se nekatere stvari ne zgodijo, kot bi želeli, temveč da Bog po krivih črtah drugega človeka piše naravnost in more potegniti nekaj dobrega iz pomanjkljivosti, ki mu jih ne uspe premagati na tej zemlji.
    117. Upanje se pokaže v svojem polnem pomenu, ker vključuje gotovost o
    življenju onstran smrti. Ta človek je z vsemi svojimi šibkostmi poklican k
    polnosti nebes. Tam – ko se bo po Kristusovem vstajenju popolnoma
    preobrazil – njegovih šibkosti, temnih plati in bolezni ne bo več. Tam bo
    sijalo resnično bistvo tega človeka z vso njegovo sposobnostjo za dobro
    in lépo. To nam tudi omogoča, da sredi zemeljskih nadlog gledamo tega
    človeka z nadnaravnim pogledom – v luči upanja – in pričakujemo to
    polnost, ki jo bo nekega dne deležen v nebeškem kraljestvu, čeprav je
    zdaj nevidna.

    13. LJUBEZEN VSE PRESTANE

    . Pánta hypoménei pomeni, da ljubezen s pozitivno duhovno naravnanostjo prenese vsa nasprotovanja. Gre za to, da sredi sovražnega okolja ostanemo trdni. Ne gre samo za to, da sprejmemo nekaj nadležnih
    stvari, temveč za nekaj širšega: za dinamično in stalno vzdržljivost, ki je
    sposobna biti kos vsakemu izzivu. Za ljubezen gre ne glede na vse,
    tudi ko vse okoliščine spodbujajo k nečemu drugemu. Za ljubezen je
    značilno nekakšno trdovratno junaštvo, moč za boj proti vsakemu negativnemu toku, za odločitev za dobro, ki je nič ne more omajati. To
    me spominja na besede Martina Luthra Kinga, ko se je celo v času najhujšega preganjanja in ponižanj znova odločil za bratsko ljubezen:
    »Človek, ki te najbolj sovraži, ima v sebi nekaj dobrega. Celo narod, ki
    te najbolj sovraži, ima v sebi nekaj dobrega. Celo rasa, ki te najbolj sovraži, ima v sebi nekaj dobrega. In ko prideš do točke, ko gledaš obraz
    vsakega človeka in globoko v njegovi notranjosti vidiš to, kar vera imenuje Božja podoba, tedaj ga boš začel ljubiti, ne glede na vse. Ni pomembno, kaj počne, ti vidiš v njem Božjo podobo. V njem je nekaj
    dobrega, česar se ne bo mogel nikoli znebiti. (…) Drug način, kako ljubiti svoje sovražnike, je ta: ko se ponudi priložnost, da poraziš svojega
    sovražnika, je to trenutek, ko tega ne smeš storiti. (…) Ko se dvigneš na
    raven ljubezni, njene velike lepote in moči, si prizadevaš premagati
    samo še škodljive sisteme. Ljubiš ljudi, ki so ujeti v ta sistem, a si prizadevaš premagati sistem. (…) Sovraštvo proti sovraštvu samo stopnjuje
    obstoj sovraštva in zla v vesolju. Če te udarim in me udariš, in ti vrnem
    udarec in mi ti vrneš udarec in tako naprej, je jasno, da bo šlo tako v
    neskončno. Nikoli ne bo konca. Nekje mora biti nekdo, ki ima malo
    zdrave pameti, in to je močan človek. Močan človek je tisti, ki lahko
    prekine verigo sovraštva, verigo zla. (…) Nekdo mora biti dovolj veren
    in moralen, da jo prekine in v sam ustroj vesolja vbrizga to močno in
    silno prvino ljubezni. (Celotno gradivo v prilogi)

    https://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Ljubezen-v-zakonu-priro%C4%8Dnik-za-zakonske-skupine.pdf

  45. Hvala says:

    LJUBEZEN POTREBUJE RESNICO

    Samo kolikor je ljubezen utemeljena na resnici, more ljubezen obstajati še naprej v času, preseči bežen trenutek in ostati neomajna, da bi podpirala skupno pot. Če ljubezen nima odnosa do resnice, je podvržena čustvom in ne prestane preizkusa časa. Prava ljubezen pa združuje vse prvine naše osebe in postane nova luč za veliko in izpolnjeno življenje. Brez resnice ljubezen ne more dati trdne vezanosti, ne more izpeljati ‘jaza’ prek njegove osamitve, niti ga osvoboditi bežnega trenutka, da bi gradila življenje in obrodila sad.’

    http://www.mirenski-grad.si/it/node/4649

  46. Miro says:

    VSTALI KRISTUS SE PRIKAŽE KOT ŽAREČA SVETLOBA IN SPREGOVORI SAVLU, SPREMENI NJEGOVO MIŠLJENJE IN ŽIVLJENJE!

    PAVEL PRIPOVEDUJE, KAKO SE JE SPREOBRNIL

    »Med potjo pa, ko sem se že bližal Damasku, se mi je zgodilo tole. Okoli poldneva me je nenadoma zaslepila močna luč z neba. Padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: ›Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?‹ Vprašal sem: ›Kdo si, Gospod?‹ In rekel mi je: ›Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.‹ Moji spremljevalci so sicer videli svetlobo, niso pa slišali glasu, ki je govoril z mano. Vprašal sem: ›Kaj naj naredim, Gospod?‹ Gospod pa mi je vêlel: ›Vstani in pojdi v Damask! Tam boš izvedel vse, kar ti je treba storiti!‹ Zaradi blišča te svetlobe nisem nič videl, zato so me morali spremljevalci voditi za roko, dokler nisem prišel v Damask.«

    Daljši odlomek iz Apostolskih del (Apd 22,3-16):
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Apd+22%2C3-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZMIŠLJANJE BENEDIKTA XVI. O PAVLOVEM SPREOBRNJENJU

    Prav na poti v Damask je namreč v začetku tridesetih let 1. stoletja prišlo do odločilnega trenutka v Pavlovem življenju, in sicer po nekem obdobju, v katerem je preganjal Cerkev. O tem so pisali veliko in seveda pod različnimi vidiki. Gotovo je, da se je tam zgodil preobrat, še več, padec, ki je postavil na glavo njegovo gledanje. Povsem nepričakovano je tedaj začel Pavel gledati na vse, kar je dotlej zanj predstavljalo najvišji ideal in tako rekoč bistvo njegovega bivanja, kot na ‘izgubo’ in ‘nesnago’ (prim. Flp 3,7-8). Kaj se je zgodilo?

    O tem imamo dve vrsti virov. Prvi in najbolj znani vir so poročila izpod Lukovega peresa, ki v Apostolskih delih trikrat poroča o tem dogodku (prim. 9,1-9; 22,3-21; 26,4-23). Povprečno izobraženi bralec je morda v skušnjavi, da vse preveč obstane pri nekaterih podrobnostih, kot so: svetloba z neba, padec na tla, glas, ki ga kliče, novo stanje slepote, ozdravitev, kakor da bi padle luskine z oči, in post. Toda vse te podrobnosti se nanašajo na središče dogajanja: vstali Kristus se prikaže kot žareča svetloba in spregovori Savlu, spremeni njegovo mišljenje in življenje. Sijaj Vstalega ga oslepi: tako tudi na zunaj postane očitno to, kar je bila njegova notranja resničnost, njegova slepota za resnico, za luč, za Kristusa. Nato pa njegova dokončna privolitev Kristusu v krstu spet odpre njegove oči, da zares vidi.

    To spreobrnjenje je resnična prenovitev, ki je spremenila vsa njegova merila. Zdaj more reči, da je vse, kar je bilo prej zanj bistveno in osnovno, postalo’nesnaga’. Ni več ‘zasluga’, marveč ‘izguba’, ker odslej velja samo življenje v Kristusu.

    Vseeno ne smemo misliti, da je bil Pavel na ta način vklenjen v slepi dogodek. Res je prav nasprotno, ker je vstali Kristus luč resnice, luč Boga samega. To je razširilo njegovo srce, ga odprlo za vse. V tem trenutku ni izgubil prav ničesar tistega, kar je bilo dobrega in resničnega v njegovem življenju, v njegovi dediščini. Na novo je marveč razumel modrost, resnico, globino postave in prerokov ter si je vse to spet na novo prisvojil. Istočasno se je njegov razum odprl modrosti poganov. Ker se je z vsem srcem odprl Kristusu, je postal zmožen za obsežen dialog z vsemi, zmožen vsem postati vse. Tako je zares mogel biti apostol poganov.

    Če sedaj vse to naobrnemo nase, se vprašajmo: kaj to pomeni za nas? To pomeni, da tudi za nas krščanstvo ni nobena nova filozofija ali nova morala. Kristjani smo samo tedaj, če srečamo Kristusa. Seveda se nam ne kaže tako neustavljivo in žareče, kakor je storil s Pavlom, da bi iz njega napravil apostola narodov. A tudi mi moremo srečati Kristusa v branju Svetega pisma, v molitvi, v bogoslužnem življenju Cerkve. Moremo se dotakniti Kristusovega srca in čutiti, da se on dotika našega srca. Šele v tem osebnem odnosu do Kristusa, šele v tem srečanju z Vstalim resnično postajamo kristjani. In tako se odpira naš razum, odstira se nam vsa Kristusova modrost in vse bogastvo resnice. (Benedikt XVI., kateheza med splošno avdienco 3. septembra 2008, povzeto po: hozana.si)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  47. Miro says:

    SPREOBRNJENJE APOSTOLA PAVLA JE NAJLEPŠI DOKAZ, KAKO BOG NEPOSREDNO DOLOČA IN SPREMINJA USODO CERKVE, VEČKRAT TUDI S ČUDEŽNIMI SPREOBRNJENJI!

    Natančno mesec dni po božiču se Cerkev spominja spreobrnjenja farizeja Savla v poznejšega apostola Pavla. Cerkev je ta dogodek začela slaviti že od leta 717.

    Spreobrnjenja apostola Pavla je omenjeno na več mestih v Svetem pismu. Takole Pavel sam opiše svoje spreobrnjenje v pismu Galačanom:

    »Izjavljam vam torej, bratje: evangelij, ki sem ga oznanil, ni po človeku. Nikakor ga namreč nisem prejel in se ga naučil od človeka, temveč po razodetju Jezusa Kristusa. Slišali ste namreč, kako sem nekoč živel v judovstvu, kako sem zagrizeno preganjal Božjo Cerkev in jo skušal uničiti. Po svoji strastni vnemi za očetna izročila sem v judovstvu prekašal mnoge sovrstnike in rojake. Ko pa se je Bogu, ki me je izbral že v materinem telesu in me poklical po svoji milosti, zdelo prav razodeti v meni svojega Sina, da bi ga oznanjal med pogani, se nisem zatekel k mesu in krvi, pa tudi v Jeruzalem nisem šel k tistim, ki so bili apostoli pred mano, temveč sem se odpravil v Arabijo, potlej pa sem se vrnil v Damask. Pozneje sem po treh letih šel v Jeruzalem, da bi se spoznal s Kefom, in pri njem sem ostal petnajst dni. Nobenega drugega apostola nisem videl, samo Jakoba, Gospodovega brata. Pred Bogom vam zagotavljam, da to, kar vam pišem, ni laž. Nato sem šel v pokrajine Sirije in Kilikije. Cerkvam po Judeji, ki so v Kristusu, sem bil osebno nepoznan. Le slišali so: “Tisti, ki nas je nekoč preganjal, zdaj oznanja vero, ki jo je nekoč skušal zatreti.” In slavili so Boga zaradi mene.« (Gal 1,11-24).

    Več o tem na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/spominjamo-se-spreobrnitve-apostola-pavla?Open

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  48. Hvala says:

    MOLITEV EDINSTVENA REVOLUCIJA (Nicola de Martini)

    Za mnoge kristjane je molitev eno, življenje pa povsem drugo. Zmožni so 3o (trideset ) let moliti in hkrati 30 let preklinjati. Sposobni so celo življenje moliti in hkrati celo življenje obrekovati bližnjega. To seveda ni molitev, marveč njeno grobo maličenje.
    Molitev, ki ne spreminja življenja, ni molitev.

    Molitev je nenehen spomin na Boga, molitev je prijateljski odnos z Bogom, molitev je pogovor z Bogom, molitev pomeni gledati in ljubiti Boga , molitev je vzpon k Bogu, molitev je spreminjanje življenja.

    Včasih govori Bog človeku naravnost na srce, navadno pa ga nagovarja po Svetem pismu.

    SVETOPISEMSKA MOLITEV
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Kristjani bi se morali naučiti moliti prav na temelju Svetega pisma.

    1. Ko se bližamo Božji besedi, moramo predvsem verovati v njeno stvariteljsko moč: če je ta Beseda nekoč ustvarila svet, potem lahko sedaj tudi v meni ustvari nov svet.

    2. Prepričani moramo biti o njeni aktualnosti; Božja Beseda je vedno nova in sveža, prav ta trenutek prihaja od Boga.

    3. Bližati se ji moramo v prepričanju, da je vedno namenjena določeni osebi; izgovorjena je prav sedaj in zame.

    4. Sprejeti jo moramo v zavesti njene temeljne zahteve, ki je v tem, da se hoče utelesiti v človeku in na neki način podaljšati skrivnost učlovečenja.

    5. Bližati se ji moramo z odločno voljo, da jo bomo vzeli zares, četudi bi morali pri tem veliko tvegati.

    6. Božjo voljo je treba brati. Lahko se odločimo za zaporedno branje Svetega pisma. Prav tako se lahko ustavimo ob izbranih svetopisemskih besedilih, lahko pa začnemo brati tudi tam, kjer se nam slučajno odpre.

    7. Božjo besedo moramo premišljevati, se pravi, poskušati dojeti njeno sporočilo.

    8. Stopiti je treba v občestvo z Božjo besedo, ali bolje, preko božje besede v občestvo z Bogom.

    9. Dobro je, če si izberemo kakšno močno in značilno misel, ki najbolj ustreza našemu duhovnemu stanju.

    10. Tudi čez dan moramo živeti iz Božje besede. Spreobrnjenje je sad Božje besede, ki je zaživela v človekovem življenju.

    11. Naše odločitve, naša dejanja in vse naše življenje mora pričati o tem, da živimo iz Božje besede.

    12. Božjo besedo moramo oznanjati.

    Če kdo ne čuti v sebi te nuje, je znamenje, da Božje besede ni v njem.
    Kdor pa jo nosi v sebi, bo nenehno čutil potrebo, da jo oznanja.

  49. Miro says:

    BOŽJA BESEDA JE ŽIVA IN DEJAVNA, OSTREJŠA KAKOR VSAK DVOREZEN MEČ IN ZAREŽE DO LOČITVE DUŠE IN DUHA! (prim. Heb 4,12)

    Na nedeljo Svetega pisma se priporočimo Svetemu Duhu (Pridi, Sveti Duh) in premišljujmo o pričujočih odlomkih Božje besede.

    POMEN BOŽJE BESEDE

    Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki
    prihaja iz Božjih ust. (Mt 4,4)

    Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo
    prešle. (Mt 24,35)

    Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi,
    prerokih in psalmih. (Lk 24,44)

    Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje,
    a prav ta pričujejo o meni. (Jn 5,39)

    Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno
    življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil
    pečat Oče, Bog. (Jn 6,27)

    Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja,
    norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč. (1 Kor 1,18)

    Črka ubija, Duh pa oživlja. (2 Kor 3,6)

    Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje,
    svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji
    človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo. (2 Tim 3,16-17)

    Predvsem pa védite tole: nobena prerokba v Pismu ni stvar
    zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po
    človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili
    v imenu Boga. (2 Pt 1,20-21)

    Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak
    dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in
    mozga ter presoja vzgibe in misli srca. (Heb 4,12)

    Po izboru iz knjige: Zakladi Svetega pisma

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  50. Hvala says:

    BOG DOSEGA DOBRO /Andrej Justinek Prenova januar 2021)

    Bistveno je zaupanje in vera, da ima Bog vse pod
    kontrolo, mi pa se trudimo delati dobro. Lahko
    obstajajo svetovne zarote s cepivom proti bolezni
    COVID-19, vendar ima tudi to Bog pod kontrolo.
    Lahko se cepimo in če je veljavna teorija zarote,
    bomo umrli za posledicami cepljenja. Lahko se ne
    cepimo in bomo umrli za posledicami infekcije s
    corona virusom. To je stvar presoje in vesti posame-
    znika, vendar ima tudi to Bog pod kontrolo. Božja
    volja se bo v vsakem primeru izpolnila.

  51. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK POUDARIL, DA JE BOŽJA BESEDA LJUBEZENSKO PISMO, KI GA JE ZA NAS NAPISAL TISTI, KI NAS POZNA TAKO KOT NIHČE DRUG!

    Na 3. nedeljo med letom, ko obhajamo nedeljo Božje Besede, je nadškof Rino Fisichella v vatikanski baziliki daroval sveto mašo, ki naj bi jo sicer vodil papež Frančišek, vendar to zaradi išiasa ni bilo mogoče. Nadškof je prebral homilijo, ki jo je pripravil sveti oče.

    V njej je papež Frančišek med drugim poudaril, »da je Božja beseda ljubezensko pismo, ki ga je za nas napisal Tisti, ki nas pozna tako kot nihče drug. Ko ga beremo, ponovno slišimo njegov glas, prepoznamo njegov obraz, prejmemo njegovega Duha. Beseda nas nareja bližnje Bogu. Ne puščajmo je daleč. Nosimo jo vedno s seboj, v žepu, na telefonu; dajmo ji vreden prostor v naših domovih. Postavimo evangelij na mesto, kjer se bomo spomnili, da ga bomo vsak dan odprli, morda ob začetku in koncu dneva. Tako bo med mnoge besede, ki pridejo do naših ušes, prišla do srca kakšna vrstica Božje besede.«

    Več o homiliji svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-01/sveti-oce-prosimo-gospoda-za-moc-da-bi-ugasnili-televizijo-in.html

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  52. Miro says:

    SPREOBRNJENJE NE ZADEVA LE NEVERNIH ALI ONIH, KI SE RAZGLAŠAJO ZA »LAIKE«, AMPAK ZADEVA NAS VSE, VSI SE MORAMO SPREOBRNITI!

    3. NEDELJA MED LETOM (B) – SPREOBRNITE SE IN VERUJTE EVANGELIJU

    BERILO: Jon 3,1–5.10; 1 Kor 7,29–31

    EVANGELJSKI ODLOMEK (Mr 1,14–20):

    Ko pa je bil Janez izročen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«

    Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+1%2C14%9620&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZMIŠLJANJE P. RANEIRA CANTALAMESSA:

    Potem ko je bil Janez vržen v ječo, je odšel Jezus v Galilejo, oznanjal evangelij in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo: Spreobrnite se in verujte evangeliju.«

    Evangeljski odlomek nam daje priložnost, da pojasnimo, kaj za kristjane pomeni spreobrnjenje. Takoj moramo zavreči dva predsodka. Prvi: spreobrnjenje ne zadeva le nevernih ali onih, ki se razglašajo za »laike«, ampak zadeva nas vse, vsi se moramo spreobrniti. Drugi: pristno evangeljsko spreobrnjenje ni sinonim za odpoved, napor in žalost, ampak je sinonim za svobodo in veselje; ni stvar nazadovanja, ampak napredovanja.

    Pred Jezusom je »spreobrniti se« vedno pomenilo »vrniti se nazaj« (hebrejski izraz shub pomeni obrniti smer, vrniti se k lastnim stopinjam). Pomenilo je dejanje nekoga, ki se je v določenem trenutku življenja zavedel, da je »skrenil s poti«; zato se je ustavil in o stvari razmislil; odločil se je, da bo spremenil držo in se vrnil k izpolnjevanju zakonov ter vnovič sklenil zavezo z Bogom. Pomeni, da je res spremenil smer, se »spreobrnil za 180 °«. Spreobrnjenje ima v tem primeru moralni pomen; njegovo bistvo je v spremembi navad, v preoblikovanju lastnega življenja.

    V Jezusovih ustih pa dobi ta beseda drugačen pomen. Pa ne zato, ker bi se poigral s poimenovanjem stvari, ampak zato, ker so se z njegovim prihodom stvari spremenile. Spreobrniti se ne pomeni več vrniti se nazaj k stari zavezi in spolnjevanju zapovedi, ampak pomeni skok naprej in vstop v Kraljestvo, pomeni oprijeti se odrešenja, ki je prišlo naproti ljudem povsem zastonj, zaradi svobodne in suverene Božje pobude.

    Spreobrnjenje in odrešenje sta zamenjali mesto. Na prvem mestu ni več človekovo spreobrnjenje in potem odrešenje kot Božje povračilo; ampak je najprej odrešenje kot velikodušna zastonjska Božja ponudba, potem pa spreobrnjenje kot človekov odgovor. V ozadju ni več ideja: »Spreobrnite se, da boste rešeni, spreobrnite se in odrešenje bo prišlo k vam«, marveč: »spreobrnite se, ker ste odrešeni, ker je odrešenje prišlo k vam«. To je bistvo »veselega oznanila«, radosten značaj evangeljskega spreobrnjenja. Bog ne čaka, da bi človek naredil prvi korak, da spremeni življenje, da izvršuje dobra dela, kakor da bi bilo odrešenje dolžno povračilo za njegove napore. Ne, najprej je milost, Božja pobuda. V tem se krščanstvo razlikuje od vsake druge religije: ne začenja z oznanilom dolžnosti, ampak z oznanilom daru; ne začenja s postavo, ampak z milostjo.

    »Spreobrnite se in verujte!« Ta stavek torej ne pomeni dveh različnih stvari, ki bi si sledili, ampak isto temeljno dejanje: spreobrnite se pomeni verujte! Spreobrnite se verujoč! Prvo in temeljno spreobrnjenje je vera. To so vrata, skozi katera vstopamo v Kraljestvo in v odrešenje. Če bi bilo rečeno, da so ta vrata nedolžnost, natančno izpolnjevanje zapovedi, potrpežljivost, čistost, bi lahko človek rekel: to ni zame; jaz nisem nedolžen, nimam takih in drugačnih kreposti. Toda rečeno ti je: ta vrata so vera.

    Vsakomur je dana možnost vere, kajti Bog nas je ustvaril svobodne in razumne prav zato, da bi nam omogočil verovati vanj. V dejanju vere človeški um povsem uresniči samega sebe; se celo presega. Neredko slišimo govoriti, da vera »pomeni omejitev razuma«. V nekem smislu je to res. Moramo pa se vprašati, ali tudi zavračanje verovanja v nekem drugačnem pomenu ne pomeni omejitve razuma. Pascal je rekel: »Najvišje dejanje, ki ga je zmožen razum, je priznanje, da ga neskončno stvari presega« (to danes priznava tudi znanost). Ali torej ne postavlja omejitve razumu in ga ne ponižuje prav človek, ki razumu ne priznava te njegove zmožnosti, da se presega in se povzdigne nad samega sebe?

    Če je vera ključ vsega, moramo skušati razumeti, za kakšno vrsto vere gre. Vera ima različne obraze: poznamo razumsko vero, vero zaupanja. V našem primeru gre za vero prilastitve; za dejanje torej, ko si človek skoraj objestno prilasti neke stvari. Sv. Bernard uporablja celo glagol uzurpira – nasilno prilasti: »Jaz si tisto, kar mi manjka, prilastim iz Kristusove strani!« S to vero si z dejanjem (svobodne) volje, še preden smo ga vredni, »prilastimo« Božje kraljestvo!

    Francoski pesnik Charles Péguy v enem izmed svojih del opiše največje dejanje vere v svojem življenju. Govori v tretji osebi, kot da bi šlo za nekoga drugega, toda z gotovostjo vemo, da gre zanj. »Neki človek,« pripoveduje, »je imel tri otroke, ki so nekega dne na lepem zboleli. Njegova žena se je tako prestrašila, da se je povsem zaprla vase; obraz ji je upadel in ni spregovorila niti besede več. Bila je kakor ranjena zver. On pa ne; on je bil moški; ni se bal spregovoriti. Razumel je, da stvari tako ne morejo naprej. Zato je naredil drzen korak. Ko je pomislil na to, je na neki način občudoval samega sebe in potrebno je reči, da je bil to zares pogumen korak. Kot da bi prijel skoraj za šalo hkrati vse tri otroke in jih položil njihovi materi ali varuški v naročje, le ta pa se smeji in se dela jezno, češ da jih je preveč in bodo padli; takoj je vzel svoje tri bolne otroke in jih mirno položil (se ve, da v molitvi) v naročje njej, ki je obložena z vsemi bolečinami sveta, Devici Mariji. ‘Poglej,’ ji je rekel, ‘izročam ti jih, se obrnem in izginem, da mi jih ne boš vrnila. Kot lahko vidiš, jih nočem več, ti poskrbi zanje!’ Kako ponosen je bil nase, da je imel pogum narediti ta odločni korak! Od tistega dne dalje je šlo seveda vse prav, ker je presveta Devica skrbela zanje. Kako nenavadno je, da tega ne stori sleherni kristjan. Tako preprosto je, a človek nikoli ne pomisli na to, kar je preprosto. Skratka, zlahka lahko ugotovim, kako nespametni smo.«

    V čem je bila drznost njegovega koraka? Peš je poromal iz Pariza v Chartres in Mariji izročil svoje tri bolne otroke, ki se jim je od tistega trenutka stanje začelo izboljševati in so kmalu ozdraveli. Eden izmed otrok je po očetovi smrti razodel to družinsko zgodbo. V katedrali v Chartresu je plošča, ki spominja na ta dogodek in študentje vsako leto pripravijo peš romanje iz Pariza v Chartres.
    To se seveda na telesnem področju ne zgodi vedno; ni vedno dovolj zaupati Mariji svoje bolne otroke, da bi ozdraveli. In tudi ni razlog, zaradi katerega nas zgodba zanima. Za nas je zanimiva zaradi možnosti, da v življenju zaslutimo in naredimo »drzen korak«, odločen korak. »Spreobrniti se in verovati« namreč pomeni storiti prav to: narediti neko dejanje, ki spremeni tok dogodkov. Vera nam omogoča, da storimo tak odločilen korak na račun Boga. Zaradi vere, še preden smo se trudili in imeli zasluženje, dosežemo odrešenje in se celo polastimo »kraljestva«. Bog sam nas vabi, da to storimo; on rad prenaša dejanja, ki spremenijo potek dogodkov in je prvi, ki se čudi, da tako »redki to storijo«. »Nebeško kraljestvo si s silo (prostovoljno) utira pot in močni ga osvajajo.« Tako se zdi, da bi mogli razumeti znani Jezusov izrek (prim. Mt 11,12).

    Tisti človek je imel bolne otroke. Toda, če dobro pomislimo, ima vsak izmed nas doma bolne »otroke«: zapletene zadeve, ki jih želimo spremeniti, pa nam ne uspe; napake in grehe, ki smo jih naredili v preteklosti. Mi lahko stopimo pred križ in v veri izročimo vse te stvari v njegove roke, rekoč: »Ti si vzel nase grehe sveta: vzemi tudi moje in jih izniči! Dobro vidiš, da jih nočem več nazaj. Obrnil se bom in odhitel; ti misli nanje!« In potem odidemo veseli in gotovi, da lahko v življenju začnemo znova.

    »Spreobrnite se!« To ni grožnja, ni nekaj, kar bi nas razžalostilo in prisililo, da bi odšli s povešeno glavo in bi zato spreobrnjenje odrivali čim dlje v prihodnost. Nasprotno, to je neverjetna ponudba, to je vabilo k svobodi in k veselju. To je Jezusova »vesela novica« ljudem vseh časov, je zapisal p. Raneiro Cantalamessa.

    Povzeto po: kapucini.si

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!

  53. Janez says:

    Vsak dan se lahko prerodim kot nov Človek in dober Kristjan

    Prerojen si, če se čudiš,
    ker se vsako jutro prebudi nov dan;
    če si srečen, ker tvoje oči vidijo,
    tvoje roke čutijo,
    ker bije tvoje srce.
    Prerojen si, če se veseliš, da živiš,
    če brez predsodkov gledaš na ljudi,
    če znaš občudovati cvetje na poti svojega življenja.
    Oči so mi dane za svetlobo,
    za pomladno zelenje in belino snega,
    za sivino oblakov in modrino neba,
    za bleščavo sonca podnevi,
    za utripanje zvezd ponoči
    in za neverjetni čudež,
    da okoli mene živi toliko čudovitih ljudi.
    Usta so mi od Boga dana za besede,
    za prijazne besede, na katere čaka nekdo, ki trpi.
    Moja usta so mi dana za poljube,
    moje roke za delo, pomoč in nežnost,
    moje noge za pot do bližnjega,
    do tistih, ki živijo v hladu in osamljenosti.
    In moje srce je dano za Ljubezen do Tebe Človek.
    Človek rad Te imam. Amen.
    Phil Bosmans.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim. Je bil ustanovitej Zveze brez imena (Bund ohne Namen), ki tudi po njegovi smrti leta 2012, v mnogih deželah deluje za večjo človečnost, tudi na socialnem področju. Besedila pesmi so vzpodbuda za srce, drobni prinašalci veselja do življenja za verne in neverne ljudi.

    Du bist erlöst, wenn du dich fragst, weil jeden Morgen ein neuer Tag erwacht;
    wenn du glücklich bist, weil deine Augen sehen, Ihre Hände fühlen, weil dein herz schlägt.
    Sie werden erlöst, wenn Sie sich freuen, dass Sie leben,
    wenn Sie Menschen ohne Vorurteile betrachten,
    wenn Sie die Blumen auf dem Weg Ihres Lebens bewundern können.
    Und mein Herz ist für die Liebe zu dir Mann gegeben. Mensch, ich liebe dich.

    Ps 33,22: Tvoja dobrota, GOSPOD, naj bo nad nami, kakor smo upali vate.

  54. Hvala says:

    KAJ JE POTREBNO, DA VERA DELUJE JE UČINKOVITA V NAŠEM ŽIVLJENJU

    Piše: Niko Rupnik

    Pišem kot duhovnik, ker me boli, da že tako dolgo
    mašujem pred praznimi klopmi v cerkvi ali pa
    mašujem s pogledom v majhno kamere, ki omo-
    goča vsaj ob nedeljah in praznikih prenos maše po
    Facebooku. In kot ugotavljam, je tudi na tak način
    zelo majhen obisk nedeljske maše. Ves advent vsak
    dan sedim po eno uro v cerkvi, kjer potem daru-
    jem sveto mašo in tako sem na voljo za podelitev
    zakramenta spovedi, pa če spet preštejem, je dovolj
    prstov na mojih dveh rokah, da preštejem vse, ki
    so se odzvali neprestanim povabilom v oznanilih k
    spovedi in prejemu svetega obhajila. Le redki se ob
    nedeljah odzovejo na povabilo za sprejem Jezusa v
    Najsvetejšem zakramentu. Starejšim v župniji se kar
    vsilim in jih obiščem s povabilom, da lahko prejme-
    jo zakrament spovedi, »ker se je približal praznik
    Jezusovega rojstva« in lahko prejmejo Jezusa, da se
    bi tako rodil tudi v njihovih srcih. Ob upoštevanju
    vseh navodil zaščite se torej vsilim zlasti starejšim,
    ki so pogosto tudi osamljeni v svojih domovih. In
    nekako sprejmejo z bojaznijo, da nisem prinesel
    virusa, čeprav jim vse razložim že ob vstopu v njihov
    dom. Sam od sebe nihče ne povabi. Prebiram, da se,
    hvala Bogu, nekje vendarle zavedajo, da virusa v
    mnogih oblikah ne bodo omejili s cepivom, ampak
    z molitvijo, z vrnitvijo k Bogu. In glej čudo, to cepivo
    je učinkovito. Mar nam Bog ne želi povedati prav
    tega? Naj se vrnemo k Njemu z vso dušo, vsem miš-
    ljenjem in vso močjo! On je Gospodar zgodovine in
    človeštva! On nam želi odpreti oči! Želi, da tudi ob
    tem znamenju časa vidimo globlje, vidimo ozadje,
    ne le tega, kar nam približa mikroskop! Želi, da bi
    se oklenili prave rešitve za našo domovino in za
    svet.

    Drznem si trditi, da cepivo ne bo pomagalo, če
    nekdaj krščanski narodi ne bodo obrnili svojih src k
    Bogu z zares živo vero. Kajti sedanje stanje je razkri-
    lo globino naše vere, ki je poplitvena ali pa je ni, tako
    da z lahkoto zavračamo bistveno: zakramente, mo-
    litev, Božje zapovedi, Sveto pismo, vse naše življenje
    pa se vrti okoli prisotnosti tega malega virusa, ki se
    je globoko zajedel v naše telo, dušo in celo v duha.
    Zato se upravičeno (vsaj mislim, da je tako) sprašu-
    jem, zakaj vera, ki jo izpovedujemo, ni učinkovita
    ali pa je tako malo učinkovita?! Kaj nam manjka,
    da bi vera lahko končno delovala v našem življenju? (Prenova januar 2021)

  55. Hvala says:

    VERUJEM, POMAGAJ MOJI NEVERI
    »Zmaga, ki premaga svet, je naša vera« (1 Jn 5,4)

    Pisec knjige Razodetja Janez piše kristjanom, ki so pod cesarjem Domicijanom okrog leta 96 po Kr. doživeli prvo splošno preganjanje. Iz najrazličnejših prispodob in simbolnih prizorov, ki jih ta knjiga vsebuje, izhaja, da bodo preganjanja resnična in kruta, huda in nevarna. Števila in razna časovna obdobja, ki jih je v knjigi veliko, niso kakšne skrivnostne šifre, iz katerih bi lahko sklepali na dolgost kakšnega zgodovinskega obdobja, kakor so v zgodovini velikokrat poskušali. Različnih prizorov napadov in preganjanj ali preizkušenj tudi ni mogoče enačiti s konkretnimi zgodovinskimi dogodki, kar so posebej protestantski razlagalci pogosto poskušali. Smisel teh števil je zelo preprost: število je omejeno, vsako število pomeni omejeno in končno obdobje. Števila dni, tednov, mesecev ali let različnih preizkušenj, ki jih vsebuje Razodetje, pomenijo samo to, da bodo te preizkušnje imele omejeno moč in omejen čas. Edini, ki je večen, nespremenljiv in zvest, močnejši in trajnejši, kakor vsi njegovi nasprotniki in sovražniki, je Jezus Kristus, Alfa in Omega svetovnega dogajanja in zgodovine, ki je zato temelj našega zaupanja, stanovitnosti, potrpljenja in zvestobe. / msgr. dr. Anton Stres).

    https://katoliska-cerkev.si/predavanje-nadskofa-stresa-na-pastoralnem-tecaju

  56. Miro says:

    IZ ŽIVLJENJA IN DELOVANJA SV. ILDEFONZA, NADŠKOFA, ŽARI GOREČA LJUBEZEN DO JEZUSA IN DEVICE MARIJE! – V ADVENTNEM ČASU SE JE NA VEČER MARIJINEGA PRAZNIKA ZGODIL ČUDEŽ …

    Današnji godovnjak sv. Ildefonz, nadškof, je vse hotel delati za čast Božjo in za zveličanje duš. Iz njegovega življenja in delovanja žari goreča ljubezen do Jezusa in Device Marije. Priporočimo se mu v molitvi, da bi to veljalo tudi za nas!

    Kot poudarjajo življenjepisci, je sv. Ildefonz zelo častil poseben Marijin praznik 18. december, to je veselo pričakovanje Jezusovega rojstva (iz tega se je razvila navada, da v adventu »Marijo nosijo«. Tako se je v zadnjih letih njegovega življenja zgodilo, da je na večer pred omenjenim praznikom v procesiji vstopil v stolnico, da bi z duhovniki opravil slovesne večernice. Stolnico je v trenutku napolnila nebeška svetloba, na škofovem sedežu pa so zagledali …

    Več o življenju sv. Ildefonza na:
    https://svetniki.org/sveti-ildefonz-nadskof

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Ildefonz, prosi za nas!

  57. Hvala says:

    V BOŽJEM BLAGOSLOVU (Zoran Kodela, Prenova januar 2021)

    Bog v svojih blagoslovih obljublja duhovno in ma-
    terialno rast: razumevanje, ljubezen, zmago, poraz
    sovražnikov, vidnih in nevidnih. Dokler si pod blagos-
    lovom, ti nihče nič ne more. Pri Bogu je samo dobro,
    samo rešitev v načrtu za tebe. On pričakuje samo to,
    da ostanemo v njem. Vse ostalo bo že on sam naredil.

    Mojzesu je rekel: ti samo miruj, zakaj jaz, Bog, bom
    naredil. Bitka je njegova, ne naša. Lahko delamo, kar
    hočemo, pa ne bomo uspeli, če ne bomo ostali v nje-
    govem blagoslovu.

    • Hvala says:

      Psalm 127 (126)

      USPEH JE ODVISEN OD BOŽJEGA BLAGOSLOVA
      1 Stopniška pesem, Salomonova.

      Če Gospod ne zida hiše,
      se zaman trudijo njeni zidarji;
      če Gospod ne varuje mesta,
      stražnik zaman čuje.

      2 Zaman vam je vstajati pred svitom,
      sedeti pozno v noč pri delu,
      jesti kruh trdega truda:
      saj ga svojim ljubljencem daje v spanju.

  58. Hvala says:

    Ali poznate Marijin klic iz Medžugorja: »Ko
    bi vedeli, kako vas ljubim, bi jokali od sreče.«
    Jaz sem. Tudi ti odpri svoje srce in uresniči
    svoje poslanstvo. Kar govori Marija, je prav
    gotovo tudi Božja volja, ni je treba iskati
    drugje.(revija Prenova)

  59. Hvala says:

    V človeški zgodovini je Bog dopustil in toleriral

    grozne stvari, da je človeštvo popeljal po poti odre-
    šenja. Preveč se oklepamo svojega življenja, ki je v

    Božjih rokah in Bog razpolaga z njim. Bog dosega

    dobro preko strašnih krivic, ki jih je človeštvo obču-
    tilo v vsej svoji zgodovini.

    Najvišja krepost življenja je dan za dnem, uro za

    uro, minuto za minuto, trenutek za trenutkom iz-
    polnjevati Božjo voljo. Držimo skupaj in z Bogom.

    Večno življenje gre naprej (Prenova).

  60. Hvala says:

    KAJ JE POTREBNO , DA VERA DELUJE, DA JE UČINKOVITA V NAŠEM ŽIVLJENJU

    VIRUS
    ::::::::::::::::
    Kako nas lahko tako tako majhen virus
    množično odvrne od bistvenega? Saj ne gre za to, da
    bi prešteval, ampak vseeno močno doživljam, kako
    je virus udaril predvsem po naši veri, po življenju
    iz daru vere, skratka po našem odnosu do Boga in
    po naših medosebnih odnosih, ki naj bi temeljili na
    vrednotah vere. Sprašujem se, ali smo res osredoto-
    čeni samo na ta virus in gredo vsa naša prizadevanja
    v smer zajezitve njegovega širjenja? Vse svoje upanje
    polagamo zgolj v moč cepiva proti bolezni, ki jo
    povzroča virus? Ali pa se zavzemamo zgolj za materi-
    alno pomoč ljudem? … Mar ne vidimo v tem pojavu
    nič demonskega?! Ne vidimo množičnega odpada od
    vere, od zakramentov, skratka od Boga?! (celoten članek v prilogi)

    https://drive.google.com/file/d/10fmOXvE0dk8360RkwxehkrGz6wtOQGET/view

  61. Hvala says:

    BITI V KRISTUSU

    Pavel nam pravi: »Vsi, ki sledijo Jezusu, so blagoslovljeni
    z duhovnimi blagoslovi v nebesih, kjer je Kristus.«
    Kakšna neverjetna obljuba Božjemu ljudstvu.
    Ta obljuba je zgolj beseda, če ne vemo, kakšni so ti
    duhovni blagoslovi. Kako lahko uživamo blagoslove ,
    ki nam jih obljublja Bog, če jih ne razumemo?

    Pavel je to poslanico napisal »zvestim v Kristusu
    Jezusu.« (Ef 1,1) To so bili verniki, ki so bili prepri-
    čani v svoje odrešenje. Efežani so bili dobro uspo-
    sobljeni za evangelij Jezusa Kristusa in za upanje v
    večno življenje. Vedeli so, kdo so v Kristusu in bili
    so prepričani o svojem nebeškem položaju v Njem.
    Ti “zvesti” so popolnoma razumeli, da je »Bog …
    obudil Jezusa od mrtvih in ga posadil na svojo des-
    nico v nebesih.« (Ef 1, 20) Vedeli so, da jih je Bog
    izbral »pred stvarjenjem sveta, da moramo biti sveti
    in brez krivde pred njim v ljubezni.« (Ef 1, 4) Dojeli
    so, da jih je posvojil »Jezus Kristus k sebi.« (Ef 1, 5)
    Bog jih je pripeljal v svojo družino, kajti ko so slišali
    besedo resnice, so ji verjeli in ji zaupali.

    Številni ljudje, ki jim je bilo odpuščeno, ki so bili
    očiščeni in odrešeni, živijo v bedi. Nikoli nimajo
    občutka, da so izpolnjeni v Kristusu. Namesto tega
    nenehno padajo z vrhov v doline, od duhovnih
    vzponov do depresivnih padcev. Kako je to mogoče?

    To je zato, ker mnogi nikoli ne pridejo mimo križa-
    nega Odrešenika do vstalega Gospoda, ki živi v slavi (Prenova)

    https://drive.google.com/file/d/10fmOXvE0dk8360RkwxehkrGz6wtOQGET/view

  62. Hvala says:

    OSVOBODITEV

    Vse dokler svoje preteklosti ne sprejmemo kot del odrešilne zgodovine, dokler svoje življenjske poti ne sprejmemo kot poti, ki nas vodi k odrešenju, k večnemu življenju, ne moremo postati SVOBODNI in ne moremo doživeti pravega notranjega miru
    Zato je vsak Božji klic nujno povezan s smrtjo starega in prehodom v novo, to pa boli, ker umiranje boli, ker zapuščanje starega boli, četudi je pred nami Obljubljena dežela.

    Izraelci so se vrteli v krogu; 40 let so hodili proti Obljubljeni deželi. Niso zaupali Bogu, tako rekoč niso Mu predali preteklosti niti prihodnosti, hoteli so uveljavljati svojo voljo. Niti Božji čudeži jih niso ganili.

    Če želimo prejeti osvoboditev od Gospoda, se je potrebno sprijazniti z našo preteklostjo, pa čeprav se nam zdi, da to ne bo mogoče in jo izročiti Jezusu v usmiljenje. Zahvaliti se za njo, zahvaliti se za prednike, klicati usmiljenje za njih, prositi Gospoda za odpuščanje njihovih grehov namesto njih, moliti in se sprijazniti z načrtom, ki ga ima Gospod za nas. Potrebno je zaupati Gospodu, le tako ne bomo delali stopinje vedno po istem mestu, ampak bomo hiteli z Gospodom proti OBLJUBLJENI DEŽELI.

  63. Hvala says:

    KAJ JE MOLITEV ZAUPANJA?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    To je molitev, v kateri izražamo svoje popolno in brezpogojno zaupanje v Boga, v Njegov načrt in njegovo voljo ter pripravljenost, da hočemo živeti skladno s to odločitvijo.

    Temelj te molitve je Bog sam; Njegova neskončna modrost, očetovska ljubezen, veliko usmiljenje in stvariteljska domišljija.

    Zaupanje v Boga je vir notranjega miru, ki ga nobena stvar ne more porušiti.

    Molitev zaupanja pomeni NAJVEČJO REVOLUCIJO V ČLOVEKOVEM ŽIVLJENJU.

    Kdor zaupa se več ne BOJI.

    Kdor zaupa , se čuti MOČNEJŠEGA KOT VES SVET, kajti ve, da se nobena zemeljska moč ne more meriti z BOŽJO .

    Kdor zaupa, STOPI na varno pot EVANGELIJSKEGA TVEGANJA.

    Kdor zaupa in začne kakšno delo po Božji volji , BO PRIČA NEŠTETIM ČUDEŽEM.

    Kdor zaupa, DELA NEMOGOČE REČI; ve namreč , da je pri Bogu tudi nemogoče mogoče.

    Kdor zaupa, POSTANE KAKOR OTROK.

    Kdor zaupa, PRIVOLI, DA BOG VODI NJEGOVO ŽIVLJENJE.

    Kdor zaupa, , NIKDAR NE IZGUBI NOTRANJEGA MIRU, pa četudi se zgrne nanj nerazumljiva bolečina.

    Kdor zaupa, SE ODPOVE VSAKI ZEMELJSKI GOTOVOSTI.

    Kdor zaupa, SE OPRE NA BOGA kot na EDINI TEMELJ svojega življenja.

    Kdor zaupa , mu postane BOG EDINO BOGASTVO (Iz Molitev edinstvena revolucija).

    Prosimo Gospoda v molitvi , da bi zaupali v Njegov načrt v naših življenjih in da nam pomaga pri teh naših odločitvah.

  64. Hvala says:

    BOG KLIČE

    DUHOVNA MISEL V ČASU EPIDEMIJE

    Hoja za Njim ne sloni na človeški “pridnosti in inteligenci”, ampak na moči Boga. Vsak resnični učenec se tega prej ali slej zave.
    Ovira na katero mnogokrat naletimo, ko odgovarjamo na Božji klic je naša preteklost. Nagnjeni smo k potrebi po popolnem, po idealnem, ki pa na tem svetu ne obstaja. Preteklost nas na to prva spominja, saj ni zgodovine človeka, ki bi ne vključevala padcev, neuspehov, ran in bolečin. Človeška tendenca pa je, da bi hotel nazaj, popraviti in rešiti, zato stoji na mestu. Vse dokler svoje preteklosti ne sprejmemo kot del odrešilne zgodovine, dokler svoje življenjske poti ne sprejmemo kot poti, ki nas vodi k odrešenju, k večnemu življenju, ne moremo postati svobodni in ne moremo doživeti pravega notranjega miru
    Zato je vsak Božji klic nujno povezan s smrtjo starega in prehodom v novo. To pa boli, ker umiranje boli, ker zapuščanje starega boli, četudi je pred nami Obljubljena dežela.
    V življenju vsakega je čas, ko se dopolnjujejo dnevi, čas, ko Gospod pokliče v nekaj večjega, v nekaj, kar človek ne zmore sam.
    Zato je hoja za Kristusom možna le novemu človeku, ki ne sloni več na svoji moči ali popolnosti, temveč na moči Duha, ki daje svobodo in pelje v srečo večnega življenja kljub naši človeški krhkosti in šibkosti.

    SEDANJOST JE NAJLEPŠE DARILO BOGA

    Vstopili smo v novo leto, kar ima predvsem simbolno vrednost, saj s tem zaključujemo eno in začenjamoDani drugo časovno obdobje.
    Ob koncu starega leta in začetku novega leta, (ki so ga še posebej letos mnogi veselih src pričakovali, ker s sabo prinaša novo upanje in nov začetek) mi večkrat prihaja na misel angleški pregovor, ki ga bom za vse, ki razumete angleško, napisal v izvirniku, za ostale pa ga bom skušal prevesti. Pravi takole:

    »Yesterday is history, tomorrow is a mystery. But today is a gift, that is why we call it “THE PRESENT”.«

    Prevod bi se glasil: »Včerajšnji dan je zgodovina, jutrišnji pa je velika skrivnost. Toda sedanjost je darilo, zato temu trenutku pravimo »THE PRESENT – DARILO«. V angleščini se enaka beseda lahko uporablja za oba pojma, za sedanjost in darilo.
    Naj bo zato preteklost zaznamovana predvsem s hvaležnostjo do Boga, prihodnost pa z zaupanjem, da nas v tej sedanjosti ki jo zdaj živimo, spremlja Odrešenik. Naj bo zato v nas veselo srce, mirna duša in srečna okolica v katero nas je On poklical. Zavedajmo se, da so leta, ki jih »imamo«, ki jih živimo zdaj, tista, ki še pridejo in ne ona, ki so že odšla.

    https://www.olimje.net/index.php/sl/duhovna-misel-v-casu-epidemije

  65. Hvala says:

    ZAUPANJE V BOGA

    Najglobje bistvo greha je nezaupanje v Boga, v Njegovo besedo in Njegov načrt. Hkrati pa je prav zaupanje v Boga zadnji temelj svetosti. NEMOGOČE JE, DA BOG NE BI POSVETIL ČLOVEKA, KI VSE SVOJE ZAUPANJE POLOŽI VANJ.

    Kdor zaupa v Gospoda, je podoben izpraznjeni posodi, ki se je napolnila z Božjo svetostjo.

    Svetost je tam, kjer je ZAUPANJE. SKRIVNOST SVETOSTI JE TOREJ SKRIVNOST ZAUPANJA. Človekova svetost raste vzporedno z njegovim zaupanjem.

    Sveto pismo daje molitvi zaupanja velik poudarek.

    Sveto pismo nam razodeva, DA SE BOG NIKAKOR NE MORE SPRIJAZNITI S TEM, DA KDO NE BI ZAUPAL VANJ; HKRATI PA DELA ČUDEŽE V ČLOVEKU IN PO ČLOVEKU, KI VANJ ZAUPA.

    Kdor je po NOTRANJEM RAZSVETLENJU SVETEGA DUHA odkril, kdo je Bog, NE MORE VEČ DVOMITI O NJEM, marveč Mu bo povsem zaupal, in to tudi v najbolj dramatičnih trenutkih svojega življenja.

    Kdor tudi v najbolj bolečih in na POVSEM NERAZUMLJIVIH TRENUTKIH ŽIVLJENJA zaupa v Boga, utemeljuje to svoje ravnanje navadno z enim samim stavkov: BOG ŽE VE ZAKAJ (Iz knjižice -Molitev edinstvena revolucija, Nadškofijski ordinariat)

  66. Miro says:

    SVETA NEŽA, DEVICA IN MUČENKA, NAS VABI K ISKRENEMU PRIZADEVANJU ZA ČISTOST IN SVETOST NAŠIH DUŠ!

    Evangelist sv. Janez je v zadnji knjigi Nove zaveze, v Razodetju (Apokalipsa), zapisal: »Pogledal sem in glej, na gori Sion je stalo Jagnje in z njim sto štiriinštirideset tisoč tistih, ki so nosili na čelu njegovo ime in ime njegovega Očeta … in peli so novo pesem. Te pesmi pa se ni mogel naučiti nihče razen onih … Ti so deviški. To so tisti, ki spremljajo Jagnje, kamor koli gre« (Raz 14,1-4).

    Med njimi je tudi današnja godovnjakinja sv. Neža, devica in mučenka, ki jo navadno upodabljajo z jagnjetom v naročju in s palmo, ki je znamenje zmage. Že v zgodnji mladosti je izpričala svojo ljubezen do Kristusa z mučeniško smrtjo, najbrž leta 304 v Rimu.

    Več o tem na:
    https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/5E6CB6E8435FAF2FC1257074003E02F9?OpenDocument

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Neža, prosi za nas!

  67. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »IN KRISTUSOV MIR NAJ KRALJUJE V VAŠIH SRCIH, SAJ STE BILI TUDI POKLICANI VANJ V ENEM TELESU, IN BODITE HVALEŽNI.« (Kol 3,15)

    K ponovnemu razmisleku o pomenu hvaležnosti nas spodbujajo številni misleci, med njimi tudi teolog Bernhard Häring: »Samo kdor zna biti vedno in povsod hvaležen, zna ceniti Božji dar in slediti Kristusu v njegovi lakoti in žeji po pravici.«

    Običajno se v življenju potegujemo za tistim, kar nam po našem mnenju manjka, kar pogrešamo, kar si močno želimo, po čemer močno hrepenimo … Pri tem pa na žalost ne pomislimo na tisto, kar nam resnično primanjkuje v Božjih očeh, kar za nas in naše odrešenje želi in hoče Bog. Prav tako ne pomislimo, kaj vse smo doslej že prejeli iz Gospodovih rok, še manj, da bi se za to Bogu zahvalili. S tem ne trdim, da je vedno in za vsakogar tako. Poudaril bi le, da se nam v življenju pogosto dogaja, da se oziramo za mikavnimi »drevesi«, ki nam ne morejo prinesti življenja v pravem pomenu besede, prezremo pa lepoto čudovitega »gozda«, v katerem se skrivajo studenci Žive vode, ki človeku prinaša polnost življenja (celostno odrešenje človeka: duh, duša, telo).

    MOLIMO, DA BI DAN ZAČELI S HVALEŽNOSTJO!

    Moj Gospod in moj Bog, Oče Stvarnik, Sin Odrešenik,
    Sveti Duh Posvečevalec, zahvaljujem se Ti, da si me
    ustvaril, da si me odrešil, da si me poklical k veri, da si
    me varoval to noč. Danes ti izročam svojo molitev, delo,
    utrujenost, trpljenje in veselje. Daj, da bom vse, kar
    počnem, počel iz ljubezni do Tebe in v skladu s Tvojo
    voljo. Daj mi trdnost v moji poklicanosti, potrpežljivost
    v trpljenju in drznost v izpovedovanju vere, modrost na
    življenjskih poteh in ljubezen v odnosih z bližnjimi. Po
    svojem neskončnem usmiljenju odpusti moje grehe in me
    varuj vsega hudega. Amen.
    (molitev s spletne strani Aleteia.si)

    Dobri Jezus, hvala Ti za vse milosti in darove, katere nam milostno podarjaš na priprošnjo Preblažene Device Marije!

  68. Miro says:

    KRISTJANI SMO POKLICANI K ŽETVI V MOLITVI, UKORENINJENI V KRISTUSOVI LJUBEZNI, KI JE ZASTONJSKA LJUBEZEN!

    To misel je izpostavil msgr. Marco Gnavi, na rimski škofiji odgovoren za Urad za ekumenizem in medverski dialog, sicer pa tudi svetovalec pri Papeškem svetu za pospeševanje enosti kristjanov. »Poklicani smo k žetvi v molitvi, ukoreninjeni v Kristusovi ljubezni, ki je zastonjska ljubezen. V tem posebnem času, ki ga živimo, ko so fizična razdalja in posledice pandemije zelo resne, ostati v Kristusovi ljubezni pomeni ostati v ljubezni, ki upa onkraj smrti, ki upa na nemogoče. Pri iskanju enosti je z Gospodom vse mogoče. Kristjani so poklicani sporočati upanje,« je za Vatican News poudaril msgr. Gnavi.

    Več o tem razmišljanju na:
    https://svetagora.si/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-sadovi-so-ceprav-vcasih-nevidni

    MOLIMO ZA EDINOST KRISTJANOV:

    Gospod Bog, milostno pomagaj svojemu ljudstvu.
    Podeli nam darove Svetega Duha, da bomo vedno
    rasli v ljubezni do resnice in si iskreno prizadevali
    za popolno edinost kristjanov. Po Kristusu, našem
    Gospodu. Amen. (Rimski misal)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

  69. Hvala says:

    SEM ODVISEN OD GODRNJANJA IN PRITOŽEVANJA /revija Prenova-januar 2021)

    Svetovno znana pridigarka o tem razmišlja takole:

    »Dokler se ne naučimo v težkih časih s svojim
    obnašanjem slaviti Boga, ne bomo osvobojeni. Ni
    trpljenje tisto, ki povzdiguje Boga, temveč pobožno
    obnašanje med trpljenjem, ki Mu ugaja in Mu pri-
    naša slavo.

    Če želimo iz naslednjih vrstic prejeti to, kar nam
    Bog želi povedati, jih moramo prebrati počasi ,
    nato pa vsako besedno zvezo temeljito predelati.«
    Avtorica sama pravi, da jih je preučevala več let.
    »Sveto pismo jasno pove, da je Jezus nosil naše
    trpljenje in bolečine.«

    Zakaj milost je v tem, da kdo po krivici trpi, a
    bridkosti prenaša iz zvestobe do Boga. Kaj bi bilo
    posebnega, če bi potrpežljivo prenašali kazen, za
    kar ste se pregrešili! Je pa pred Bogom zaslužno, če
    delate dobro in če potrpežljivo prenašate bridkost.
    (1Pet 2, 19-20)

    Avtorica tega besedila pove, da je trajalo več let,
    preden je odkrila, da osrednja točka teh vrstic v
    Petrovem pismu ni trpljenje, temveč naravnanost,
    ki naj bi jo imeli ob trpljenju.

    »Bodite pozorni na besedo ‘potrpežljivo’, ki je upo-
    rabljena v tem odlomku. To pomeni, da če nekdo z
    nami napačno ravna in mi to potrpežljivo prenaša-
    mo, je to pred Bogom hvalevredno. Tisto, kar mu
    ugaja, je naš potrpežljivi odnos – ne naše trpljenje.
    Da bi bili ohrabreni v trpljenju, smo pozvani, da
    pogledamo, kako je Jezus opravil z nepravičnimi
    napadi nanj.

    Jezus je vse prenašal na veličasten način! Tiho,
    brez pritoževanja je zaupal Bogu, ne glede na
    okoliščine in ohranil je isto držo v vsaki situaciji.
    Na vprašanja je odgovarjal potrpežljivo, ko so bila
    preprosta, in prav tako tudi takrat, ko so bila težka
    ali nepravična.«
    Ko so ga sramotili in žalili, ni vračal sramotenja in

    žaljivk, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepuš-
    čal njemu, ki sodi pravično. (1Pet 2, 23) (več o tem v prilogi)

    KAKO SE OBNAŠAMO V HUDI SRISKI, V TRPLJENJU?
    Zapomnimo si nekaj, kaj bo naše vodilo vsak dan. Če smo v hudi stiski, v težkih časih, MORAMO SLAVITI BOGA.
    Ni trpljenje tisto, ki povzdiguje Boga, TEMVEČ POBOŽNO OBNAŠANJE V TRPLJENJU.

    Milost je v tem, da če nekdo PO KRIVICI TRPI, a te bridkosti PRENAŠA IZ ZVESTOBE DO BOGA.

    https://drive.google.com/file/d/10fmOXvE0dk8360RkwxehkrGz6wtOQGET/view

  70. Hvala says:

    LJUBEZEN DO BOGA SE PREVERJA V LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA

    Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti!

    Duh sveta je lažnivec

    Ljubiš Boga? Ljubiš brata?

    Če nisi zmožen ljubiti Boga v konkretnem, ni res, da ljubiš Boga. Duh sveta je duh ločitve. Ko se vplete v družino, v skupnost, v družbo, vedno ustvarja ločitve, vedno. Ločitve rastejo in prideta sovraštvo in vojna. Apostol Janez gre še dalje in zapiše: ‘Če kdo pravi: ”Ljubim Boga”, a sovraži svojega brata, je lažnivec.’ To pomeni otrok duha sveta, ki je čista laž, čista navideznost. In to je nekaj, o čemer je dobro premisliti: Ali ljubim Boga? A pojdimo k preizkusnemu kamnu in poglejmo, kako ljubiš svojega brata, poglejmo, kako ga ti ljubiš.

    Molim? Želim slabo? Opravljam?

    Bolj vsakdanje znamenje, da ne ljubim bližnjega in zatorej ne morem reči, da ljubim Boga, pa je opravljanje. Dobro si vtisnimo v srce in v glavo: če opravljam, ne ljubim Boga, kajti z opravljanjem uničujem tisto osebo. Opravljanja so kakor medeni bomboni, ki so sicer dobri, pojem enega za drugim, a želodec se z mnogimi bomboni uniči. Lepo je, sladko je opravljati, zdi se lepa stvar. Vendar uničuje. In to je znamenje, da ti ne ljubiš.

    Vera nam daje moč /Več o tem v prilogi)

    Res je, če človek ne ljubi in ne moli za svoje brate in sestre in vse ljudi, tudi za največje sovražnike in nasprotnike NE MORE REČI, DA LJUBI BOGA.

    Če človek opravlja NE LJUBI BOGA!

  71. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK POUDARIL, DA JE ŠE POSEBEJ V TEM ČASU VELIKIH STISK POTREBNA MOLITEV, DA BI ENOST PREVLADALA NAD KONFLIKTI!

    Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o enosti ter molitvi zanjo, izhajajoč iz Jezusove prošnje Očetu, »da bi bili vsi eno«. Od 18. do 25. januarja namreč poteka Teden molitve za edinost kristjanov.

    Moliti za enost pomeni zanjo se boriti, kajti hudič vedno povzroča razdore in neslogo, Sveti Duh pa vedno tke enost, je dejal sveti oče pri današnji katehezi med splošno avdienco, ki se je odvijala v knjižnici apostolske palače. Poudaril je, da je še posebej v tem času velikih stisk potrebna molitev, da bi enost prevladala nad konflikti. Nujno je, da se v korist skupnega dobrega na stran postavijo partikularizmi in zato je temeljnega pomena zgled kristjanov, ki nadaljujejo pot proti polni in vidni enosti.

    Svetopisemski odlomek: Jn 17,1.9.20-21

    Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, […] jaz prosim […] za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji. […] Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal.«

    Več o današnji katehezi papeža Frančiška na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-01/papez-pri-katehezi-molimo-da-bi-enost-prevladala-nad-konflikti.html

    Molimo za edinost kristjanov:

    O Bog, ki si nas po svetih bratih Cirilu in Metodu poklical k edinosti vere, zedini vse kristjane v svoji sveti Cerkvi. Naj bomo v češčenju troedinega Boga vsi narodi na zemlji združeni, kakor so združeni božji izvoljenci v nebesih. Tega te prosimo po zasluženju Jezusa Kristusa, po priprošnji prečiste Device Marije, svetega Cirila in Metoda, svetega Leopolda Mandiča in vseh svetnikov. Amen.

    Oče naš… Zdrava Marija… Slava Očetu…

    Sveta Devica Marija, prosi za nas!
    Sveta brata Ciril in Metod, prosita za nas!
    Sveti Leopold Mandič, prosi za nas!
    Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

  72. Hvala says:

    HVALEŽNOST NAS SPREMINJA

    Hvaležnost namreč odpira oči za lepo in dobro v tem težkem, osamljenem in krutem življenju. Res je, da ga zato še ne omehča, ga ne spremeni. Toda hvaležnost odkrije lepoto trdote, svetlost teme. Ker hvaležnost vse stvari spremeni v dragocene in pomembne, čeprav ležijo na smetišču človeškega srca.

    Saj so vendar vse stvari dar Boga. Tudi tiste, ki nam niso všeč. Tudi tiste, za katere ne moremo in niti nočemo biti hvaležni. Prav hvaležnost nam jih daje tako tudi dojeti. Kot dar. Hvaležnost nam daje razumeti, da tudi te težke stvari potrebujemo. Da so dobre, čeprav niso prijetne.

    Zato je tako pomembna. Da se počutim obdarjen, in sicer z vsako stvarjo, ki mi jo daje Bog. Da se razumem kot nekdo, za katerega je nekomu mar. Da se počutim ljubljen vedno, tudi v temi in preizkušnji. Samo tako lahko živim kot vesel in zadovoljen človek. Samo tako lahko živim v tem svetu in tem življenju, kakršnokoli že je, ne da bi si želel bežati kam drugam, v neke druge neresničnosti in iluzije.

    Zato je veren človek najprej hvaležen človek. Kdor ni hvaležen, tudi veren ne more biti, ker je šele hvaležnost tista, ki Boga dela Boga: priznava namreč njegovo dobroto in mene kot tistega, ki ga Bog ljubi. Vedno. To je, kar rešuje človeka.

    https://si.aleteia.org/2019/10/20/hvaleznost-resuje/

    .

    • Hvala says:

      Res je, človek , ki ni hvaležen Bogu za vse stvari, tudi za neprijetne in težke dogodke, ki se mu v življenju dogodijo, ne more biti veren. Človek, ki se Bogu zahvaljuje in izkazuje zahvalo samo v lepih sončnih dneh svojega življenja,, ne sprejema od Gospoda življenje v celoti, to pa pomeni, da se ne strinja in ne sprejema Gospodove volje.

    • Miro says:

      Hvaležnost Bogu za njegove milosti in darove je v našem življenju res izjemno pomembna, saj nam odpira vrata za prejem novih darov. Kot je zapisal Tomaž Kempčan, bodi hvaležen za najmanjšo stvar, da boš vreden prejeti večje darove. K temu bi sam še dodal: Zvečer nikoli prej ne zatisnimo oči, dokler se Bogu ne zahvalimo vsaj za nekaj stvari, katere smo prejeli tekom dneva po Njegovi milosti. Gospod Jezus, odpusti mi, ker sem na to velikokrat pozabil. Prosim Te, podari mi luči in moči, da začnem znova – po poti hvaležnosti do Tebe in bližnjih!

  73. Hvala says:

    PRISTNA VERA

    Vera je torej v Jezusovih očeh spolnjevanje Gospodarjeve volje. To misel še lepše pojasni papež Frančišek, ko pravi takole: Kako lahko vemo, da imamo res vero, torej, če je naša vera, čeprav majhna, pristna, čista in zdrava? To nam razloži Jezus, ko nakaže, kakšno je merilo za vero: služenje. To stori s priliko, ki se na prvi pogled zdi malo čudna, saj predstavi lik gospodovalnega in brezčutnega gospodarja. Vendar prav ta način gospodarjevega obnašanja izpostavi to, kar je pravo središče prilike, torej razpoložljiva drža služabnika. Jezus hoče reči, da je veren človek takšen do Boga, da se torej brez računov ali zahtev popolnoma prepusti njegovi volji.

    Ta drža do Boga se vidi tudi po načinu obnašanja v skupnosti. Vidi se v veselju služenja drug drugemu in da se že v tem najde svoje plačilo in ne v priznanjih ali zaslužkih, ki lahko iz tega pridejo. To je to, kar nas Jezus uči na koncu pripovedi: ‘Ko ste naredili vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹’ (v. 10).

    Vera je torej spoznavanje Božje volje, in njeno izpolnjevanje v služenju Bogu in ljudem. Današnji evangelij nam to služenje še nekoliko osvetli. Poglejmo, v čem vidi Jezus vero? Zakaj govori o njej samo pri enem ozdravljenem, saj so vsi gobavi zaupano prosili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Za vero ne zadošča zaupna prošnja. Očitno takšni veri nekaj manjka, saj izpostavlja Samarijanovo vero kot da je ostalih devet ni imelo. V čem je Samarijan drugačen? V hvaležnosti! Vera se vedno kaže v hvaležnosti. Če ni hvaležnosti, ne moremo govoriti o veri.

    http://www.mirenski-grad.si/n28-pristna-vera

    • Miro says:

      Zgoraj zapisane misli držijo kot pribito! Lahko bi rekli tudi takole: Večja je hvaležnost, globlja in trdnejša je vera v našega Gospoda, od katerega izhaja vsak dober dar. In obratno: Manjša, ko je naša hvaležnost, bolj plitva je tudi naša vera. Gospod Jezus, obvaruj naša srca pred nehvaležnostjo in nam podari duha hvaležnosti!

  74. Miro says:

    SV. FILOTEJ SINAJSKI O STRAŽENJU ČLOVEKOVEGA UMA: »KO ZAZNAŠ ZLO MISEL, JO ODBIJ IN NEMUDOMA POKLIČI KRISTUSA, DA TE BRANI!«

    Svetniki in svetnice nam govorijo predvsem s svojim življenjem, močno zasidranim v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. V tednu molitve za edinost kristjanov nas lahko nagovori tudi naslednja misel sv. Filoteja Sinajskega, utemeljena na Božji besedi in na svetem življenju tega velikega slavilca Božje ljubezni in usmiljenja.

    »Bodi izredno strog pri straženju svojega uma. Ko zaznaš zlo misel, jo odbij in nemudoma pokliči Kristusa, da te brani; in sladki Jezus bo, medtem ko še govoriš, rekel: »Glej, Jaz sem ob tebi, pripravljen, da ti pomagam.« Ko je bil celotni sovražnikov oddelek postavljen iz akcije s pomočjo molitve, zopet obrni svojo pozornost na um. Zagledal boš še večje valove kakor prej in dušo, ki plava med njimi. A glej, znova Jezus, ki ga je prebudil Njegov učenec, zapreti vetrovom zla kot Bog (prim. Mt 8, 23-27). Če morda najdeš oddih za eno uro ali za trenutek, slavi Njega, ki te je rešil, in meditiraj o smrti.« (iz knjige Rojstvo besede, izdala Družina).

    Za navedeni evangeljski odlomek glej na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+8%2C+23-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kličimo z vero in zaupanjem v Njega, ki nas odrešuje: Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se mene grešnika/grešnice!

  75. Hvala says:

    MOLITVENA OSMINA ZA EDINOST KRISTJANOV

    Za pravičnost, za pravičnost si prizadevaj”

    Ko so kristjani v Indoneziji premišljevali o izbiri teme za tokratni teden molitve, so dobili navdih ob naslednjih besedah iz Pete Mojzesove knjige: ‘Za pravičnost, za pravičnost si prizadevaj’ (16,20). Zelo so namreč zaskrbljeni, da bi zaradi gospodarske rasti v njihovi državi, ki jo spodbuja logika konkurence, mnogi ostali v revščini ter le redki zelo obogateli. Harmonija družbe, v kateri osebe različnih etnij, jezikov in verstev živijo skupaj, ter jim je skupen čut za vzajemno odgovornost, je v veliki nevarnosti.

    http://www.mirenski-grad.si/molitvena-osmina-za-edinost-kristjanov

  76. Hvala says:

    RAZLOČEVATI IN BITI POSLUŠEN

    Božja beseda je živa in učinkovita, razločuje čustva in misli srca. A da bi jo lahko zares sprejeli, moramo imeti držo poslušnosti.

    Upor, neposlušnost Božji besedi je greh vraževanja, vztrajanje pri tem, da delam to, kar hočem, in ne to, kar hoče Bog, pa je greh malikovalstva.

    http://www.mirenski-grad.si/razlocevati-biti-poslusen

    • Miro says:

      Zelo spodbuden prispevek! Za duhovno življenje je res izjemno pomembno in potrebno: Razločevati in biti poslušen! Kot nas spodbuja papež Frančišek, prosimo za milost poslušnosti Božji besedi. Sv. Favstino Kowalsko je v urah velike notranje teme in hudega trpljenja reševala samo poslušnost in pokorščina Njemu, ki nas varno odrešuje tudi iz najhujših življenjskih valov. Vedno, ko pogumno rečem: DA GOSPODOVI VOLJI in to skušam uresničiti, sem že na poti k zanesljivi rešitvi in odrešitvi v Božji moči.

  77. Miro says:

    MOLIMO ZA EDINOST KRISTJANOV!

    Gradivo za teden molitve za edinost kristjanov 2021 (od 18. do 25. januarja) je tokrat pripravila meniška skupnost Grandchamp iz Švice. Izbrana tema je »Ostanite v moji ljubezni: obrodili boste obilo sadu« in sloni na Jezusovih besedah iz Janezovega evangelija (Jn 15, 1-17).

    EVANGELJSKI ODLOMEK: »Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.

    To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj!« (biblija.net)

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/svet/news/2020-12/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-2021-gradivo-grandchamp.html

    MOLITEV ZA EDINOST KRISTJANOV

    O Bog, ki si nas po svetih bratih Cirilu in Metodu poklical k edinosti vere, zedini vse kristjane v svoji sveti Cerkvi. Naj bomo v češčenju troedinega Boga vsi narodi na zemlji združeni, kakor so združeni božji izvoljenci v nebesih. Tega te prosimo po zasluženju Jezusa Kristusa, po priprošnji prečiste Device Marije, svetega Cirila in Metoda, svetega Leopolda Mandiča in vseh svetnikov. Amen.

    Oče naš… Zdrava Marija… Slava Očetu…

    Sveta Devica Marija, prosi za nas!
    Sveta brata Ciril in Metod, prosita za nas!
    Sveti Leopold Mandič, prosi za nas!
    Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

  78. Miro says:

    USMILJENI JEZUS O TEM, KAKO PREMAGATI NAJVEČJO OVIRO NA POTI SVETOSTI IN O PRIZADEVANJU, DA BI V SRCU MOGLA ZAVLADATI NJEGOVA LJUBEZEN!

    Skušajmo se vsaj za trenutek umiriti, priporočimo se Svetemu Duhu, premišljujmo besede Usmiljenega Jezusa ter moč za molitev in delo v službi bližnjemu črpajmo še zlasti pri sveti spovedi in obhajanju svete Evharistije – to je pri studencih Božjega usmiljenja!

    Jezus je sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, zaupal naslednje besede življenja, ki so namenjene tudi nam:

    »Moj otrok, vedi, da je največja ovira na poti svetosti pomanjkanje poguma in neutemeljen nemir. Zaradi tega se ne moreš vaditi v kreposti. Vse skušnjave skupaj ne bi smele niti za trenutek zmotiti tvojega notranjega miru. Vznemirjenost in malodušje sta sad tvojega samoljubja. Ne smeš biti malodušen. Prizadevaj si, da bi namesto tvojega samoljubja mogla zavladati moja ljubezen. Torej zaupaj, moj otrok; ne smeš izgubljati poguma, prihajaj marveč k meni po odpuščanje, saj sem ti vedno pripravljen odpustiti. Kolikorkrat me za to prosiš, tolikokrat slaviš moje usmiljenje …« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1488).

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  79. Hvala says:

    KLIC NA POMOČ K BOGU
    NA ŠTEVILKO 333
    ____________________________
    »Kliči me in ti bom odgovoril.«
    (Sveto pismo, Jeremija 33,3)
    ZASKRBLJENOST
    »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on (Bog) skrbi za vas.«
    (1. Petrovo pismo 5,7)
    STRAH
    »Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj
    sem jaz tvoj Bog. Okrepil tem bom in ti pomagal, podpiral
    te bom z desnico svoje pravičnosti.«
    (Izaija 41,10)
    PREIZKUŠNJA
    »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je
    zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje
    moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje,
    da jo boste mogli prestati.«
    (1. Pismo Korinčanom 10,13)
    BOLEZEN
    »On je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi
    naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih
    ranah smo bili ozdravljeni.«
    (Izaija 53,5)

    DVOM
    »Bogu namreč ni nič nemogoče.«
    (Luka 1,37)
    POTRTOST
    »Blizu je GOSPOD tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki
    so potrtega duha, rešuje.«
    (Psalm 34,19)
    OSAMLJENOST
    »GOSPOD hodi pred teboj; on bo s teboj, ne bo te pustil
    samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in se ne
    pláši!«
    (5. Mojzesova knjiga 31,8)
    ŽALOST
    »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.«
    (Matej 5,4)
    ODREŠENJE
    »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Kristus
    Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem namreč verujemo, in
    tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo
    vero, in tako smo deležni odrešenja.«
    (Pismo Rimljanom 10, 9-10)
    Priprava in prevod: uredništvo
    Vir: medmrežje

  80. Hvala says:

    DESET KORAKOV DO POPOLNEGA BOŽJEGA BLAGOSLOVA
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    OBSTAJAJO REČI, KI JIH DELA BOG, IN STVARI, KI JIH MORA NAREDITI ČLOVEK.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TI KORAKI SO RASTRESENI V SVETEM PISMU, BOŽJI BEDEDI.

    1. KORAK: SPREJETI JEZUSA ZA SVOJEGA GOSPODA
    ___________________________________________
    “ZAKAJ, ČE BOŠ S SVOJIMI USTI PRIZNAL, DA JE JEZUS GOSPOD, IN BOŠ V SVOJEM SRCU VEROVAL, DA GA JE BOG OBUDIL OD MRTVIH, BOŠ REŠEN. ” (Rim 10,9)

    2. KORAK: RADOSTNO ŽIVETI VERO V SVETOSTI IN PRAVIČNOSTI
    _____________________________________________________
    “VEDNO SE VESELITE V GOSPODU. PONAVLJAM VESELITE SE”, (Flp 4,4).

    3. KORAK: HODITI V CERKEV IN PREJEMATI ZAKRAMENTE
    ————————————————————————————————
    “NE ZAPUŠČAJTE SVOJEGA ZBORA, KAKOR IMAJO NEKATERI NAVADO.” (Heb 10,25)

    4. KORAK: MOLITI
    ————————————————————————————————————
    “POVEDAL JIM JE PRILIKO, KAKO JE TREBA VEDNO MOLITI IN SE NE NAVELIČATI (Lk 18,1).

    5. KORAK: MOLITI ZA NAPOLNJENOST S SVETIM DUHOM
    ————————————————————————–
    “VI PA OSTANITE V MESTU, DOKLER NE BOSTE ODETI V MOČ Z VIŠAVE” (Lk 24,49)

    6. KORAK:PREBIRATI BOŽJO BESEDO
    ————————————————–
    “ČE OSTANETE V MENI IN ČE MOJE BESEDE OSTANEJO V VAS, PROSITE, KAR KOLI HOČETE, IN SE VAM BO ZGODILO.” (Jn 15,7).

    7 . KORAK: POSLUŠATI NASVET
    ———————————————
    KAKO LEPO PRISTAJA STARCEM MODROST, UGLEDNIM RAZMISLEK IN NASVET. ” (Sir 25,5).

    8. KORAK: DELATI DOBRO
    ————————————-
    “NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO; KAJTI ČE SE NE UTRUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI. (Gal 6,9).

    9. KORAK: PRIČEVATI ZA VERO IN PREJETI BLAGOSLOVE
    ——————————————————————————
    ” S SRCEM NAMREČ VERUJEMO IN TAKO SMO DELEŽNI PRAVIČNOSTI, Z USTI PA IZPOVEDUJEMO VERO IN TAKO SMO DELEŽNI ODREŠENJA .” (Rim 10,10).

    10. KORAK: RAZGLASITI BODOČE BLAGOSLOVE NA TEMELJU BESEDE
    ———————————————————————————————-
    “DUH GOSPODOV JE NAD MENOJ, KER ME JE MAZILIL, DA PRINESEM BLAGOVEST UBOGIM. POSLAL ME JE, DA PRINESEM JETNIKOM PROSTOST IN SLEPIM VID, DA PUSTIM ZATIRANE NA PROSTOST, DA OZNANIM LETO, KI JE LJUBO GOSPODU . ” (Lk 4,18-19). (Iz knjige Dražena Bušiča-KAKO PREJETI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO?)

    Podrobnosti lahko preberete v omenjeni knjigi . Nekateri verniki krenejo po poti blagoslovljenega življenja , a se utrudijo in odstopijo.

    BOG JE ZA SVOJE OTROKE PRIPRAVIL POPOLN BLAGOSLOV, NE PA SAMO DELNEGA. MED DRUGIM OBSTAJAJO V ŽIVLJENJU TUDI OBDOBJA SUŠE, KO SE NAM ZDI, DA PAČ NISMO BLAGOSLOVLJENI IN DA JE BOG ODŠEL NA DOPUST. PRAVA RESNICA JE TA, DA SE JE PRAVZAPRAV PRITAJIL.
    V DUHOVNI LITERATURI SE TEMU ČASU BOŽJE VZGOJE REČE PREIZKUŠNJA ALI PUŠČAVA.

  81. Hvala says:

    VEČKRAT SMO ŽE PISALI, DA JE BOG USTVARIL ČLOVEKA PO SVOJI PODOBI. VSI LJUDJE SMO UNIKATI, DVA ČLOVEKA NA SVETU NISTA ENAKA. ZATO SE MORAMO TUDI PRILAGAJATI IN PONUDITI VSAK DAN ROKO SPRAVE Z BLJIŽNJIM, ČEPRAV JE TEŽKO. LAHKO GREMO PO CELEM SVETU IN IŠČEMO ČLOVEKA, S KATERIM NE BI IMELI PROBLEMOV, KI BI NAM UGAJAL, S KATERIM BI SE POPOLNOMA RAZUMELI., VENDAR GA NE BOMO NAŠLI. ZATO SI NE DELAJMO ILUZIJ, DA ČE ŽIVIMO S ČLOVEKOM, KI NI PO NAŠIH MERILIH IN NISMO ZADOVOLJNI Z NJIM , ALI PA NA DELOVNEM MESTU S SODELAVCI NE NAJDEMO STIKA, DA ČE BOMO NAREDILI LOČITEV ALI ZAMENJALI DELOVNO MESTO, DA PA BODO PROBLEMI REŠENI.

    GOSPOD VE, DA JE PRILAGANJE DRUG DRUGEMU ZELO TEŽKO, ZATO PA JE NAROČIL, NAJ SKRBI, PROBLEME NJEMU IZROČIMO, NAJ ŽIVIMO PO NJEGOVI BESEDI IN PREJELI BOMO MOČ, KI IZHAJA IZ NJEGA.

    JEZUS JE REKEL, KDOR VERUJE VAME, BO DELA, KI JIH JAZ OPRAVLJAM, TUDI SAM OPRAVLJAL, IN ŠE VEČJA KOT TA BO OPRAVLJAL, KO GREM JAZ K OČETU ( Jn 14,6). JEZUS DA MOČ, DA DELAMO DELA, KI JIH JE ON IZVRŠEVAL IN ŠE VEČJA. IZ NJEGA IZHAJA VSE; MOČ, MODROST, ZDRAVJE , SKRATKA VSE ZA POPOLNO ŽIVLJENJE.
    ZATO BI MORALO BITI POPOLNOMA JASNO, DA ČLOVEK, KI JE USTVARJENO BITJE, NE MORE ŽIVETI IN FUNKCIONIRATI BREZ BOGA. LAHKO SI ZAMIŠLJA V SVOJI GLAVI, DA NE POTREBUJE BOGA, VENDAR TO JE EDEN NAJVEČJIH GREHOV-NAPUH-“JAZ NE POTREBUJEM NIKOGAR.”

    VELIKORAT SMO PISALI O SPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE. GOSPOD IMA NAČRT ZA VSAKEGA ČLOVEKA. GOSPOD POSTAVI POSAMEZNIKA V DOLOČENO OKOLJE. KO PRIDEJO PROBLEMI, STISKE, ČLOVEK ŽELI POBEGNITI IZ TEGA OKOLJA, TO PA JE V NASPROTJU Z IZPOLNJEVANJEM BOŽJE VOLJE.

    LJUDJE NISMO KOT CUNJA IZ BLAGA, KI JO ZAVRŽEMO V SMETI, KO NAM VEČ NE UGAJA IN JE NE POTREBUJEMO.

    POANTA ŽIVLJENJA JE SPREJETI GOSPODOVO VOLJO, ŽIVETI Z POMOČJO GOSPODA IN POD NJEGOVIM VODSTVOM.
    VSE OSTALO JE BEGANJE, ISKANJE REŠITEV V ŽIVLJENJU, KJER NE BO NOBENEGA TRPLJENJA. GOSPOD PA SE S TAKIM NAČINOM ŽIVLJENJA NE STRINJA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VEDETI MORAMO IN SI NE ZATISKATI OČI PRED RESNICO, DA TUDI NAŠ UČITELJ JEZUS NI BEŽAL OD TRPLJENJA, ČEPRAV JE VPIL K OČETU, NAJ GRE KELIH TRPLJENJA MIMO NJEGA. REKEL JE NAJ SE ZGODI OČETOVA VOLJA, NE NJEGOVA.

  82. Miro says:

    JEZUSOVO PREBRIDKO TRPLJENJE NA KRIŽU RAZODEVA NEIZMERNO BOŽJO LJUBEZEN, S KATERO JE NJEGOVO SRCE RAZVNETO DO DUŠ!

    Gospod Jezus je sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, zaupal naslednje besede življenja, ki so namenjene tudi nam:

    »Pogosto me imenuješ učitelj. To je prijetno mojemu Srcu. Toda ne pozabi, moja učenka, da si učenka križanega učitelja; ta beseda naj ti zadostuje. Ti veš, kaj se skriva v križu.« (Dn št. 1513)

    »Glej v moje Srce, ki je polno ljubezni in usmiljenja do ljudi, posebej do grešnikov. Glej in se poglobi v moje trpljenje.« (Dn št. 1663)

    »Moja hči, vedi: če ti dam globlje spoznati in občutiti svoje trpljenje, je to moja milost; ko doživljaš zmedenost ter veliko trpljenje, tedaj si živo udeležena v mojem trpljenju in mi postajaš povsem podobna. Tvoja stvar je, da se v teh trenutkih bolj kot kadarkoli podvržeš moji volji.« (Dn 1697)

    Iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    MOLITEV SV. FAVSTINE ZA GREŠNIKE

    Bog velikega usmiljenja, ki si nam blagovolil poslati svojega edinorojenega Sina
    kot največji dokaz nepojmljive ljubezni in usmiljenja, ti ne zavračaš grešnikov.

    S svojim nepojmljivim usmiljenjem si jim odprl zaklad, iz katerega lahko črpajo
    v izobilju ne le opravičenje, ampak vsakršno svetost, ki jo duša lahko doseže.

    Oče velikega usmiljenja, hrepenim po tem, da bi se vsa srca z zaupanjem obrnila
    k tvojemu neskončnemu usmiljenju.

    Nihče se ne opraviči pred teboj, če ga ne bo spremljalo tvoje nepojmljivo usmiljenje.
    Ko nam odkriješ skrivnost svojega usmiljenja, bo večnost prekratka, da bi se ti za to
    primerno zahvalili (Dn št. 1122).

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  83. Hvala says:

    Kje je Bog, ko se ljudje soočamo s tragedijami?

    Tragedija, katastrofa, žalost: naša svobodna volja

    Tragedija, katastrofa, žalost: naš svet

    Notranja moč, ki izvira iz Božje ljubezni

    Notranja moč po Božjem načrtu

    Notranja moč, ki prihaja iz Božjega Sina

    https://www.vsakstudent.com/a/kjejebog.html

  84. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NE POZNA LEPOREČJA, AMPAK NAS S PREPROSTIMI IZRAZI, TEMELJEČIMI NA BOŽJI RESNICI, UČI O TEMELJNIH DUHOVNIH DRŽAH NA NAŠI POTI – KAJ SE ZAČNE DOGAJATI, KO ZMANJKA POTRPEŽLJIVOSTI V ODNOSU DO NAPAK BLIŽNJEGA?

    BOŽJA BESEDA: »VESELITE SE V UPANJU, POTRPITE V STISKI, VZTRAJAJTE V MOLITVI …« (Rim 12,12)

    Duhovna misel: »Kadar zmanjka potrpežljivosti v odnosu do napak bližnjega, takrat začnejo razpadati družine, združenja, skupnosti, tudi redovniške« (p. Tomaš Špidlik).

    Molimo, da bi v našem življenju okrepili potrpežljivost:

    O usmiljeni Odrešenik in neskončno potrpežljivi Bog! Tvoje
    neverjetno potrpljenje me navdaja z osuplostjo in zmedo: vedno
    znova čakaš, da se bomo vrnili k tebi. Pomagaj mi, da te bom
    posnemal, in okrepi mojo potrpežljivost, da bom v vseh življenjskih
    preizkušnjah ravnal v skladu s tvojo sveto voljo. V ta namen ti
    darujem vse svoje zunanje in notranje trpljenje. Okrepi mojo šibkost,
    potrdi mojo odločitev, da bom odslej potrpežljivo čakal na vsako
    stvar. Vse to polagam v tvoje presveto in nadvse potrpežljivo Srce.
    Amen.(vir: aleteia.si)

    Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem srcu!

  85. Hvala says:

    USMILJENJA HOČEM IN NE ŽRTVE

    CERKEV NI SKUZPNOST POPOLNIH

    Jezus pokliče Mateja (glej Mt 9,9-13). Matej je bil cestninar, izterjevalec davkov za rimsko cesarstvo, in zato je veljal za grešnika. Jezus pa ga je poklical, naj mu sledi in postane njegov učenec. Matej sprejme klic ter Jezusa in njegove učence povabi k sebi domov na večerjo. A med farizeji in Jezusovimi učenci pride do razprave, zakaj jedo s cestninarji in grešniki. Jezus se jih namreč ni izogibal, ampak je obiskoval njihove hiše in sedel ob njih. To je pomenilo, da so tudi oni lahko postali njegovi učenci. To, da smo kristjani, nas ne naredi brezhibne. Kakor cestninar Matej, vsak med nami, kljub svojim grehom, zaupa v Gospodovo milost. S tem, ko je Jezus poklical Mateja, je grešnikom pokazal, da ne gleda na njihovo preteklost, socialni položaj, zunanja pravila, ampak jih odpira za novo prihodnost. Dovolj je odgovoriti na povabilo s ponižnim in iskrenim srcem. Cerkev ni skupnost popolnih, ampak skupnost učencev na poti, ki hodijo za Gospodom, ker so se prepoznali kot grešniki in kot potrebni njegovega odpuščanja. Krščansko življenje je torej šola ponižnosti, ki odpira za milost.

    BESEDA IN EVHARISTIJA -ZDRAVILI BOŽJEGA ZDRAVNIKA

    Če farizeji v povabljenih vidijo samo grešnike in z njimi nočejo sedeti, pa jih Jezus spomni, da so tudi oni povabljenci Boga. Na ta način sedeti za mizo z Jezusom pomeni, da nas on spremeni in reši. V krščanski skupnosti je Jezusova gostija dvojna, je gostija Besede in gostija Evharistije. To sta zdravili, s katerima nas Božji Zdravnik ozdravlja in hrani. Z Besedo se nam razodeva in nas vabi k dialogu med prijatelji.
    http://www.mirenski-grad.si/usmiljenja-hocem-ne-zrtve-0

  86. Miro says:

    SVOBODNO PO POTI VERE, UPANJA IN LJUBEZNI, KI JO OSVETLJUJEJO MILOSTNI ŽARKI BOŽJE BESEDE!

    »Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti« (Ps 51,12).

    »Svetilka telesa je tvoje oko. Kadar je tvoje oko čisto, je svetlo tudi vse tvoje telo, če pa je pokvarjeno, je tudi tvoje telo temačno« (Lk 11,34).

    »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8).

    Duhovna misel: »Čisto srce išče pot, po kateri se lahko srečuje z najboljšim v drugih, ponuja mir in spravo ter ostaja čuteče do konca« (papež Frančišek).

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus! Ti si neizmerno veličastvo svetosti, prečudovita Luč, ki človeku prinaša polnost svobodnega življenja, harmonijo duha, duše in telesa. Hvala za tvojo odrešujočo besedo, ki je svetilka na poti k Tebi!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  87. Hvala says:

    SPOLNOST (nadaljevanje iz knjige Dražena Bušića-KAKO PREJETI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO ?)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    PAPEŽ PAVEL JANEZ II. JE O TEJ TEMI (SPOLNOST) SPREGOVORIL GLOBOKO IN ZANIMIVO V APOSTOLSKEM PISMU FAMILIARIS CONSORTIO: “ZAKONSKA LJUBEZEN VKLJUČUJE CELOVITOST, V KATERI SE ZDRUŽUJEJO VSE SESTAVINE OSEBE- KLIC TELESA IN NAGONA, MOČ ČUSTEV IN STRASTI, TEŽNJA DUHA IN VOLJE; USMERJA K GLOBOKI OSEBNI EDINOSTI , KI PRESEGAJOČ TELESNO ZDRUŽENJE , VODI DO POLNE EDINOSTI SRCA IN DUŠE. TAKA LJUBEZEN ZAHTEVA NERAZDRUŽLJIVOST IN ZVESTOBO V VZAJEMNEM NEPREKLICNEM DAROVANJU TER SE ODPIRA PLODNOSTI.
    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;
    “ČEPRAV NI BIL POROČEN , JE RAZUMEL ZAKON BOLJE KOT MNOGI, KI SO POROČENI! V ZAKONSKI LJUBEZNI SODELUJE CELA OSEBA. ZAKONSKO DEJANJE JE DEJANJE TELESA, DUŠE IN DUHA. ŽELEL BI POUDARITI NEKAJ pravi Dražen Bušić , O ČEMER PREMAKO SLIŠIMO, KADAR SE GOVORI O TEJ TEMI:

    SPOLNI ODNOS JE DUHOVNO DEJANJE.!
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    V POMOČ TEJ TRDITVI, pravi Dražen Bušič , LAHKO SLUŽIJO REZULTATI ANKET, DA RELIGIOZNI LJUDJE BOLJ UŽIVAJO V SPOLNOSTI KOT NEVERNIKI! VERNIKI DOŽIVLJAJO SPOLNOST NA VSEH TREH RAVNEH SVOJEGA BITJA, NEVERNIKI PA SAMO NA ENI ALI DVEH (psiha in telo). VERJETNO JIM ZATO VEDNO NEKAJ MANJKA, ZAMAN IŠČEJO VEDNO NOVE IZKUŠNJE , DA ZAPOLNIJO PRAZNINO! SEVEDA VEDNO NEUSPEŠNO. TO KRATKO PAPEŽEVO BESEDILO JASNO POVE, DA V ZAKONU NI PROSTORA ZA DVE SKRAJNOSTI. TO STA VZDRŽNOST IN HEDONIZEM.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ZDRAVA SPOLNOST VE SAMO ZA: NERAZDRUŽLJIVOST IN ZVESTOBO V VZAJEMNEM NEPREKLICNEM DAROVANJU…

    1 Kor 7,5 reče BOG :” NE ODTEGUJTA SE DRUG DRUGEMU, RAZEN MORDA ZA NEKAJ ČASA, IN SICER SPORAZUMNO, DA SE BOSTA LAHKO POSVETILA MOLITVI, POTEM PA BODITA SPET SKUPAJ, DA VAJU ZARADI VAJINEGA POMANJKLJIVEGA SAMOOBVLADANJA NE BI SKUŠAL SATAN. ” ALI STE OPAZILI , DA PAVEL PRAVI PO DOGOVORU.

    V ZAKONSKEM ODNOSU NI PROSTORA ZA SAMOVOLJO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    TO JE UNIČILO MNOGO ZAKONOV, PRIBLIŽNO TOLIKO KOT ZAKONSKA NEZVESTOBA.

    ZA BLAGOSLOV V ZAKONU JE POMEMBNO TUDI, KAKO SE VSTOPA VANJ. ČE SE V ZAKON VSTOPA BREZGLAVO, NI ČUDNO, ČE KASNEJE MARSIKAJ NI V REDU. TUKAJ MISLIM , pravi Dražen Bušić, PREDVSEM NA PREDZAKONSKE ODNOSE. ČE SI NE ŽELITE ZAKOMPLICIRATI ŽIVLJENJA IN ZRAVEN ŠE OTEŽITI VESTI, POSLUŠAJTE MODRE NASVETE CEKVE O PREDZAKONSKI ČISTOSTI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ZA TISTE, KI SO PODLEGLI SKUŠNJAVI, OBSTAJA NOV ZAČETEK: KESANJE IN ISKRENA SPOVED.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Z BOGOM SE VEDNO LAHKO ZAČNE ZNOVA. VSE VEČ JE MLADIH, KI SE ODLOČAJO, DA NE BODO IMELI VEČ SPOLNIH ODNOSOV, DOKLER SVOJE ZVEZE NE OKRONAJO Z ZAKONOM

    DRUŽENJE BREZ SPOLNIH ODNOSOV PRINAŠA IN POSPEŠUJE RAZVOJ OSEBNOSTI IN SKUPNOSTI NA EMOCIONALNI , PSIHOLOŠKI IN DUHOVNI RAVNI (Iz knjige Dražena Bušiča).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Če živite v zvezi, ki je še niste okronali z zakramentom Svetega zakona, to lahko storite, oz, če si ne želite zakomplicirati življenja, to storite čimprej. Začnite na novo. Bog je usmiljen!

    Gospod je vse ustvaril v harmoniji, popolnem redu. Človek je tisti, ki ruši Gospodovo harmonijo z življenjem po svoje. Zato pride do propada družine in nepotrebnega trpljenja, pa ne samo zakoncev , tudi njihovih potomcev, če jih imajo in še dalje .

    Prej smo rekli, DA BOŽJO NAKLONJENOST IZGUBIMO TUDI Z OSEBNIM GREHOM. Če ne živimo po zapovedih, ki nam jih Gospod daje, se vse poruši, to vpliva na celotno okolico in družbo. Zato osebni greh ni stvar samo posameznika, ampak prizadene celotno Cerkev, Kristus je glava Cerkve, mi pa smo udje.

    Globoko razmislimo o tem, stopimo na pot spreobrnjenja.

  88. Miro says:

    RAZMIŠLJANJE O ČUDOVITEM EVANGELJSKEM ODLOMKU, KI NAS POVEDE V NASTAJANJE PRVEGA JEDRA UČENCEV, IZ KATEREGA SE BO NAJPREJ RAZVIL APOSTOLSKI ZBOR IN POZNEJE KRŠČANSKA SKUPNOST!

    2. nedelja med letom (B) – Poveličujte Boga v svojem telesu

    Berilo: 1 Sam 3,3–10.19; 1 Kor 6,13c–15a.17-20;

    EVANGELJSKI ODLOMEK (Jn 1,35–42):

    Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« (kar v prevodu pomeni Maziljenec). Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar se prevaja Peter).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C35%9642&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    KO JANEZ VIDI JEZUSA ITI MIMO, PONOVNO ZAKLIČE: »GLEJ, BOŽJE JAGNJE!«

    Razmišljanje p. Raneira Cantalamessa:

    Evangeljski odlomek nas povede v nastajanje prvega jedra učencev, iz katerega se bo najprej razvil apostolski zbor in pozneje celotna krščanska skupnost. To je Cerkev v svojem »porajanju«, neponovljiv trenutek, poln čudovitih del, novosti in obljub. Porajanje je trenutek, ko vzklije »življenje«; če gre za človeka, je takšna zaljubljenost v primerjavi s poročenostjo, ki sledi, ali pa institucija, če gre za novo družbeno tvorbo.

    Janez je še vedno na bregu Jordana skupaj s še dvema učencema, ko vidi Jezusa iti mimo in se ne more zadržati, da ne bi ponovno zaklical: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca razumeta, za vedno zapustita Krstnika in gresta za Jezusom. Ko Jezus opazi, da gresta za njim, se obrne in vpraša: »Kaj iščeta?« Odgovorita mu in nekako prebijeta led: »Rabi, kje stanuješ?« Odgovori jima: »Pridita in bosta videla.« Šla sta, videla in tisti dan ostala z njim. Tisti trenutek je bil tako odločilen za njuno življenje, da sta si zapomnila celo uro, ko se je zgodilo: bilo je okoli štirih popoldne.

    Ko je Jezus videl Simona, mu je rekel skrivnostne besede, katerih pomen danes poznamo. Spremenil mu je ime in mu rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa (kar se prevaja Peter).« Tako vidimo ne le začetek procesa pridruževanja, ki vodi k oblikovanju Cerkve, ampak tudi prvo naznanilo njene organiziranosti in ureditve. Petru bo namreč pozneje rečeno: »Na tej skali bom sezidal svojo Cerkev« (Mt 16,18).

    POTREBA, DA BI OBRZDAL ZLORABE, DAJE APOSTOLU PRILOŽNOST ZA ČUDOVITO KATEHEZO O ČISTOSTI

    Sv. Pavel nas v drugem berilu uvede v ozračje krščanske skupnosti, ki je že organizirana, z vsemi problemi, ideali in napetostmi. Ena od teh napetosti zadeva pravilno spolno življenje. Začetek verovanja in krst na tem področju ne izničita naravnih teženj, vzgibov in večnega boja med mesom in duhom. V Korintu, poganskem mesto ob morski obali, se zdi, da so bile tovrstne težave posebej hude. Potreba, da bi obrzdal zlorabe, daje apostolu priložnost za čudovito katehezo o čistosti. Začenja rekoč:

    »Telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo. Bog je obudil Gospoda in bo s svojo močjo obudil tudi nas.«

    Ob tej misli bi rad tudi jaz na kratko spregovoril o tem občutljivem področju krščanskega življenja. Govoriti o čistosti v današnjem svetu, z vsem tem, kar dandanes vidimo in slišimo, se lahko zdi že od začetka izgubljena bitka. Toda evangelij nas sili, da se odzovemo prav na neobčutljivo miselnost, ki se je sprijaznila s slabim. Morda nas Jezus pozna bolje od nas samih in ve, da je v globini človeškega srca, še posebej v srcu mladih, skrivno hrepenenje, nostalgija po čistosti, ki je nobeno blato ne more povsem prekriti. Pesnik Tagore je rekel: »Čistost je bogastvo, ki prihaja iz preobilja ljubezni in ne iz njenega pomanjkanja.«

    Morda najbolje razumejo razmišljanje o ljubezni prav resnično zaljubljeni. Spolnost postane »nečista«, ko drugega (ali pa lastno telo) zoži na predmet, na stvar, a to je tisto, kar tudi resnično zavrača. Številna pretiravanja na tem področju imajo nekaj umetnega, so posledica vsiljevanja od zunaj, narekujejo jih tržni in potrošniški razlogi. Še zdaleč niso, kot bi nas radi prepričali, »spontan razvoj navad«.

    VSAKA ZLORABA, KJERKOLI IN KDORKOLI JO ŽE STORI, ONESNAŽI ČLOVEKOVO MORALNO OKOLJE

    Eno od opravičil, ki najbolj prispevajo k pospeševanju greha nečistosti v splošni miselnosti in odvezujejo od vsake odgovornosti, je v tem, da to nikomur ne škodi, ne dela nasilja nad pravicami in svobodo drugih, razen če gre za posilstvo ali nasilje. Toda ne bo držalo, da se greh nečistosti ustavi pri človeku, ki ga stori. Vsaka zloraba, kjerkoli in kdorkoli jo že stori, onesnaži človekovo moralno okolje, ima za posledico propadanje vrednot in ustvarja tisto, kar sv. Pavel imenuje »postava greha« in opiše njegovo strašno moč, ki povleče ljudi v propad (prim. Rim 7,14 sl.). Prva žrtev vsega tega je družina.

    V judovskem Talmudu beremo o zagovorniku, ki dobro ponazori solidarnost, ki je v slabem in v škodi, ki jo vsak greh, tudi osebni, povzroči družbi: »Na krovu barke je nekaj ljudi. Eden od njih vzame sveder in začne pod sabo vrtati luknjo. Drugi potniki, ki to vidijo, mu zgroženi rečejo: ‘Kaj delaš?’ On jim odgovori: ‘Kaj vam mar? Luknjo vrtam pod svojim sedežem, ne pod vašim!’ ‘Že, že,’ mu odvrnejo drugi, ‘toda voda bo vdrla in vsi se bomo potopili!’«

    Pojavi, ki si zaslužijo vso grajo, kot so izkoriščanje mladoletnih, posilstva in pedofilija, se ne rodijo iz nič. Vsaj deloma so sad ozračja pretiranega vzburjenja, v katerem živimo in v katerem najšibkejši podležejo. Ni bilo lahko zaustaviti blatnega plaza, ki se je pred časom sprožil in je blato začelo drseti ter je zasulo in uničilo nekaj vasi v Kampanji. Potrebno bi bilo preprečiti pretirano sečnjo gozdov in drugo okoljsko škodo, ki je nezadržno pripeljala do plazu. Enako velja za določene tragedije, v ozadju katerih je spolnost. Ko so uničena naravna varovala, se jim ni več mogoče izogniti. Vedno me zmede, ko spremljam sredstva družbenega obveščanja, ki si trgajo oblačila, ko se zgodijo takšna dejanja, ne zavedajo pa se dela odgovornosti, ki jo imajo tudi oni za vse, kar govorijo ali prikazujejo v drugih prispevkih istega časopisa ali TV dnevnika.

    APOSTOL PAVEL: »POVELIČUJTE BOGA V SVOJEM TELESU«

    Ne bi se rad predolgo zadržal pri opisovanju sedanjega položaja, ki nas obdaja in ga vsi dobro poznamo. Poglejmo, kaj pravi apostol v današnjem odlomku pozitivnega o čistosti:

    »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu.«

    Poganski motiv za čistost je v določenem smislu prav nasproten. Filozofi – stoiki in epikurejci – tistega časa so učili, da se je treba izogibati nečistim grehom, da ne bi izgubili nadzora in oblasti nad seboj in postali sužnji strasti; tukaj pa je potrebno spoštovati telo zato, ker nismo »gospodarji« samih sebe, kajti telo nam ne pripada, ampak je Gospodovo in ga je odkupil za visoko ceno. Namen čistosti je veliko plemenitejši in je vezan na dostojanstvo samega telesa; dano nam je, da bi poveličevali Boga na en ali drug mogoč način: v zakonu in rodovitni ljubezni ali pa v Bogu posvečeni deviškosti.

    Poglejmo, kakšno spodbudo lahko iz tega izluščijo verni in vsi pošteni ljudje, ki jim ni vseeno za družino in družbo. Danes ne zadostuje več čistost, ki so jo ustvarili strahovi, tabuji, prepovedi, beg moškega pred žensko in obratno, kot da bi bil eden od njiju vedno in nujno past za drugega in njegov možni sovražnik, namesto – kakor pravi Sveto pismo – »pomoč«. Sama sodobna organizacija družbenega življenja izničuje tovrstne obrambe s promiskuiteto, ki jo vnaša na vsa področja življenja. Namesto zunanjih je potrebno spodbujati notranjo obrambo, ki temelji na osebnem prepričanju. Čistost je potrebno gojiti zaradi nje same, zaradi pozitivne vrednosti, ki jo ima za človeka, in ne le zaradi težav, zdravja ali dobrega imena, ki je lahko ogroženo zaradi njene prelomitve.

    Poglejmo, kaj lepega in pozitivnega lahko prinese čistost moškemu in ženski v različnih življenjskih stanovih. Napor za ohranjanje čistosti lahko omogoči odraščajočemu človeku, da se resneje posveti študiju, ne da bi izgubljal svoje energije v navadah, ki ga zapirajo v samega sebe ali pa v avanture, ki ga vodijo v cinizem, v nesposobnost za doseganje resničnih idealov in prave ljubezni. Omogoča življenje in srečo v vsakem življenjskem obdobju, ne da bi katero od njih preskočili. Ustvarja prostor za izkustvo drugih vrst ljubezni, kot je prijateljstvo, ki je tako zelo pomembno v človeškem življenju.

    KAJ OMOGOČA PRIZADEVANJE ZA ČISTOST MED FANTI IN DEKLETI, PRI ZAROČENCIH, POROČENIH IN BOGU POSVEČENIH

    Skupino mladih so vprašali, ali se jim zdi v njihovi starosti mogoče in pozitivno prijateljstvo med fanti in dekleti, ki se ne bi takoj spremenilo v nekaj drugega. Eden izmed njih je odgovoril: »Da, verjamem v takšno prijateljstvo, ker ga živim. Zakaj ga ne spremeniva takoj v ‘veliko ljubezen’? Ne zdi se nama, da je vredno določiti konec tako lepemu in globokemu prijateljstvu in se predati klasični zaljubljenosti mladostnikov; mislim, da pri šestnajstih še nimava pravice dokončno zavreči mladosti.« Imel je prav. Prijateljstvo med mladostniki, ki ga živijo odkrito, pomaga odkriti lepše in skrivnostnejše plati psihologije drugega, ozdravlja strahove in nezaupanje do drugega spola, navaja na dialog, veliko bolj kot določen zožen krog med dvema, ki že predpostavlja razrešeno marsikatero od teh težav. Ko bo prišla velika ljubezen, z istim ali drugim človekom, jo bo mogoče živeti močneje in bolj zrelo.

    Pri zaročencih skupno prizadevanje za čistost omogoča rast v tisti ljubezni, ki jo ustvarja medsebojno spoštovanje in sposobnost čakanja, in to bo nekoč edino, kar bo zagotavljalo njun uspešen zakon. Omogoča jima, da cenita preproste izraze naklonjenosti, kot so stisk roke, pogled, poljub; vse to se bo drugim lahko zdelo banalno, njima pa pomeni neizmerno veliko.

    Poročenima čistost, ki se sedaj imenuje zvestoba, omogoča, da si vsak večer iskreno pogledata v oči, da pogledata brez očitanja svoje otroke; omogoča, da sta njuni srci pri družini, in ne kje drugje. Preprečuje, da bi se znašla v dvojnem življenju, ki je polno dvoličnosti in ki mu vedno grozita prešuštvo in prevara.

    Bogu posvečenim redovnikom, redovnicam in duhovnikom čistost omogoča, da so bratje in sestre vsem, ne da bi si hoteli kogarkoli zadržati le zase. Omogoča, da odložimo sleherno skrivnost in se približamo sleherni bedi, ne da bi se osebno vanjo zapletli; omogoča, kakor je rekel veliki Lacordaire, da imamo »jekleno srce za čistost in meseno srce za ljubezen«.

    In končno vsem – mladim, poročenim in Bogu posvečenim – čistost zagotavlja najdragocenejšo stvar na svetu: možnost, da se približamo Bogu. »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.« Ne bomo ga videli šele nekega dne, po smrti, ampak že sedaj. Videli ga bomo v lepoti stvarstva, človeškega obličja, v umetniškem delu; videli ga bomo v lastnem srcu, svoje razmišljanje ob omenjenem evangeljskem odlomku zaključuje p. Raneiro Cantalamessa.

    Povzeto po: kapucini.si

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ja , res je, kako čudovito napisano, samo živeti bi morali tako. Včasih poslušamo ali pa smo poslušali stavke, NIMAŠ ME RAD-a) , ČE NOŠEŠ IMETI SPOLNIH ODNOSOV PRED ZAKONOM Z MANO, itd…..JAZ PRAVIM TAKOLE : ČE STE PUNCA IN VAM FANT TAKO REČE, VEDITE, DA VAS NIMA RAD, KAJTI , ČE BI VAS IMEL RAD, BI UPOŠTEVAL VAŠE ŽELJE , NE PA GLEDAL NA SVOJ NAGON, RAVNO TAKO NAJ RAVNA FANT, ČE GA NAGOVARJA PUNCA.TI LJUDJE NIMAJO NOBENE LJUBEZNI IN SOČUTJA. ČE JE NIMAJO NA ZAČETKU ZALJUBLJENOSTI, JE TUDI POZNEJE V TEŽAVAH NE BODO DOBILI. VSE SE RAZBLINI SLEJ KO PREJ, KOT MILNI MEHURČEK IN GA NI VEČ.

      DRAŽEN BUŠIČ V KNJIGI- KAKO PREJETI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO ?, pravi takole: ”
      HUDIČ PRED ZAKONOM SILI LJUDI V POSTELJO, V ZAKONU PA IZ POSTELJE.” TO JE RES, pravi BUŠIĆ, MNOGI SO HODILI SKUPAJ LETA IN LETA IN VES ČAS IMELI SPOLNE ODNOSE. PO POROKI PA SO SE ZAČELI ODDALJEVATI, SOVRAŽITI IN NA KONCU SO KONČALI VSAK V NEKI DRUGI POSTELJI.
      ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

      SPOLNOST JE BOŽJI DAR ZAKONCEMA, KI SLUŽI TAKO ZA NADALJEVANJE ŽIVLJENJA KAKOR TUDI ZA RAZVOJ IN UTRJEVANJE NJUNE LJUBEZNI.

      IZTRGATI SPOLNO DEJANJE IZ TE LJUBEZENSKE SKUPNOSTI IN ODPRTOSTI ZA POTOMSTVO , JE POSMEHOVANJE BOGU IN KRAJA NJEGOVIH DAROV: TELO NI ZA NEČISTOVANJE , AMPAK ZA GOSPODA IN GOSPOD ZA TELO (1 Kor 6,13).
      ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
      “NEKATERI SO PRESENEČENI, KO V SVETEM PISMU NAJDEJO EROTIČNE ELEMENTE. TA BESEDILA LAHKO POMENIJO SAMO NEKAJ; BOG BLAGOSLAVLJA CELOVITO ČLOVEŠKO LJUBEZEN, VKLJUČUJOČ TUDI NJENO TELESNO KOMPONENTO.

  89. Hvala says:

    PODEDOVANO STANJE IN BOLEZNI
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Dr Dražen Bušić, karizmatik piše v knjigi KAKO PREJETI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO , med drugim tudi naslednje:

    SPRAŠUJEM SE, KOLIKO USOD POSAMEZNIKOV IN DRUŽIN BI BILO DRUGAČNIH, ČE BI POZNALI DUHOBNE ZAKONE PRENOSA BLAGOSLOVA IN PREKLETSTVA SKOZI GENERACIJE?! SPOMNIM SE, pravi Bušić PRIJATELJA IZ OSNOVNE ŠOLE . BIL JE NEKAKO DRUGAČEN. NJEGOVA DRUŽINA JE BILA DOBESEDNO RAZRGANA. OČE MU JE UMRL, KO JE BIL ŠE MAJHEN DEČEK. ENA SESTRA JE UMRLA MLADA, DRUGA PA JE BILA GLUHONEMA. KMALU PO POLNOLETNOSTI JE OSTAL ŠE BREZ MAME. NA KONCU PA JE POVSEM NENADNO PREMINIL ŠE ON ZARADI REDKE BOLEZNI. POVSEM ZAGOTOVO JE TU ŠLO ZA RODBINSKO PREKLETSTVO , KATEREGA KONČNI REZULTAT JE BILO IZGINOTJE CELEGA DRUŽINSKEGA DEBLA.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    VSE TE OSEBE SO BILE KRŠČENE. KLJUB TEMU SO BILE POD PREKLETSTVOM. KADAR VIDIMO DRUŽINE OKROG NAS S TAKIMI SIMPTOMI , KOT SO ČUDNE BOLEZNI, NENADNE SMRTI IN PREPROSTO- NEUSPEH, LAHKO PRIDEMO SAMO DO ENEGA ZAKLJUČKA: GRE ZA PREKLETSTVO.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    NEKDO OD PREDNIKOV ALI VEČ PREDNIKOV SO “NEKAJ” NAREDILI; ODPAD OD VERE, CERKVE IN BOŽJE POSTAVE, ALI SO STORILI TEŽEK GREH, PRIPADALI SKRIVNIM ORGANIZACIJAM, UMRLI BREZ ZAKRAMENTOV………………..!
    K POTOMCEM TEH OSEB BI BILO PRITI IN JIH POUČITI O STVARI, ČE BI ŽELELI POSLUŠATI, IN JIH PRIPELJATI K OSVOBODITVI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    POTOMCI NEVERNIKA SO V GLAVNEM NEVERNIKI, ALKOHOLIKI IN SOCIALNI PRIMERI.
    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;
    BOŽJA BESEDA NAM TUDI ODKRIVA ZAKAJ;IME GREŠNIKOV, KI NI DOBRO. BO POPOLNOMA IZBRISANO (Sir 41,11).
    _:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TISTI, KI SLUŽIJO NA PODROČJU NOTRANJEGA OZDRAVLJENJA IN OSVOBAJANJA , PRAVIJO, DA SE LAHKO ZGODI NAPR.:

    ——–NEZMOŽNOST DOKONČATI ZAČETO ŠOLANJE,
    ——–PROBLEMI NA POSLOVNEM PODROČJU,
    ——–PROBLEM NA PODROČJU SPOLNOSTI,
    ——–NE MOREJO NAJTI ZAKONSKEGA PARTNERJA,
    ———ODVISNOSTI IN BOLEZNI,
    ———PRISILNE MISLI IN DEJANJA

    ZARADI MORALNEGA NEREDA IN MALIKOVANJA SO IZGINILE CELE CIVILIZACIJE.
    TUDI DANES SE POSTOPNO DOGAJA TO NEKATERIM NARODOM IN ČEZ NEKAJ STO LET BODO IZGINILI IZ OBLIČJA ZEMLJE.

    SPOMNIMO SE OBLJUBE , KI JO JE BOG DAL ABRAHAMU:”BLAGOSLOVIL BOM TISTE, KI TE BODO BLAGOSLAVLJALI , IN PREKLEL TISTE, KI TE BODO PREKLINJALI.” (1 Mz 12,3). ( Iz knjige DRAŽENA BUŠIĆA- KAKO PREJTI POPOLN BOŽJI BLAGOSLOV ZA ZAKON IN DRUŽINO?

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vidimo, kako pomembno je sodelovati z Bogom, in če nekaj v življenju ni tako kot bi moralo biti, je potrebno , da se PROSI SVETEGA DUHA VSAK DAN , DA POKAŽE KJE JE VZROK. VZROK alkoholizma in ostalih odvisnosti je v PODEDOVANEM PREKLETSTVU GENERACIJ . Alkoholizem je eden najtežjih malikov .

    Največkrat ljudje želimo odpraviti SIMPTOME, bistvo pa je, da se poišče VZROK TEH SIMPTOMOV. Koliko družin in generacij živi pod prekletstvom, pa ničesar ne ukrenejo. Dražen Bušić pravi, da bi morali biti poslušni, da bi se jim pomagalo.

    Vzemimo primer ALKOHOLIZMA ALI PA TEŽKE BOLEZNI. Najprej se nekdo opravi na posvetovanje, obiskuje tečaje, se trudi, da ne bi pil, moli, VZROK PA NI ODKRIT. TO JE BLAŽENJE SIMPTOMOV.

    Pisali smo že o tem, da mi ne bomo odgovarjali za grehe PREDNIKOV, ČUTIMO PA POSLEDICE NJIHOV GREHOV, VČASIH TAKO MOČNO, DA ČLOVEK ENOSTAVNO NE MORE ŽIVETI!.

    Dražen Bušić pravi: DANAŠNJI PSIHIATRI GOVORIJO TO, KAR JE ZAPISANO V SVETEM PISMU ŽE VEČ KOT TRI TISOČ LET:” VSE, KAR SE NE REŠI V ENI GENERACIJI, SE PRENAŠA NA SLEDEČO. V SVETEM PISMU PIŠE: “OČETJE JEDO KISLO GROZDJE, ZOBJE SINOV PA SO SKOMINASTI. ” (Jer 31,29). TO POMENI, DA JE NA VSEH NAS, KI IMAMO OTROKE, VELIKA ODGOVORNOST. STARŠI SE TRUDIJO NAREDITI VSE, DA BI NJIHOVI OTROCI IMELI ČIM BOLJŠO ODSKOČNO DESKO ZA ŽIVLJENJE. VPISUJEJO JIH V NAJBOLJŠE ŠOLE, NAJBOLJŠE TEČAJE IN PODOBNO. TO JE VSEKAKOR PRAV.

    AMPAK POMEMBNA ODSKOČNA DESKA JE TUDI DUHOVNA DEDIŠČINA, KI MORE BISTVENO DOLOČITI BODOČNOST NEKOGA, A TUDI VEČNOST.
    ZATO SE NAJ VSAKDO VPRAŠA: “ALI OBSTAJA V MOJEM ŽIVLJENJU KAKA SLABOST, STRAST, ODVISNOST, KI SE LAHKO PRENESE NA MOJE POTOMSTVO?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..::::::::::::

    KAKO LAHKO IZGUBIMO BOŽJO NAKLONJENOST?

    1. OSEBI GREH

    2. VPLIV DEDNOSTI

    3. VPOLIV MAGIJE IN NEGATIVNIH OSEB

    Če pogledamo napr. ljudi z enako izobrazbo, enakim položajem, enakim finančnim stanjem, pa eni živijo dobro v BLAGOSLOVU BOŽJEM, drugi pa ne morejo živeti zaradi PREKLESTVA..

    Če se ugotovi, da je VZROK V ŽIVLJENJU POSAMEZNIKA, NEKAJ KAR IZHAJA OD PREDNIKOV JE POTREBNO TO PREKINITI, NAREDI VSE, DA SE PRIPELJE H GOSPODU, KI OSVOBAJA.

  90. Miro says:

    OZDRAVLJENI ALKOHOLIKI SVETUJEJO, KAKO SE ZOPERSTAVITI ALKOHOLU!

    Kot za Aleteio piše Bénédicte De Saint-Germain, gospodarska kriza poglablja stres in hitro se pojavi skušnjava, da bi tesnobo lajšali s prekomernim pitjem. Nekaj pričevanj in osem nasvetov, ki vam lahko pomagajo, da se skušnjavi uprete.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2020/07/09/ozdravljeni-alkoholiki-svetujejo-kako-se-zoperstaviti-alkoholu

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  91. Miro says:

    SVETI ANTON VELIKI JE BRATOM, KI SO GA VPRAŠALI ZA BESEDO, KAKO NAJ SE REŠIJO, DAL PRESENETLJIVO MODER ODGOVOR!

    Danes goduje sv. Anton Veliki, puščavnik, ki se je rodil okoli leta 250 v Egiptu. Pretežen del življenja je asketsko preživel v puščavi, dosegel visoko starost (okoli 205 let) in kar je najbolj pomembno: Po božji milosti je živel in umrl v sluhu visoke svetosti, o čemer se je glas med ljudmi širil že veliko prej. Po zapisih hagiografov je popolnoma zaupal Božji besedi, se do skrajnosti pokoril in postil; spal je zelo malo, večkrat je vso noč prečul v molitvi, enkrat na dan jedel samo kruh s soljo, ležal na golih tleh …

    Nekoč so bratje prispeli k abu Antonu in mu rekli: »Reci nam besedo, kako naj se rešimo.« Starec jim reče: »Poslušajte Pismo. Dobro bo za vas.« Oni pa so rekli: »Tudi od tebe hočemo slišati, aba.« Starec jim je pa rekel: »Evangelij pravi: Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še drugo.« Rečejo mu: »Tega ne moremo storiti.« Starec jim reče: »Če ne morete nastaviti še drugega, potem vsaj enega ne odmaknite.« Rečejo mu: »Tudi tega ne moremo.« Starec reče: »Če tudi tega ne morete, vsaj ne vračajte udarcev, ki ste jih prejeli.« Pa so rekli: »Tudi tega ne moremo.« Starec je tedaj rekel svojemu učencu: »Pripravi jim malo kaše, kajti slabotni so.« Njim pa reče: »Če tega ne morete, onega nočete, kaj naj storim za vas? Potrebna je molitev!« (odlomek iz knjige Izreki svetih starcev)

    Več o življenju sv. Antona Velikega na:
    https://revija.ognjisce.si/index.php?option=com_content&view=article&id=123:anton-puscavnik-ok-250-356&catid=25:pricevalec-evangelija&Itemid=157

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Sv. Anton Veliki, prosi za nas!

  92. Miro says:

    »PO ZUNANJOSTI JE BIL KAKOR ČLOVEK IN JE SAM SEBE PONIŽAL TAKO, DA JE POSTAL POKOREN VSE DO SMRTI, IN SICER SMRTI NA KRIŽU.« (Flp 2, 7-8) – SV. MATI TEREZIJA: »ČUDOVITO JE GLEDATI KRISTUSOVO PONIŽNOST.«

    Apostol sv. Pavel je v Pismu Filipljanom zapisal naslednje veličastne besede o Kristusovi ponižnosti:

    »Čeprav je bil namreč v podobi Boga,
    se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom,
    ampak je sam sebe izpraznil
    tako, da je prevzel podobo služabnika
    in postal podoben ljudem.
    Po zunanjosti je bil kakor človek
    in je sam sebe ponižal
    tako, da je postal pokoren vse do smrti,
    in sicer smrti na križu.
    Zato ga je Bog povzdignil nad vse
    in mu podaril ime,
    ki je nad vsakim imenom,
    da se v Jezusovem imenu
    pripogne vsako koleno bitij
    v nebesih, na zemlji in pod zemljo
    in da vsak jezik izpove,
    da je Jezus Kristus Gospod,
    v slavo Boga Očeta.«
    (Flp 2, 6-11)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Flp+2%2C+1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=s

    Duhovna misel: »Čudovito je gledati Kristusovo ponižnost. To ponižnost lahko vidimo v jaslicah, na begu v Egipt, v skritem življenju, v nezmožnosti, ker ni mogel omehčati ljudi, da bi ga razumeli, v zapuščenosti od svojih apostolov, v mržnji Judov, v strašnih mukah svojega trpljenja, v smrti in zdaj v nenehnem stanju ponižnosti v tabernaklju, kjer je samega sebe skrčil v tako majhen košček kruha, da ga more duhovnik držati z dvema prstoma.« (sv. Mati Terezija)

    Molitev za ponižnost:

    Gospod Bog, pomagaj nam,
    da se naučimo iskrene ponižnosti,
    kajti bolj ko smo ponižni, bližje smo tebi.
    Želimo služiti bratom in sestram zaradi tebe.
    Naj to služenje navdihujeta
    velika ponižnost in ljubezen!
    Kadar bomo čutili,
    da moramo biti odločni,
    naj ostanemo ponižni in ljubeznivi.
    Opogumi nas,
    da bomo prav uporabljali talente,
    ki si nam jih podaril.
    Naj to delamo s hvaležnim srcem,
    v zavesti, da smo jih prejeli od tebe.
    Naj postanemo vedno bolj podobni tebi,
    ki si »krotak in v srcu ponižen«.
    (vir: Ognjišče)

    Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem srcu!

  93. Hvala says:

    LJUBEZEN DO SOVRAŽNIKOV

    http://www.mirenski-grad.si/it/node/6638

    MORAMO ODPUŠČATI, SAJ NAM JE BOG ODPUSTIL
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Moramo odpuščati, saj nam je Bog odpustil in nam vedno odpušča. Če ne odpustimo vsega, tudi ne moremo zahtevati, da bo nam vse odpuščano. Če pa se naša srca odprejo usmiljenju, če se odpuščanje potrdi z bratskim objemom in se sklenejo vezi občestva, pred svetom potrjujemo, da je mogoče zlo premagati z dobrim. Včasih se lažje spominjamo krivic in slabega, ki so nam ga storili in ne dobrih stvari. Nekateri ljudje imajo to navado in postane bolezen. To so ‘zbiralci krivic’: spominjajo se le slabih stvari, ki so jim jih storili. To ni pot. Jezus nam pravi, da moramo storiti nasprotno. Spominjati se dobrih stvari in ko pride kdo, ki obrekuje, ki govori slabo o drugem, reči: ‘Ja, morda, vendar pa ima to dobro lastnost…’ Obrniti na glavo besede. To je revolucija usmiljenja.

    V ŽIVLJENJU JE RES TAKO, DA SE PONAVADI SPOMINJAMO SLABEGA, KAR SO NAM NEKATERI NAREDILI. VENDAR SE JE POTREBNO ZAVEDATI, DA SMO VSI GREŠNIKI. ČE NEKOGA OBSOJAMO IN SE ZGRAŽAMO NAD NJEGOVIM ODPADNIŠTVOM ,SE MORAMO ZAVEDATI, DA TUDI MI NISMO BREZ GREHA IN SLABOSTI. POGLEJTE, KAKO JE JEZUS POKAZAL TO PRAKTIČNO. KO SO DOBILI GREŠNICO, KI JE PREŠUŠTOVALA, SO JO HOTELI KAMNATI, JEZUSA SO IZZIVALI, KAJ BO REKEL.

    JEZUS PA JE REKEL; “KDOR JE BREZ GREHA, NAJ PRVI VRŽE KAMEN VANJO”. IN KER NI NOBEDEN BIL BREZ GREHA SO ODŠLI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    NE DELAJMO SE PRAVIČNE IN POŠTENE IN NE KAŽIMO S PRSTOM NA DRUGE, GOSPOD VE ZA VSE NAŠE GREHE!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja