Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.549 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA KOT KRISTJAN MOLIM V SKLADU Z BOŽJO VOLJO?
    Človekov glavni namen je, da poveličuje Boga in da za vedno uživa v njem (Pridigar 12,13; Prvo pismo Korinčanom 10,31). Poveličevanje Boga v vsem, kar delamo, vključuje molitev v skladu z njegovo voljo. Najprej moramo prositi za modrost, da bi pravilno molili. »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo« (Jakobovo pismo 1,5). Ko prosimo za modrost, moramo zaupati Bogu, da je milosten in pripravljen uslišati naše molitve: »Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil« (Jakobovo pismo 1,6; gl. tudi Evangelij po Marku 11,24). Tako molitev v skladu z Božjo voljo vključuje prošnjo za modrost (da bi spoznali Božjo voljo) in prošnjo v veri (da bi zaupali Božji volji). Tukaj je sedem svetopisemskih navodil, ki bodo vodila vernika v molitvi v skladu z Božjo voljo:
    1) Moli za stvari, za katere Sveto pismo zapoveduje molitev. Zapovedano nam je, naj molimo za svoje sovražnike (Evangelij po Mateju 5,44); naj Bog pošlje misijonarje (Evangelij po Luku 10,2); da ne pademo v skušnjavo (Evangelij po Mateju 26,41); za oznanjevalce besede (Pismo Kološanom 4,3; Drugo pismo Tesaloničanom 3,1); za vlado in oblastnike (Prvo pismo Timoteju 2,1–3); za tolažbo v stiski (Jakobovo pismo 5,13); in za ozdravljenje sovernikov (Jakobovo pismo 5,16). Kjer Bog zapoveduje molitev, lahko molimo z zaupnostjo, da molimo v skladu z njegovo voljo.

    2) Posnemaj zgled Bogu predanih junakov v Svetem pismu. Pavel je molil za odrešitev Izraela (Pismo Rimljanom 10,1). David je molil za usmiljenje in odpuščanje, ko je grešil (Psalm 51,3–4). Zgodnja cerkev je molila za pogum v oznanjevanju (Apostolska dela 4,29). Te molitve so bile v skladu z Božjo voljo in podobne molitve danes so tudi. Tako kot Pavel in zgodnja cerkev bi morali tudi mi vedno moliti za odrešitev drugih. Zase bi morali moliti tako kot David, se vedno zavedati svojega greha in ga prinašati pred Boga, da ne bo oviral našega odnosa z njim in škodil našim molitvam.

    3) Moli s pravo motivacijo. Bog ne bo blagoslovil sebičnih motivov. »Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade« (Jakobovo pismo 4,3). Moliti bi morali tako, ne da naše vzvišene besede slišijo drugi in nas vidijo kot »duhovne«, ampak večinoma na samem in na skrivnem, da nas bo naš nebeški Oče slišal na samem in nas odkrito nagradil (Evangelij po Mateju 6,5–6).

    4) Moli z duhom odpuščanja do drugih (Evangelij po Marku 11,25). Duh zagrenjenosti, jeze, maščevanja ali sovraštva do drugih bo preprečil našemu srcu, da bi molili v pravilni podrejenosti Bogu, tako kot nam je naročeno, naj ne prinašamo darov Bogu, dokler se ne spravimo z brati in sestrami v Kristusu.

    5) Moli z zahvaljevanjem (Pismo Kološanom 4,2; Pismo Filipljanom 4,6–7). Vedno lahko najdemo nekaj, za kar smo lahko hvaležni, ne glede na to, kako nas obremenjuje naša situacija ali potrebe. Najbolj trpeči človek, ki živi v odrešujoči Kristusovi ljubezni, ki ima zagotovilo odrešitve zdaj in ki ga pričakujejo nebesa, ima razlog, da je hvaležen Bogu.

    6) Moli z vztrajnostjo (Evangelij po Luku 18,1; Prvo pismo Tesaloničanom 5,17). Vztrajati moramo v molitvi in ne odnehati ali izgubiti potrpljenje, ker nismo dobili takojšnjega odgovora. Del molitve v skladu z Božjo voljo je, da verjamemo, da ne glede na to, ali je njegov odgovor »da«, »ne« ali »čakaj«, sprejmemo njegovo presojo, se podredimo njegovi volji in še naprej molimo.

    7) Zanašaj se na Božjega Duha v molitvi. To je čudovita resnica: »Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo« (Pismo Rimljanom 8,26–27). Bog Sveti Duh posreduje pred prestolom milosti za Božje ljudstvo. V trenutkih naše najgloblje depresije ali bridkosti, v trenutkih, ko se nam zdi, da sploh ne moremo moliti, imamo tolažbo v spoznanju, da Sveti Duh pravzaprav moli za nas! Kako čudovitega Boga imamo!

    Kakšno zagotovilo imamo, ko se trudimo hoditi v Svetem Duhu in ne v človeškem mesu! Imamo zaupnost, da bo Sveti Duh dokončal svoje delo poučevanja, kako naj molimo k Očetu po Sinu v skladu z Božjo voljo. Počivamo lahko v spoznanju, da bo Bog poskrbel, da nam bo vse pripomoglo k dobremu (Pismo Rimljanom 8,28).

    Kajti Bog bo slišal in uslišal naše molitve in prošnje, ki Vanj Verjemo in Zaupamo. Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Pomagaj nam, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh. Amen. Janez

    gotquestionSmolitevBozjavolja

  2. Janez says:

    KAKO NAJ V SVOJEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU DOŽIVLJAM VESELJE ?
    Vsi hrepenimo po veselju, a včasih se zdi, da je veselje le težko ohranjati. Doživljanje veselja naj bi bilo v življenju vsakega kristjana prisotno čedalje bolj, saj je del sadu Svetega Duha, ki prebiva v nas (Pismo Galačanom 5,22–23). Zato je to posledica Božjega dela v nas in del Božje volje za verujoče. Vemo, da celo najzrelejši kristjani doživljajo obdobja brez veselja. Tako si je na primer Job želel, da bi bil ob rojstvu umrl (Job 3,11 isl.). David je molil, da bi lahko ubežal svojim težavam (Psalm 55,6–8). Elija je celo po tem, ko je bil priča čudežni Božji moči (Prva knjiga kraljev 18,16–46), zbežal v puščavo in prosil Boga, naj mu vzame življenje (Prva knjiga kraljev 19,3–5). Če so se ti veliki možje vere spoprijemali z obupom, le kako bi se torej lahko v krščanskem življenju nenehno veselili mi? Najprej moramo razumeti, da je veselje dar od Boga. Grška beseda za veselja je kara, ki je sorodna besedi karis ‘milost’. Veselje je tako Božji dar kot tudi naš odziv na Božje darove. Veselje izvira iz zavedanja o Božji milosti in iz hvaležnosti zanjo. Zato doživljamo veselje sredi preizkušenj, ko se osredotočamo na Božjo dobroto do nas (Jakobovo pismo 1,2–8). Namesto da bi bili za veselje prikrajšani, s tem ko tuhtamo o neprijetnosti težav, s katerimi se vsi soočamo, se raje razveseljujemo v razmišljanju o Božjih blagoslovih. To ne pomeni, da moramo svoja razočaranja ali negativna čustva zanikati. Če namreč sledimo zgledu številnih psalmistov, lahko stiske svojega srca izlijemo Bogu. Lahko mu brez olepševanja povemo vse, kar nas teži. In ko ta bremena v veri izročimo Bogu – v zavedanju, kdo on je – se v njem razveselimo. Dobre primere tega najdemo v Psalmih 3, 13, 18, 43 in 103.

    Pismo Filipljanom veliko govori o veselju, zlasti ker je Pavel pismo napisal iz ječe. V vrsticah 4,4–8 najdemo nekatere smernice za doživljanje krščanskega veselja: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. … Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« Tu znova vidimo, kako pomembno vlogo ima molitev k Bogu pri doživljanju veselja. Če se zavedamo, da je Gospod blizu, nas to vodi k molitvi o naših stiskah in nam pomaga, da ostajamo v mislih osredotočeni na Božjo dobroto do nas v Jezusu. Veselje občutimo, kadar se v mislih osredotočimo na vzvišene, pravične, čiste, ljubeznive, častne, krepostne in hvalevredne Kristusove blagoslove.

    David je napisal, da nam Božja beseda prinaša veselje (Psalm 19,9). Veselje nas navdaja, če cenimo in ubogamo Božje ukaze in zapovedi. V Evangeliju po Janezu Jezus uči, da nas stanovitnost v njem in poslušnost njemu razveseljujeta. Rekel je: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Evangelij po Janezu 15,9–11) Eden od ključnih dejavnikov veselja je življenje v poslušnosti Bogu. Še en vir veselja za kristjana je, da uresničuje evangelij v skupnosti svetih, v lokalni cerkvi (Prvo Janezovo pismo 1,1–4). V Pismu Hebrejcem 10,19–25 pa je zapisano: »Bratje … Mislimo drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« Božja milost nas uči, kako naj se v zaupanju in molitvi približamo Bogu (Pismo Hebrejcem 10,19), s tem ko se zavedamo, da smo očiščeni grehov (Pismo Hebrejcem 10,22). V Kristusu smo bili pripeljani v novo občestvo, v družino verujočih. Prek povezanosti z drugimi kristjani nas Bog trdno ohranja v veri, iz tega pa vznika radostno zaupanje v njegov značaj. V radostnem upanju tudi drug drugega spodbujamo k vztrajanju v zvestobi. Kristjani ne pripadajo temu svetu (Evangelij po Janezu 17,14–16; Pismo Filipljanom 3,20). Življenje je lahko polno osamljenosti in malodušja. Hrepenimo, da bi bili že v nebesih s Kristusom, dokončno obnovljeni tako, kot smo bili prvotno zasnovani. V lokalni krščanski cerkvi nam drugi verujoči pomagajo misliti na resničnost našega prihodnjega večnega veselja v Nebeški Domovini. V nas raste veselje, ko drug drugemu nosimo bremena in se spodbujamo k vztrajnosti (Pismo Galačanom 6,10; Pismo Kološanom 3,12–14). Resnična radost je znak pravega krščanskega življenja, saj je to sad Svetega Duha, dar od Boga. Darila veselja smo deležni, ko cenimo Božjo besedo – Sveto pismo, se osredotočamo na resnico o tem, kdo je Bog in kako nas je blagoslovil, vztrajamo v Odrešeniku in Učeniku Jezusu Kristusu, s tem ko spolnjujemo Božjo Voljo, ubogamo Božje zapovedi, ter se zanašamo na Jezusov Evangelij v skupnosti verujočih – v lokalni krščanski cerkvi, ki jo je on zasnoval.

    Zakaj ni med kristjani več radosti in veselja, če imamo Boga Odrešenika, Upanje, Božjo Milost, Sveto pismo in Božjo Odpuščanje in Božjo Ljubezen? In Veselo Oznanilo, da smo Odrešeni po Jezusu Kristusu?! Vse razloge imamo in pogoje za Hvaležnost in Veselje v Bogu. Veselimo se in radujmo v Bogu Našem Zveličarju. Amen. Janez

    gotquestionskrscanskoveselje

    VESELJE V BOGU
    Gospod, moje Veselje in Upanje ter Zahvala se dvigajo k Tebi, kot ptica pod nebo!
    Nočne zvezde z luno na nebu so odletele v daljave in na Obzorju se svita jutro;
    veselim se Gospod Tvoje Luči Dneva.
    Tvoje Sonce Gospod je posušilo roso s trav in prineslo Toploto in Upanje Ljudem.
    Tvoja Milost je obrisala solze trpečih Src, ki zdihujejo in trpijo ter te prosijo za pomoč.
    Vse, kar je okoli nas, vse kar je v nas, je v tem Jutru Vstajenja ena sama zahvala Tebi Gospod.
    Gospod, to jutro sem srečen, miren in spokojen.
    Začutim Tvojo Neskončno Milostno Dobroto in Veselje, ki je napolnila Zemljo in vse Nas.
    Angeli in ptice pojo in tudi jaz prepevam v svojem Srcu pesem Hvalnico Vesolju in Tebi.
    Vse živali in rastline se prebudijo v gozdovih, gorah in savanah in
    ves Svet in vsa naša Srca so Odprta Tvoji Milosti in Dobroti, ko nam pošlješ Blagoslov.
    Čutim svoje telo, hvala Ti Gospod.
    Čutim kako nas imaš rad in kako si dober do mene in do vseh nas, hvala Ti Gospod.
    Daruješ nam hrano, vodo, sonce in vse drugo za naše Življenje na Zemlji,
    da živimo Tebi v Veselje in te Slavimo vekomaj, ki si naš Oče.
    Gospod veselim se vsega Tvojega Stvarstva in Tvoje Neskončne Ljubezni, s katero vzdržuješ Svet.
    Veselim se, da si z nami Gospod in ob nas ter v nas, da nas vodiš in poživljaš po Svetem Duhu.
    Psalmi pojo o Tvoji neskončni Ljubezni človeštvu,
    preroki in apostoli razglašajo Tvojo Milost in Tvojo Dobroto in Usmiljenost do vseh Ljudi na zemlji.
    Gospod hvala Ti, za vse čudeže in lepote Življenja, ki jih gledamo pa včasih ne vidimo.
    Gospod hvala Ti za Odrešenika, ki nam je dal postave in vesela oznanila v Evangelijih,
    da si nam daroval svoj Mir in nam pokazal Pot Odrešenja, ki je v Jezusu Kristusu Našem Gospodu.
    Gospod, hvala Ti za vse, kart imamo in kar si nam daroval;
    moje Veselje, moje Upanje in moja Zahvala, se dvigajo k Tebi kot ptica v Nebo in
    moja Duša se raduje v Tebi Gospod Bog, ki si naš Oče, naš Stvarnik in naš Odrešenik.
    Amen.

    Dopolnjena molitev je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.

  3. Janez says:

    KAKŠEN JE NAMEN SVETEGA DUHA?
    Sveti Duh je pomemben del kristjanovega življenja. Poglejmo si nekaj njegovih vlog in zakaj je tako pomemben. Sveti Duh obsodi vaš greh in vam pove, da rabite Kristusa (Janez 16,8–11). Sveto pismo razloži, da brez Svetega Duha in njegove pomoči ljudje mislijo, da je krščanstvo norost. (1 Korinčanom 1,18). Ljudje okrog vas morda mislijo, da je noro narediti takšno zavezo s Kristusom! Vi pa je ne vidite tako samo zato, ker vam Sveti Duh razkriva čudež Kristusovega življenja znotraj vas. Sveti Duh vam je dal novo življenje. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh (Janez 3,6). Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5) Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8,16).

    Sveti Duh je učitelj in tisti, ki vse to omogoča. On vas vodi proti resnici Božje besede. On razsvetli Sveto pismo, tako da ga lahko razumete in uporabite to resnico (Janez 16,13–14), in daje duhovno moč ter učinkovitost vašemu pričevanju (Apostolska dela 1,8). On posreduje zate pred Očetom, ko ne veste, kaj in kako moliti. (Rimljanom 8,26–27). Sveti Duh je bil poslan od Kristusa, da vam omogoči živeti krščansko življenje! Kot je zapisal Pavel, »prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa« (Rimljanom 8,11). Krščansko življenje je mogoče samo skozi moč Svetega Duha.

    Morda si mislite tako: »Potrebujem Svetega Duha v mojem življenju!« Če ste kristjan, je že v vas: »Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh.« (Rimljanom 8,9). Sveti Duh prebiva v vas, ampak morda se mu v življenju ne pustite usmerjati. Lahko je le prebivalec, ni pa predsednik. Pavel razločuje med dvema vrstama kristjanov: duhovnimi in mesenimi.

    1. Duhovni kristjan: »Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.« (1 Korinčanom 2,15). Duhovna oseba je sprejela Kristusa in živi kristocentrično življenje. Ta oseba ni brez greha, sooča se s problemi in ima vsakodnevne skušnjave, prav tako kot kdor koli drug. Ampak njen način življenja je drugačen, vsako malenkost in problem, ki ga sreča na svoji poti, zaupa Kristusu.

    2. Meseni/telesni kristjan: »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim/telesnim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?« (1 Korinčanom 3,1–3). Meseni pomeni »telesen«. Meseni kristjan je kristjan (na neki točki je predal Jezusu življenje), ampak njegovo življenje se vrti samo okrog njega in njegovih potreb. Lahko, da kaže znake, da je kristjan, ampak delo Svetega Duha je zadušeno ali prek zavestne neposlušnosti ali prek ignorance tega, kar mu Duh pričuje. Kaj torej loči mesenega kristjana od duhovnega? Kaj ni to, da mesenemu kristjanu manjka del Kristusa oz. Sveti Duh? Poseduje vse duhovne vire, enako kot duhovni kristjan. Ampak duhovni človek se v svojem krščanskem življenju zanaša na Kristusovo moč, meseni pa na svojo lastno. Živeti krščansko življenje z lastno močjo je tako neučinkovito, kot če bi poskušal potiskati avto po ulicah mesta.

    Biti voden od Svetega Duha
    Sveto pismo govori o tem, da smo »vodeni« od Duha. To pomeni, da ubogamo: On vodi, mi sledimo, preprosto je. Po navadi pa ne maramo poslušati, ko nam kdo govori, kaj naj počnemo, četudi je to sam Bog! Vendar to, da smo izpolnjeni s Svetim Duhom, pomeni, da dovolimo Božjemu Duhu in Božji besedi, da nas vodita. Vsak dan se nam ponudi možnost izbire: bomo dopustili, da nas vodi Sveti Duh, ali pa nas bo obvladovalo nekaj drugega? Bodo strah pred prihodnostjo in želje po stvareh, ki si jih želimo, postali bolj pomembni od naše poslušnosti Kristusu? Ko vas izpolni Sveti Duh, On nadzoruje vaše misli in dejanja. Ne morete biti istočasno napolnjeni s sovraštvom, strahom ali skrbmi in obenem tudi z Duhom. Ne gre, ni prostora za dva. »Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.« (Efežanom 5,17) V nasprotju z alkoholom so spremembe, ki jih dela Sveti Duh, resnične, ne umetne. S časom se ne obrabijo. Sveto pismo pravi takšnim trajnim spremembam sad, ki pride iz našega življenja s Kristusom: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5,22–23)

    Kako naj bom izpolnjen s Svetim Duhom?
    Prepustiti se vodenju Svetega Duha je naša izbira. Je prostovoljno, vendar to ni nekaj, kar pride samo po sebi. Ljudje niso pijani, če prenašajo zaprte zaboje piva ali če delajo v trgovini z alkoholno pijačo. Pitje alkohola je tisto, kar te naredi pijanega. Kot kristjan se lahko obkrožiš z Biblijami ali kristjani, pa ne boš izpolnjen s Svetim Duhom. Po drugi strani pa si lahko sam, toda poln Duha. Če želite slediti Svetemu Duhu, lahko za to molite in prosite Boga za Milost.

    Živeti krščansko življenje s svojo lastno močjo je podobno ladji na suhih tleh, ko ne more pluti brez morja ali vode … Ne premakne se. Da bi ladja nekam prišla, mora počivati na vodi. In da bi uživali v krščanskem življenju, se morate najprej naučiti, kako počivati v Bogu. Pavel je to vedel, ko je rekel: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4,13). Skrivnost krščanskega je v tem, da Kristus živi v nas: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2,20). Ko je bil Jezus z učenci na zadnji večerji, jim je povedal, da jih bo zapustil, ampak da ne bodo ostali sami: »Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Janez 16,7). Dan vam bo nekdo, ki vam bo omogočil pogumno živeti krščansko življenje – Sveti Duh. On ni samo usmerjevalna tabla na božanski poti: On je Kristusov Duh, ki je prišel in zdaj živi v vas kristjanih.

    Povzetek odlomkov Razumevanje s Svetim Duhom napolnjenega življenja kristjana, Steven Pogue. Že objavljeno na teh straneh.

  4. Janez says:

    KDO JE SVETI DUH ZA KRISTJANE?
    Obstaja veliko raznih verskih in drugih neskladij okoli identitete Svetega Duha. Nekateri ljudje gledajo na Svetega Duha kot na skrivnostno silo. Drugi ga razumevajo kot neosebno moč, ki jo Bog ustvari za tiste, ki mu sledijo. Kaj pravi Sveto pismo o identiteti Svetega Duha? Enostavno – Sveto pismo pravi, da je Sveti Duh Bog. Sveto pismo nam prav tako pravi, da je Sveti Duh oseba, bitje s pametjo, čustvi in voljo. Dejstvo, da je Sveti Duh Bog je jasno prikazano v mnogih citatih, vključujoč Apd 5:3-4. V tem citatu se Peter sooča z Hananijo, ki mu pravi zakaj je lagal Svetemu Duhu in mu rekel, da je s tem ni lagal človeku ampak Bogu. Preprosta razlaga, da laganje Svtemu Duhu pomeni laganje Bogu. Prav tako lahko spoznamo Svetega Duha kot Boga, ker ima enake lastnosti in značilnosti. Primer: dejstvo, da je Sveti Duh povsod prisoten lahko preberemo v Psalmih 139:7-8 „Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven.” Nato v 1 Korinčanom 2:10 vidimo vsevednost v Svetem Duhu. „To nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.” Zavedati se moramo, da je Sveti Duh oseba, ker ima razum, čustva in voljo. Sveti Duh misli in ve (1 Korinčanom 2:10). Sveti Duh je lahko žalosten (Efežanom 4:30). Sveti Duh prosi za nas (Rimljanom 8:26-27). Sveti Duh sprejema odločitve glede na Božjo voljo (1 Korinčanom 12:7-11). Sveti Duh je Bog, je tretja oseba Sv.Trojice. Kot Bog lahko Sveti Duh resnično deluje kot tolažnik, kot je to obljubil Jezus Kristus (Janez 14:16,26; 15:26).

    ALI BO SVETI DUH KDAJ ZAPUSTIL KRISTJANA?
    Če povemo preprosto, je odgovor ne, Sveti Duh ne bo nikoli zapustil pravega kristjana. To je razvidno v mnogih različnih odlomkih Nove zaveze. Na primer, Pismo Rimljanom 8,9 pravi: »In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov.« Ta vrstica jasno pove, da če v nekom ne prebiva Sveti Duh, potem ta človek ni odrešen. Torej, če naj bi Sveti Duh zapustil kristjana, bi ta človek nehal biti Božji otrok v odrešujočem odnosu s Kristusom. Vendar je to v nasprotju s tem, kar Sveto pismo uči o večnem zagotovilu za kristjane (Evangelij po Janezu 10,27–30; Pismo Rimljanom 8,28–30). Druga vrstica, ki govori o trajnosti prebivanja Svetega Duha v življenju kristjanov, je Evangelij po Janezu 14,16. Tukaj Jezus pravi, da bo Oče dal drugega Tolažnika, »da bo ostal pri vas vekomaj.« Dejstvo, da Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, vidimo tudi v Pismu Efežanom 1,13–14, kjer piše, da so kristjani »zapečateni« s Svetim Duhom. »Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva.« Slika zapečatenosti z Duhom kaže lastništvo in posedovanje. Bog je obljubil večno življenje vsem, ki verujejo v Kristusa, in kot jamstvo, da bo izpolnil svojo obljubo, je poslal Svetega Duha, da prebiva v kristjanu do dneva odkupitve. Podobno kot predplačilo za avto ali hišo je Bog dal vsem kristjanom predplačilo za njihov prihodnji odnos z njim, tako da je poslal Svetega Duha, ki prebiva v njih. Dejstvo, da so vsi kristjani zapečateni z Duhom, je tudi vidno v Drugem pismu Korinčanom 1,22 in Pismu Efežanom 4,30.

    Pred Kristusovo smrtjo, vstajenjem in vnebohodom je imel Sveti Duh tak odnos z ljudmi, da je prišel in odšel. Sveti Duh je prebival v kralju Savlu, potem pa ga je zapustil (Prva Samuelova 16,14). Namesto tega je Duh prišel nad Davida (Prva Samuelova knjiga 16,13). David se je po prešuštvu z Batšebo bal, da mu bo Sveti Duh odvzet (Psalm 51,13). Sveti Duh je napolnil Becaléla, da bi ga usposobil za izdelavo stvari, potrebnih za šotor (Druga Mojzesova knjiga 31,2–5), vendar to ni opisano kot trajen odnos. Vse to se je spremenilo po Jezusovem vnebohodu. Od binkoštnega dne naprej je Sveti Duh začel trajno prebivati v kristjanih (Apostolska dela 2). Trajno prebivanje Svetega Duha je izpolnitev Božje obljube, da bo vedno z nami in nas ne bo nikoli zapustil. Čeprav Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, je mogoče, da naš greh »ugaša Svetega Duha« (gl. Prvo pismo Tesaloničanom 5,19) ali »žalosti Svetega Duha« (gl. Pismo Efežanom 4,30). Greh ima vedno posledice v našem odnosu z Bogom. Čeprav je naš odnos z Bogom zagotovljen v Kristusu, lahko nepriznan greh v našem življenju ovira našo skupnost z Bogom in učinkovito ugaša delovanje Svetega Duha v našem življenju. Zato je tako pomembno, da priznavamo svoje grehe, ker »nam jih bo [Bog] odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen« (Prvo Janezovo pismo 1,9). Torej, čeprav nas Sveti Duh ne bo nikoli zapustil, lahko koristi njegove prisotnosti in veselje nad njo dejansko odidejo od nas.

    gotquestionssvetiduh

    Tu je predlagana molitev, ki jo lahko pogosto kristjani uporabimo za vodstvo in navdih Svetega Duha:

    »Dragi Oče, potrebujem Te.
    Priznam, da sem vodil svoje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe.
    Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame.
    Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto mojem življenju.
    Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil,
    da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil,
    če bom vprašal in prosil v veri.
    To molim zdaj v imenu Jezusa.
    Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem,
    da vodiš moje življenje in me napolnjuješ s Svetim Duhom.«

    Če ste molili to molitev in želite, da vas vodi Božji Sveti Duh, potem vas bo Sveti Duh napolnil – tudi če se vam zdi, da ni nič drugače. Se spomnite, ko ste predali svoje življenje Kristusu? Morda to za vas ni bilo zelo čustveno izkustvo, morda ste bili kot jaz in niste čutili nič posebnega. Kristus ni prišel zaradi občutkov, ampak zato, ker je Božja beseda resnična, ker je Jezus Odrešenik in Učenik resničen in ker je Jezus pri nas in v nas. Enako je tudi z izpolnjenjem Svetega Duha. Nekateri ljudje enačijo napolnitev s Svetim Duhom z mistično religiozno izkušnjo. Ni mistična. To je odločitev vere, odziv na to, kar Bog pravi v svoji besedi. Biti napolnjen s Svetim Duhom ni odvisno od vaših občutkov, ki jih občutite ali ne, ampak od Svetega pisma, ki mu verjamete.

    Že objavljeno (skrajšano) na teh straneh. Janez

  5. Miro says:

    LEPŠEGA V NEBESIH NI, KAKOR SI, MARIJA, TI; S SONCEM SI OBLEČENA, Z ZVEZDAMI KRONANA!

    Lepšega v nebesih ni, kakor si, Marija, ti; s soncem si oblečena, z zvezdami si kronana.«

    Med najlepše slike Matere božje spada Rafaelova Marija v Sikstinski kapeli v Vatikanu. Umetnik je pojasnil njen nastanek takole: »Opazoval sem vsako mater, ki sem jo srečal. Na vsaki sem našel nekaj lepote. Kot čebela med sem zbiral to lepoto in jo skušal vso združiti v svoji Mariji.«

    »O kako lepa Gospa!« je vzklikala mala Hijacinta po prvem Marijinem prikazanju v Fatimi 13. maja 1917. Marijina zunanja lepota je odraz njene notranje lepote, lepote njene duše, njenega Srca. Na to lepoto smo pri naši Materi Mariji posebej pozorni. Ona je za Jezusom Kristusom najsvetejša med ljudmi vseh časov.

    V duhu si oglejmo kip iz 1. stoletja po Kristusu: Laokoontovo skupino. Očeta Laokoonta in njegova dva sinova ovijata in vedno bolj stiskata dve veliki kači, ki jih hočeta usmrtiti. Vsi trije se s silnim naporom zvijajo, da bi se rešili, a zanje ni rešitve. Na njihovih obrazih je bolečina, obup in strah.

    To je podoba ljudi, ki so vklenjeni v strasti in grešno življenje. Kako vse drugačna je Devica Marija, o kateri pojemo, da je »bela kakor lilija, čista in brez madeža, polna božje milosti«!

    Neki govornik je moral napraviti spominski govor kralju Filipu Makedonskemu. Takole je začel: »Mislim, da največ povem, če rečem, da si oče Aleksandra Velikega, ne pa, če opevam tvoje zmage v različnih vojnah.«

    Tako tudi o Mariji največ povemo, če naglasimo, da je božja mati, mati Kristusa, ki je pravi Bog in pravi človek, naš Stvarnik in Odrešenik. Ker je Marija božja mati, je bila deležna vseh drugih odlik: Bila je brez izvirnega greha in brez osebnih grehov, milosti polna, vedno devica in po smrti tudi s telesom vzeta v nebeško slavo. Zato z navdušenjem pojemo: »Lepšega v nebesih ni, kakor si, Marija, ti; s soncem si oblečena, z zvezdami si kronana.«

    (povzeto po: Nauči nas moliti, Vse Slovence k Bogu dvigaj, Anton Nadrah OCist)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  6. hvala says:

    ODPUSTKI

    ODPUSTKI SO ODPUŠČANJE ČASNE KAZNI PRED BOGOM ZA TISTE GREHE,KATERIH KRIVDA JE ŽE ODPUŠČENA.

    TAKŠEN ODPUSTEK POD DOLOČENIM POGOJI ZADOBI KRISTJAN ZA SEBE ALI ZA RAJNE PO SLUŽBI CERKVE, KI KOT SREDNICA ODREŠENJA RAZDELJUJE ZAKLAD ZASLUŽENJ KRISTUSA IN SVETNIKOV (Katekizem Katoliške Cerkve ).

    ŠEST RESNIC:

    1. DA JE BOG;
    2. DA JE BOG PRAVIČEN SODNIK, KI DOBRO PLAČUJE IN HUDO KAZNUJE,
    3. DA SO TRI BOŽJE OSEBE: OČE , SIN IN SVETI DUH;
    4. DA SE JE BOG SIN UČLOVEČIL, DA BI NAS S SVOJO SMRTJO NA KRIŽU ODREŠIL IN VEČNO ZVELIČAL;
    5. DA JE ČLOVEŠKA DUŠA NEUMRLJIVA;
    6. DA JE MILOST BOŽJA ZA ZVELIČANJE POTREBNA:

  7. hvala says:

    SVETI DUH ZDRUŽUJE, JE GRADITELJ EDINOSTI, MIRU IN SLOGE!

    MIR NE BO MOGEL ZAVLADATI SVETU, DOKLER SE NE BO NASTANIL V ČLOVEŠKEM SRCU. (Sveti Janez XXIII).

    BESEDE MIRU.
    PISATELJICA DE BEAUVOIR JE ZAPISALA, DA OBSTAJAJO BESEDE, KI IMAJO PODOBNO UBIJALSKO MOČ KOT PLINSKE CELICE. NEKATERI OD TEH SO PRAVI PROJEKTILI: “NOREC”, “BUTEC”, “NIMAŠ POJMA”…………………..

    NA DRUGI STRANI PA SO BESEDE, KI POMIRJAJO, BOŽAJO:” SMEM”, ” HVALA”, “OPROSTI”, KI JIH JE PAPEŽ FRANČIŠEK SVETOVAL KOT KLJUČ, S KATERIM ODPIRAMO VRATA DO SREČE IN MIRU V DRUŽINI.

    DEJANJA MIRU.
    NAJBOLJ PREPROSTO IN PRISTNO DEJANJE MIRU JE NASMEH, SLEDI MU SPOŠTOVANJE, SPREJEMANJE DRUGIH, DEJAVNO SLUŽENJE IN ODPUŠČANJE.

    NEKEGA DNE JE PRIŠLA K SV. FRANČIŠKU SALEŠKEMU NEKA MALO BOLJ ŽIVČNA ŽENSKA IN GA VPRAŠALA: KAJ BI LAHKO STORILA ZA MIR NA SVETU ?”
    SVETI ŠKOF IZ ŽENEVE JI JE MIRNO ODGOVORIL: “ZAČNITE S TEM, DA NEKOLIKO BOLJ TIHO ZAPIRATE VRATA!”

    TUDI DOBRA VZGOJA JE POT MIRU. TUDI TAKO HODIMO V DUHU (Prepis Ognjišče-pripravlja Marko Čuk).

  8. Janez says:

    KAJ POMENI HODITI V DUHU ZA KRISTJANE?

    Kristjani imamo Kristusovega Duha, upanje Slave, v sebi (Pismo Kološanom 1,27). Ko se ponižno in skromno predamo hoji v Duhu, bomo vsak dan napredovali v osebni svetosti. To se zgodi, ko se zavestno odločimo po veri, da se bomo zanašali na Svetega Duha, da nas bo vodil v mislih, besedah in dejanjih (Pismo Rimljanom 6,1–14). Hoditi v Duhu pomeni živeti vredno klica, s katerim smo bili poklicani h Kristusovemu evangeliju (Pismo Efežanom 4,1–4; Pismo Filipljanom 1,27–30). Vidi se v praktičnih značilnostih odnosov v telesu kristjanov, ko trdno stojimo in skupaj delamo v enotnosti Duha. Vemo lahko, da hodimo v Duhu, če naše življenje kaže sad Duha, ki je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost in samoobvladanje (Pismo Galačanom 5,22–23). Biti napolnjen z Duhom oziroma hoditi v Duhu se vidi predvsem v svetih odnosih med vsemi člani lokalne cerkve (Pismo Kološanom 3,12–17). Hoditi v Duhu je disciplina posameznika, ki se uresničuje (oziroma praktično vidi) v krščanski skupnosti bratov in sester v Kristusu, ki jih Vodi in navdihuje in podučuje Sveti Duh.

    Hoja v Duhu se kaže, ko kristjani bratsko poučujemo in opominjamo drug drugega v modrosti in skupaj častimo Boga v veselem petju s hvaležnostjo v medsebojnem podrejanju (Pismo Efežanom 5,18–20; Pismo Kološanom 3,16). IN prvbi bodo zadnji in zadnji bodo prvi je namreč rekel Jezus apostolom. Zato bodimo pravični, skromni in ponižni, ko prosimo in molimo Boga. Božje otroke vodi Božji Duh po poti postopnega posvečenja; postajamo vse bližji Bogu, našemu Očetu (Pismo Rimljanom 8,12–17). Nekateri kristjani se občasno odločijo, da ne bodo hodili v Duhu, zato grešijo in ga žalostijo (Pismo Efežanom 4,30). To ni običajno vedenje za kristjane in dobro je, da lahko kristjani to popravijo, tako da priznajo svoje grehe in se pokesajo zanje (Prvo Janezovo pismo 1,5–2,2). »Hoditi v Duhu« pomeni predati svoje telo vodenju Duha. Bistvenega pomena je, da »hodiš v Duhu«, tako da mu dovoliš, da vodi tvoje korake in preobraža tvoj um (Pismo Rimljanom 12,1–2).

    Tako kot nas je Bog po Svetem Duhu opravičil po veri v Kristusa, nam zapoveduje, naj hodimo v Njem po Veri skozi vseživljenjski proces posvečenja, ki bo dosegel svoj vrh v našem večnem poveličanju (Pismo Rimljanom 8,28–30)!

    Medmrežje gotquestionshoditivDuhu

    Če sledimo Odrešeniku Jezusu Kristusu, še ne pomeni, da bomo zaradi tega vedno zdravi in bogati, in b rez težav in problemov, vsekakor pa bomo dobri verniki, boljši ljudje in modrejši! Marsikaj bomo morali spremeniti v življenju! Prišla bodo tudi naša osebna odrekanja in spremembe. Morda se bomo morali odreči nečemu, kar nam godi: staremu načinu življenja, poklicni poti, finančnemu uspehu, celo svojemu življenju. Kljub vsemu dovolimo, da Jezusova učenja v Evangeliju prevzamejo naše življenje, naslonimo se Nanj. Verujmo v Jezusa in podimo takkšni, kot je bil in je Jezus pri nas. To je to kar je Krščansko, kar dela življenje čudovito, da gremo po Poti k Njemu in smo veseli Jezuzsa, ker smo Odrešeni! Da spolnjujemo Božjo Voljo in smo Bogu v Veselje. Amen. Janez

  9. Janez says:

    MOLITEV KESANJA IN IZROČITVE JEZUSU
    Gospod, vsa ta leta si me prenašal z mojimi grehi,
    a si kljub temu usmiljen z menoj.
    Zašel sem in se izgubil na vseh človeških ravneh in poteh,
    vendar odslej ne bom več grešil.
    Bil sem krivičen do Tebe in nezvest Otrok.
    Nič več ne bom takšen. Oprosti mi prosim Jezus.
    Odpovem se grehu, odpovem se hudobnežu,
    odpovem se krivičnosti, grehu, vsemu, kar omadežuje mojo dušo.
    Osvobodi mojo dušo vsega, kar nasprotuje tvoji Svetosti Gospod.
    Gospod, prosim te, reši me vsega zla in pomagaj mi, da se poboljšam!
    Pridi, Jezus, pridi in prebivaj v mojem srcu.
    Odpusti mi, Gospod, in dovoli, da se spočijem v Tebi in okrepim Voljo.
    Ti si moje Upanje, Zavetje, moj Odrešenik, moja Luč!
    Vate Verujem in Vate zaupam!
    Gospod, nenehno te bom slavil in častil, saj brez Tebe ne morem Živeti.
    Zavračam vse zlo in vse druge krive bogove, mamone in malike,
    zakaj ti Gospod, naš Stvarnik, si Najvišji na vsem svetu,
    daleč nad vsemi drugimi bogovi in maliki.
    S svojo mogočno roko me reši bolezni,
    reši me vsake ujetosti, reši me stiske, problemov in greha
    in premagaj mojega sovražnika hudobca,
    da me ne bo zapeljeval v greh in izpostavljal v skušnjave.
    O moj Odrešenik, hitro mi pomagaj.
    Prosim odpusti mi grehe in me prenovi, da se poboljšam.
    Prosim Gospod reci le Besedo, odpusti mi vse grehe.
    Vodi in prenovi me ter reši me iz stisk greha tako,
    da bom začel spet znova in da bo prenovljena v Duhu in rešena moja Duša.
    Usmili se me Gospod in podari mi Odpuščanje in Božji Mir.
    Amen.

    Gospod prosim pomagaj mi, da zberem vse Moči in se z Vsem Srcem in Očiščeno Dušo Hvaležno obrnem k Tebi Jezus. Svoje Srce naj obrnem k Svetemu Diuhu in postanem po Tvoji Milosti Nov Človek, ki je ustvarjen po Božji Milosti v resnični Pravičnosti in iz Božje Ljubezni do vseh Ljudi. Dobri Bog, poln Občudovanja , hvaležnosti in Vere bom razglašal dela Tvoje Ljubezni in odslej živel v Veselju, da sem v Kristusu odrešen. Amen. Janez

  10. hvala says:

    NOBEN GREH NI INDIVIDUALEN GREH.

    TUDI , ČE GA NAREDIMO NA SKRIVNEM, DA NIHČE NE VE ZANJ, OSTANEJO POSLEDICE, KI PRIZADENEJO ŽUPNIJSKO SKUPNOST, SKUPNOST BLIŽNJIH, S KATERIMI ŽIVIMO.

    SPOVED JE TAKO DOGODEK SOŽITJA Z BOGOM IN BLIŽNJIM.

    ZAKRAMENT SPRAVE SE IMENUJE, KER PODELJUJE GREŠNIKU LJUBEZEN BOGA, KI DAJE SPRAVO.: “SPRAVITE SE Z BOGOM (2 KOR 5,20).

    KDOR ŽIVI IZ USMILJENJA BOŽJE LJUBEZNI, JE PRIPRAVLJEN ODGOVORITI NA GOSPODOV KLIC. POJDI IN SE SPRAVI Z BRATOM (Mt 5,24).

    KO KRISTJAN NAREDI GREH, SE NE PREKRŠI SAMO ZOPER BOGA, TEMVEČ ZOPER CELOTNO CERKVENO SKUPNOST, KAJTI POMENI, DA NI DRŽAL OBLJUBE, KI JO JE DAL PRI KRSTU.

    BOG NAM GREHE ODPUŠČA, NE KAZNUJE, KAZNUJEJO NAS SAME POSLEDICE GREŠNIH DEJANJ.

    POKORA JE ZADOŠČEVANJE ZA ŽALITVE IN ZUNANJE ZNAMENJE NOTRANJEGA OBŽALOVANJA.

    ZAKRAMENT ODPUŠČANJA SE IMENUJE, KER BOG Z ZAKRAMENTALNO DUHOVNIKOVO ODVEZO PODELJUJE SPOKORNIKU – “ODPUŠČANJE IN MIR”.(OS obrazec odveze).

    BOG NAM ODPUŠČA. TO POMENI, DA SE TISTEGA , KAR SMO NAREDILI NAROBE, NE SPOMINJA VEČ. BOG NAŠE ŽALITVE ODPUSTI IZPRED SVOJEGA OBLIČJA. ČE SE MI SPOMINJAMO SVOJIH PRETEKLIH DEJANJ, TO NE POMENI, DA SE JIH SPOMINJA BOG. NAŠ SPOMIN OHRANJA NEPRIJETNE SPOMINE ZATO, DA JIH NE BI VEČ PONAVLJALI,

    EDINO LE ZADOSTNA POKORA LAHKO IZBRIŠE TUDI SPOMIN. (Župnija Rakek, Zakrament pokore in sprave.

    MARIJA JE NAROČALA ŽE V PRIKAZOVANJIH PASTIRČKOM V FATIMI, DA SE Z VSO GOREČNOSTJO ZATEKAMO K MOLITVI ROŽNEGA VENCA, DA ZAČNEMO Z ODPOVEDMI, ŽRTVAMI, VOLJNIM PRENAŠANJEM TEŽAV IN TRPLJENJA, DA OPRAVLJAMO POBOŽNOST PETIH PRVIH SOBOT, DELATI POKORO ZA LASTNE GREHE IN GREHE BOGU ODTUJENEGA SVETA.

    SAMA MARIJA OBLJUBLJA, DA JE TO POT, KI BO GREŠNIKE REŠILA PRED POGUBLJENJEM IN SVETU PRINESLA MIR.

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja