Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   23. julija, 2021 at 11:17

   Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži

   Kako vem, da me ima Bog res rad? Povzetek iz medmrežja Aleteia (Pravičnost)

   Odgovor na to vprašanje je zelo lahek in nedvomen: Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas.
   1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
   2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
   3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
   4) Poglejte,kakšno Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
   5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
   6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
   7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11).

   Odgovori
2. Janez says:

   23. julija, 2021 at 11:12

   Kaj je in kaj pomeni resnično življenje v Bogu za Ljudi?
   Resnično življenje v Bogu pomeni, da želimo srečati in se učiti spoznavati Boga, takšnega kakršen v resnici je. To pomeni, da se mu odpremo ter gojimo poseben in zaupen odnos z njim.
   Brez te notranje zaupljivosti se mu ne moremo približati. On bo tako ostal tujec, daleč proč,
   nekje »tam visoko«. S takšne razdalje ga ne moremo resnično ljubiti. Kar Bog danes zahteva od nas, je pogovor z njim, preprost pogovor od srca do srca. Želi, da ga vključujemo v svoje vsakdanje življenje, se vedemo do njega kot do najboljšega prijatelja, a kljub temu pa nikoli ne pozabimo, da je On Sveti.
   Resnično življenje v Bogu pomeni, da se naučimo tekom dneva ob premorih iskreno moliti. Moliti tekom dneva pomeni, da smo v popolni edinosti z Bogom in v Bogu, da torej dnevno živimo, kakor nas je naučil Jezus. Tako in da zvečer spokojno zaspimo ter da se naučimo, da govorimo z Bogom od srca do srca. Zato je zelo pomembno, da dnevno molimo, zakaj to je sad naše ljubezni do Boga, da hrepenimo, da bi bili stalno z njim. Ta ljubezen se bo iz naših src prelivala v srca naših bližnjih in jih milostno božala in blagoslavljala. S tem ljudem tiho in nevsiljivo pokažemo svojo ljubezen in tako spolnjujemo Božjo zapoved, ljubezen do bližnjega. Zato moramo biti pripravljeni, da vsak dan izročamo Bogu svojo voljo in se mu popolnoma predamo. Tako se bo zgodilo, da bomo sicer s svojimi nogami stali na zemlji, toda s srcem in dušo bomo mogli živeti že v nebesih. Jezus odklanja mlačnost, On si želi naše iskreno srce.
   Če se Bogu ne predamo popolnoma, pomeni, da smo zvezali njegove roke. Njegova volja se tako ne more izvrševati nad nami. Biti moramo povsem zakoreninjeni vanj. To pomeni, da mu postanemo podobni, da ga posnemamo, torej ljubimo Boga in svojega bližnjega. Ne moremo govoriti o miru in edinosti, če nismo ukoreninjeni v Bogu.
   Resnično življenje v Bogu pomeni, da razširjamo Božje kraljestvo in pospešujemo spoznavanje Troedinega Boga. Pomeni, da prava podoba Boga, našega Očeta, postaja vedno bolj vidna, tako da ga bo lahko naš duh klical:
   »Abba! Oče!«

   Resnično življenje v Bogu pomeni, da bomo v dejanju uresničevali ljubezen do njega in do bližnjega, kar je Bogu všeč. Jezus pravi: »Na dan sodbe boste sojeni po meri svoje ljubezni.«

   Resnično življenje v Bogu pomeni, da postanemo priče Najvišjega, priče Božje ljubezni,
   da povemo svetu, da ga On v svoji zvesti ljubezni in usmiljenju nikoli ne pozabi,
   čeprav ljudje pozabljajo njega, in bi brez milosti Boga lahko postali manj dobri ljudje
   na svetu. Njegova ljubezen do nas nima konca.

   »Pridite! Pridite in sklenite mir z menoj, svojim Bogom, in imeli boste moj blagoslov. Vrnite se k meni in živeli boste večno.« Vse sem vam daroval, kar potrebujete Otroci moji.

   Resnično življenje v Bogu medmrežje za navdih in duhovno življenje

   P.s.: Bratje in sestre v Kristusu, bodimo pogumni in verujmo v Boga; vse imamo od Njega, kot dar, da smo lahko dobri in ljubeči otroci Očeta v Nebesih. Bodimo hvaležni, delovni, pošteni in skromni kot apostoli in ali misionarji ljubezni do drugih. Dajmo drugim tihi zgled. In nikoli ne obupajmo, saj imamo Očeta, ki skrbi za nas. Brez Njega nam ne zraste noben nov las na glavi in nič novega se ne zgodi brez Njega na Zemlji. So stvari pa, katere lahko spreminjam in popravim in so stvari, na katere nimam vpliva, za kar prosim Boga, da me poduči in razsvetli. Bog pridi in bodi ter ostani pri nas in v nas na Veke Vekov. Amen. Janez

   Odgovori
3. Janez says:

   23. julija, 2021 at 11:04

   MOLITEV: V GLOBINI SEBE
   V globini svojega srca želim čutiti Te. V globini svojega razuma želim zavedati se.
   V globini svoje duše želim častiti Te.
   V globini svojega duha želim podati Ti roko.
   Negotovost zamenja naj svetla pot. Obup prelevi naj se v daljni spomin.
   Iz strahu izkorenini mi žareče žeblje, ki me preganjajo v pogubo.
   Osvobodi me mojih okov, reši me lastne mreže, odvrni me od mojega sovraštva.
   Preden me očistiš, preden Tvoj glas predrami moje bistvo, me varuj,
   vodi in brani pred zlom, ki ga je poln svet, polno nebo in polna zemlja.
   Kje domuješ, mi pokaži, da spoznam Te, kot poznaš Ti mene.
   Tja, kjer trpiš, me popelji in nauči me častiti trpljenje.
   Tja, kjer se hraniš, me odvedi, da naučil se bom hraniti. Tja, kjer počivaš, me povedi, da se bom učil življenja.
   Če pade mrak mi na oči, če obup se v moji duši dogodi, vem, da boš prišel mi naproti.
   Vem, da rešile me bodo Tvoje roke, vem, da potolažil me bo Tvoj glas.
   In vem, da si Resnica v resnici, Ljubezen v ljubezni, Tolažba vseh tolažb.
   (Sveti Gvido)

   MOLITEV: PRIHRANI, GOSPOD
   Prihrani, Gospod, mi veliko gorje, ki duša se moja ga dobro zave,
   kar greh je sveta zdaj priklical nad vse, le Tvoje zavetje reši me.
   Prostrane širjave skušnjav in zablod se dvigajo s tal kot visoke čeri,
   naj Duh Tvoj me vodi po poti zdaj tja, kjer Tvoja ljubezen je večno doma.
   Poglej zdaj sem dol, kjer stojim, Tvoj otrok, slaboten, nemočen sem, poln zablod.
   Očisti me, Oče, posveti na me, da duša se moja svetosti zave.
   Ni mar mi ničesar, kar nudi mi svet, le Tebe želim si, ki Oče si svet.
   Približaj se meni, ki tu hrepenim, v ljubezni naj Tvoji vedno živim.
   (Sveti Jakob)

   Koliko lepih molitev in misli lahko najdemo, ko iščemo Boga, vse v Božjo čast in nam v duhovni mir ter radost odrešenja. Nikoli nam Bog ne naloži toliko bremen, ki jih ne bi mogli nositi. Bog je z nami, nikoli nismo sami. Rad Vas Imam, pravi Oče. Veselite se in radujte, prelep je Božji Svet!

   Odgovori
4. Miro says:

   23. julija, 2021 at 10:54

   BOŽJA DOBROTA VAS NE BI NIKDAR POKLICALA NA POT, PO KATERI HODITE, ČE VAM NE BI DALA MOČI (sv. Frančišek Saleški)

   – Nihče ti ne more vzeti tvoje duhovne samote, naj bi jih bilo še toliko okrog tebe, ker obdajajo le tvoje telo, ne pa tvojega srca. Tvoje srce je samo, čisto samo s svojim Bogom.

   – Božja dobrota vas ne bi nikdar poklicala na pot, po kateri hodite, če vam ne bi dala moči.

   – Tolažbe dajejo duši pogum, krepijo duha; voljnosti se pridruži sveto veselje in radost v pobožnosti, ki se izražata tudi na zunaj.

   – Pri pravi pobožnosti se skrb za družino umiri, ljubezen med možem in ženo postane prisrčnejša, služba gospodarjem zvestejša, vse vrste opravila prijetnejša in milejša.

   – Velika napaka ljudi je, da tako dobro vedo, kaj jim drugi dolgujejo, in tako malo čutijo, kaj so dolžni drugim.

   – Pri vodstvu duš je potrebna skodelica znanja, sod modrosti in morje potrpežljivosti.

   – Povsem naravno je, da človek skuša skriti svoje napake; toda če je tako, zakaj uživamo, ko pridejo na dan napake drugih?

   – Uspeh je spodbuda, da se lotiš česa večjega. Neuspeh pa je povabilo, da z zaupanjem znova začneš svoje poskuse.

   (sv. Frančišek Saleški, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
5. KRISTINA says:

   23. julija, 2021 at 10:43

   SVETA BRIGITA

   23. julija, obhajamo god sv. Brigite Švedske, ki jo je papež Janez Pavel II. razglasil za sozavetnico Evrope. ŽENA KI JE MOČNO ZAZNAMOVALA 14.STOLETJE.

   Ime Brigita izhaja iz irskega imena Birgita, in pomeni »močna«, »krepostna«. Rodila se je leta 1302/03 v plemiški družini blizu Upsale. Ko ji je bilo 11 let, ji je umrla mama, od tedaj pa do poroke je živela pri teti. Še zelo mladi se ji je v sanjah prikazal križani Kristus. Podoba Križanega ji je neizbrisno ostala v spominu in je odločilno usmerjala vse nadaljnje življenje. Pri šestnajstih letih se je poročila in rodila osem otrok, med njimi Katarino, ki je uresničila njeno zamisel o ustanovitvi samostana.

   Na bogatem posestvu je Brigita vodila gospodinjstvo, kar ni bilo preprosto, saj je skrbela za osem otrok, moža in veliko število poslov, ljudi, ki so delali na polju in v gozdovih. Bila je radodarna in gostoljubna, saj je vsak dan postregla okoli dvajset revežev. Ustanavljala je bolnišnice, podpirala samostane, gradila šole in cerkve.

   Leta 1335 jo je njen bratranec Magnus II. Erikson, švedski kralj, poklical na dvor, da bi vodila upravo. Mlademu kralju je očitala razuzdanost in nezmernost. Večkrat ji je prisluhnil, vendar svojega življenja ni spremenil, zato je Brigita kraljevski dvor zapustila. S svojim možem se je odpravila na božjo pot v Santiago de Compostela. Na poti sta obiskala več mest, kjer so delovali svetniki, med drugim Assisi, rojstni kraj sv. Frančiška. Na povratku iz Compostele je njen mož hudo zbolel in umrl v cistercijanskem samostanu Alvastra v Španiji.

   Bog je Brigito obdaril z globokimi notranjimi spoznanji in vizijami. Božji glas jo je vodil nazaj na švedski dvor. Z velikim pogumom je obsojala razsipnost velikašev, roparsko početje vitezov, krutost upravnikov, ki so izterjevali davke, nenravno življenje bogatih itd. Ker jo je Bog obdaril s preroškim darom, je na kralja in na druge velikaše naredila močan vtis. Kralj je v marsičem spremenil svoje ravnanje, med drugim je znižal davke. Ko je že kazalo, da bo Brigita postopoma povsem preobrazila obnašanje in vladanje švedskega plemstva in kralja, se je kralj Magnus zapletel v vojno z Rusijo, ki ji je Brigita odločno nasprotovala. Rusi so Eriksona sramotno porazili. Brigita je napovedala kugo, ki je izbruhnila leta 1348 in pustošila po vsej Evropi. Toda kralj tudi v največji stiski svojega ljudstva Brigiti ni hotel prisluhniti; izbruhnila je še državljanska vojna, v kateri je kralj izgubil prestol, sedem let preživel v ječi in naposled utonil pred norveško obalo. Ženo so mu zastrupili.

   V zamaknjenju je Brigita leta 1346 dobila naročilo, naj ustanovi novo redovno skupnost. Redovno vodilo ji je bilo razodeto. Prvi samostan je ustanovila v Vadsteni in tudi sama hotela postati redovnica. Toda Bog je Brigiti izbral drugačno pot. Kot svojo poslanko jo je poslal v Rim. Zadnjih štiriindvajset let življenja je preživela daleč od doma in domovine. Kot pripadnica visokega plemstva je lahko prihajala v stik s kronanimi glavami po vsej stari celini. S svojo karizmo in pogumom je posegala v politično in cerkveno dogajanje tedanje Evrope. Pri vsem svojem delu se ni opirala na svetovalce, ampak na mistična videnja. V tem vidimo njeno podobnost z Ivano Orleansko (1412–1431), ki je posegla v stoletno vojno med Anglijo in Francijo (1337–1453). Temeljni duhovni cilj sv. Brigite je bil – zveličanje duš. Prizadevala si je za mir med narodi, za edinost med Vzhodno in Zahodno Cerkvijo ter za spravo med papežem in cesarjem.

   Brigitini posegi v politično dogajanje tedanje Evrope so sovpadali s t. i. avignonskim suženjstvom, ko je bilo sedem papežev v obdobju od leta 1309–1377 podrejenih francoskim kraljem. Nikogar se ni bala. Njeni nastopi so bili preroško drzni. Z resnico je razorožila vse. Ob vsem tem delu pa se je nekaj ur na dan posvečala strežbi bolnikom in revežem. Veliko časa je bila z njo tudi hči Karin, ki jo Cerkev slavi kot sv. Katarino Švedsko.

   O tem, v kako ubožnem času je delovala sv. Brigita, je pesnik Francesco Petrarka zapisal: »Svet je onemogel in beden, da si ni mogoče izmisliti nobene nove oblike bede.« Francija in Anglija sta bi zapleteni v stoletno vojno, na vrata Evrope so pritiskali Turki, italijanske mestne državice so bile v nenehnih vojnah, morila je kuga, papeži so bili v Avignonu, Cerkev je bila v hudi notranji krizi. Papežu Klemenu VI. je sv. Brigita leta 1352 pisala ostro pismo in zahtevala, naj se iz Avignona takoj vrne v Rim. Ni bila uspešna. Šele petnajst let pozneje, leta 1367, je njegov naslednik papež Urban V. res prišel v Rim, vendar je zdržal samo tri leta in se nato zaradi nemirov v mestu zopet umaknil nazaj v Avignon. Brigita ga je na poti prestregla in mu zagrozila z božjo kaznijo. Papežu Urbanu V. je očitala, da bolj kot na zveličanje duš misli na svoje udobje. Napovedala mu je, da jih bo po vrnitvi v Avignon dobil po glavi in okoli ušes, tako da mu bodo šklepetali zobje. Toda papež je bil neomajen, a že nekaj tednov po vrnitvi v Avignon je umrl. Vsi so to razumeli kot znamenje, da se Boga ne sme zasmehovati (prim. Leto svetnikov 3, Mohorjeva družba, Celje 2000, str. 202 in dr. Metod Benedik, Papeži, Mihelač, Ljubljana 1996, str. 206–207).

   Brigita se ni ustavila. Urbanovemu nasledniku papežu Gregorju XI. (1370–1378) je napisala novo pismo. Očitala mu je mnoge nečednosti in zahtevala, naj se takoj vrne v Rim. Dobila je razodetje, naj od papeža zahteva tudi radikalne reforme v Cerkvi. Januarja 1377 se je končno v Rim vrnila celotna papeška kurija, papež Gregor XI. pa že eno leto prej. Kar ni uspelo Petrarki in Danteju s svarilnimi pismi kardinalom, so dosegle Brigitine navdihnjene poslanice.

   Brigita je bila znana po vsej Evropi. Tako jo je v goste povabila tudi neapeljska kraljica Ivana I. Kaj naj bi počela svetnica na pregrešnem dvoru Anžujcev (po francoski kronski grofiji d’Anjou, ki je imela v posesti sicilsko in neapeljsko kraljestvo …), za katerega je Giovanni Boccaccio (1313–1357) napisal svoj Decameron (1353), v katerem opisuje življenje firenške mladine po izbruhu kuge leta 1348. Sv. Brigita je ostro grajala nenasiten pohlep, kraljičino brezbrižnost do Cerkve, njene možitve in nenravnost plemstva.

   Dve leti pred smrtjo, leta 1371, je Brigita na poti v Jeruzalem znova obiskala neapeljsko kraljico. Z njo sta bila tudi dva njena sinova. Brigitin sin Karel, čeprav poročen, je ostal pri kraljici. Mater Brigito je to zelo prizadelo. Boga je prosila za pomoč. Sin je dobil vročico in umrl. Naslednje leto je Brigita na poti v Jeruzalem obiskala ciprsko kraljico Eleonoro, nravno razpuščeno žensko, ki je po vrhu vsega slabo izpolnjevala svoje vladarske dolžnosti. Na povratku iz Palestine se je Brigita znova ustavila na Cipru. Pred katedralo je imela dramatičen preroški govor. Meščani, skupaj s kraljico Eleonoro, so se ji posmehovali. A že v naslednjih letih je Ciper podjarmila pomorska velesila Genoa. Podobna usodo je doživela tudi neapeljska kraljica Ivana I., ki se je zapletla v vojno, bila izobčena, odstavljena s prestola in končala v ječi.

   Spomladi leta 1373 se je Brigita vrnila z romanja po Sveti deželi. Bila je strta. Takrat še ni videla sadov svojih prizadevanj. Zdelo se je, da prav pri noben svojem velikem posredovanju ni bila uspešna: ne glede stoletne vojne med Francijo in Anglijo, ne na Švedskem, tudi papeži se do takrat še niso vrnili v Rim. Ko je doživljala noč vere in zapuščenost od Boga in ljudi, ji je bilo razodeto: »Vedi, da bodo Božji prijatelji kronani za vsako besedo, ki jo izrečejo zaradi Boga in za poboljšanje ljudi.« Nekaj dni pred smrtjo je prejela tolažilno gotovost, sporočilo, da svetniki zmagujejo, ko odhajajo s tega sveta. Umrla je med sv. mašo, 23. julija 1373. Svojo smrt je združila z Gospodovo daritvijo. Njeno truplo so prepeljali v Vadsteno, ki leži ob velikem jezeru Vättern, na njegovem severnem delu, na pol poti med Göteborgom na JZ Švedske in Stokcholmom na JV Švedske. Njen grob je postal velika Božja pot kraljev in množic iz vse Evrope. Na tem kraju se vsako leto zberejo tudi Slovenci, ki živijo na Švedskem. Še isto leto, ko je umrla sv. Brigita, torej 1373, je Katarina Sienska nadaljevala njeno prizadevanje za vrnitev papežev v Rim ter za mir in edinost v Evropi. Njena hči Karin pa je postala prva predstojnica samostana v Vadsteni in bila razglašena za svetnico.

   Brigito, sicer katoličanko, so vzeli za svojo tudi protestantski Švedi. Po njej so poimenovali več bolnišnic, sirotišnic in različnih dobrodelnih ustanov. Brigita je bila, kot pravi eden od njenih življenjepiscev, »sonce in Kristusovo orodje, ki nam sveti in nas uči ter kaže pot h Kristusu.« Za svetnico je bila razglašena že leta 1391, papež Janez Pavel II. pa jo je leta 1999 razglasil za sozavetnico Evrope.

   OZNAKEduhovna miselMilan Knepnedeljska miselpapež Janez Pavel IIsv. Brigita Švedska

   Odgovori
6. Janez says:

   23. julija, 2021 at 9:33

   BODIMO BOGU VEDNO HVALEŽNI IN SE MU ZAHVALJUJMO ZA VSE !
   Pazimo, da v življenju ne pozabimo na hvaležnost do Očeta, ki nas je ustvaril in nam vse dal. Pa saj to že vemo mar ne?. Ampak ali kot kristijani resnično živimo po Evangeliju se vprašajmo? Smo hvaležni, da imamo hrano in pijačo za življenje ali nam je vse to kar samoumevno? Nismo, saj jo imajo vsi okrog vas, ne pa tisti v Afriki, ki so lačni in žejni vode in Božje Besede in čakajo na misionarje, kot je Pedro Opeka na Madagaskarju ali Mati Terezija v Indiji ali Ignacij Knoblehar ali Friderik Baraga, da bodo prišli k njim. Pa bi morali biti bolj hvaležni za vse darove Boga. Prišel bo čas, ko bodo ljudje spet lačni, ko bodo hvaležni za vsak košček kruha, ki ga bodo lahko pojedli. Zahvaljujmo se Bogu za hrano in vse darove, ki smo jih zastonj prejeli brez zasluženja. Vsaj pomislimo na to, da če bi se rodili kje drugje npr. v Afriki, ni nujno, da bi imeli hrane in vode ter Božje Besede Boga v izobilju.
   Smo hvaležni, da imamo otroke, starše, brate, sestre, prijatelje, službo, dom, posteljo in drugo? Nismo, saj jih ima lahko vsak okrog nas in nam je vse nekam samoumevno. Zakaj že? Pa še same skrbi in težave imamo z njimi. Če bi bili vsak dan hvaležni zanje, potem bi bili bolj odprti v odnosih z njimi, bolj pripravljeni na pogovor, več ljubezni bi jim dajali in prejemali od njih in manj bi bilo sporov, prepirov, lakote, bolezni, vojn in drugih podobnih dogodkov.

   Smo hvaležni, da imamo topel dom in zavetje pred mrazom, dežjem in neurjem? Nismo, saj vam pripada, ker smo si ga ustvarili z delom in denarjem. Pa bi lahko bili. Koliko brezdomcev, koliko beračev je prepuščenih ulicam, cestam, brez strehe nad glavo. In mi ali smo danes zanje kaj dobrega naredili kot usmiljeni Samaritani ali smo šli brezbrižno mimo ? Vse to bomo nekoč vprašani namreč koliko smo Ljubili in Dobrega Storili?! Vse smo zastonj prejeli, pa smo tudi zastonj dajali naprej pomoči potrebnim? Zahvaljujmo se Bogu za dan, ki smo ga danes preživeli z bližnjimi. Bodimo hvaležni za vse lepe trenutke in darove Boga, ki smo jih prejeli in dali drugim. Ali smo kaj lepega doživeli in kaj dobrega naredili za druge ljudi in reveže ter bolne in ostarele ter otroke se vprašajmo in naredimo vsak dan kaj lepega in dobrega drugim tako, da se vprašamo, kaj pa sem danes dobrega storil za druge ne le zase?. Žetev je obilna delavcev pa malo pomeni, da rabimo tako duhovnike in dejavne vernike v Cerkvi, da bomo z delom, molitvijo in dobroto živeli po Evangeliju našega Gospoda in širili dobroto in Ljubezen. In Gospod vidi v zadnjo kamrico našega srca in ve kaj rabimo, še preden ga prosimo.

   Nikoli ne vemo, ali je to naš zadnji dan v življenju na Zemlji. Zato pa je prav, da damo vse prejete darove in sposobnosti v dobra dela in pomagamo drugim in sebi na Zemeljski Poti k Njemu. Ko prejemamo svete Zakramente Cerkve prispevamo da smo čisti pred Bogom ali k zakramentalizaciji. Ko pomagamo drugim pomagamo sebi in prispevamo k Novi Evangelizaciji z Ljubeznijo in Dobroto. In noben ateist ne more tega ovreči, saj sta Božja Ljubezen, Odrešenje in Dobrota za vse Ljudi brez izjem. Hvala Ti Gospod za vse.

   Prirejeno in dopolnjeno na osnovi Žive Molitve Skupnosti krščanskega življenja

   Odgovori
7. Janez says:

   23. julija, 2021 at 9:30

   Bog me je poklical k popolni Ljubezni in služenje drugim

   Odpri mi oči, Gospod, da bom spoznaval Tebe v vseh svojih bratih in sestrah.
   Odpri mi ušesa, da bom slišal klice vseh tistih, ki potrebujejo mojo pomoč.
   Odpri mi srce, Gospod,da se bom naučil ljubiti svoje bližnje,kakor nas ljubiš ti.
   Daj mi svojega Svetega Duha,da ti bom zmogel vsak dan znova podariti svoje srce.
   Pomagaj mi da bom povsod razširjal Tvojo ljubezen, kjerkoli sem in kamorkoli grem.
   Nauči me tiste ljubezni,ki je vedno potrpežljiva, vedno prijazen.
   Nauči me tiste ljubezni, ki ni nikoli nevoščljiva,napuhnjena, sebična ali zamerljiva.
   Tiste ljubezni, ki okuša srečo v resniciin je vedno pripravljena odpuščati.
   Danes ti dajem svoje srce.
   Dajem ti svoje roke, noge, svoj glas,da boš lahko ti po meni v ta svet prinašal svojo Ljubezen.
   Daj, da bom mogel biti slaboten, a vztrajen odsev tvoje popolne Ljubezni.
   Daj mi Gospod Moč in Milost, da bom vztrajal na Poti k Tebi. Amen.

   Molitve Svete Matere Terezije

   Krščanstvo bo preživelo zaradi Dobrih, Usmiljenih in Pravičnih Ljudi, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Vero, z Ljubeznijo in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji in apostoli našega Boga in Ljubezni. V Bogu premorem vse kar potrebujem!
   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
8. Janez says:

   23. julija, 2021 at 9:24

   Premisleki o našem življenju ali Cogitationes de nostrae Vitae

   Ne preživi, kar ni bilo spočeto z ljubeznijo, kajti tisto, ki nikoli ne premine, ampak izžareva
   svojo večno luč, je ljubezen našega Boga in ljudi, kajti Bog je Ljubite se med seboj.
   Pomirja spore, blaži sovraštva plamen,mir povrne svetu in združi razdvojene.
   Popravlja krivice, je vsakomur v pomoč in nikomur ne zada rane.
   Bati se mu ni gorja prihodnjih dni, kdor jo na pomoč pokliče, živel bo varno in v miru večen.
   Ponavadi ni srečen tisti, ki sprejema, ampak tisti, ki predvsem daje in razdaja bližnjim.
   Človek pri tem preprosto da košček sebe. Prijazno dejanje, uporabno domislico,
   besedo priznanja, roko čez jarek razumevanja, dober predlog, nasvet ob pravem času.
   Vzameš malo iz razuma in malo iz srca, vse skupaj dobro zabeliš s prijaznostjo
   in položiš komu drugemu v premislek in srce. Razdana ljubezen je dobljena ljubezen.
   Če hočeš, da ti bodo odpuščali bližnji, odpuščaj tudi sam ljudem, kajti veliko mu bo odpuščeno, kateri veliko odpušča.
   Hvaležnost blagoslavlja in gre od enega človeka do drugega.
   Ne najdeš je med neomikanimi ljudmi.
   In pet lastnosti odlikujejo dobrega človeka: poštenje ga odreši tesnobe;
   modrost ga odreši dvomov;
   hrabrost ga odreši strahov in ljubezen
   ter dobrota pa ga odrešita egoizma ter mu pomagata najti smisel življenja,
   ki je v služenju bližnjim.

   In kadar molimo Njega, nam bo dano tisto, kar prosimo in kar On ve, da res potrebujemo.

   Gospod BOG nakloni nam tudi strpnost in ljubezen v družinah in pomagaj nam, da se bodo odnosi med zakonci zopet popravili. Pomagaj prosim, da se bodo imeli zakonci spet radi in da bo zasijalo sonce Tvoje Ljubezni v družinah. Kar je Gospod zvezal naj človek ne razveže. Amen.

   Iz teh stihov moč je podano iskreno sporočilo Dobrote in Ljubezni Gospoda našega Odrešenika, ki je polno lepote in globokih misli. Jezusov Evangelij je lahko samo dar Boga Ljudem, da nam v preprostih prilikah poda modrost in nauke. Vsa modrost in lepota sporočil v Evangeliju je Božja in je namenjena Ljudem. Človek česa takega ne bi bil nikoli zmožen napisati brez navdiha Boga v Staro in Novo Zavezo Svetega Pisma. Hvala Ti Gospod za vse. Pokazal si nam Pot Odrešitve. In kjer se imajo ljudje radi ter se razumejo si Ti zopet med nami. Prosimo Te za dobre odnose med ljudmi ter v vseh naših družinah in da bi naredili vse, da bo povsod ned ljudmi in v naših družinah zopet zavladal mir, ljubezen in razumevanje.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
9. Miro says:

   23. julija, 2021 at 9:07

   KAKO SPREMENITI SVET

   Stari modrec je pripovedoval o sebi: »Ko sem bil mlad, sem bil revolucionar. Boga sem prosil: ‘Gospod, daj mi moč, da bom spremenil svet.’ Ko sem prišel v srednja leta in spoznal, da je pol mojega življenja minilo, ne da bi spremenil eno samo dušo, sem začel moliti: ‘Gospod, daj mi milost, da bom spremenil tiste, ki prihajajo v stik z menoj: družino in prijatelje, in zadovoljen bom.’ Zdaj, ko sem star in so moji dnevi šteti, sem prišel do spoznanja, kako sem bil neumen. Moja edina molitev se sedaj glasi: ‘Gospod, daj mi milost, da spremenim samega sebe!’ Če bi tako molil že od samega začetka, bi najbrž ne zapravil svojega življenja.«

   Gospod, zbudi svojo Cerkev
   in začni pri meni.
   Gospod, daj, da povsod
   na zemlji zavlada mir
   in začni pri meni.
   Gospod, prinesi svojo ljubezen
   in resnico vsem ljudem
   in začni pri meni.

   Molitev kitajskega kristjana

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    23. julija, 2021 at 6:46

    “SVETA MATI CERKEV VERUJE IN UČI: BOGA, POČELO IN CILJ VSEH STVARI, JE MOGOČE Z NARAVNO LUČJO ČLOVEŠKEGA RAZUMA IZ STVARSTVA Z GOTOVOSTJO SPOZNATI” – ZNOTRAJ ZGODOVINSKIH RAZMER, V KATERIH ŽIVI, PA IMA ČLOVEK MNOGO TEŽAV PRI SPOZNAVANJU BOGA ZGOLJ Z LUČJO SVOJEGA RAZUMA (KKC)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    SPOZNANJE BOGA PO GLEDANJU CERKVE

    36 “Sveta mati Cerkev veruje in uči: Boga, počelo in cilj vseh stvari, je mogoče z naravno lučjo človeškega razuma iz stvarstva z gotovostjo spoznati” (1. vat. koncil: DS 3004; prim. 3026: BR 6). Brez te svoje zmožnosti bi človek ne mogel sprejeti božjega razodetja. Človek ima to zmožnost, ker je ustvarjen “po božji podobi” (1 Mz 1,26). Znotraj zgodovinskih razmer, v katerih živi, pa ima človek mnogo težav pri spoznavanju Boga zgolj z lučjo svojega razuma …

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/III-spoznanje-boga-po-gledanju-cerkve/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori