Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    NEKATERI ŠE GLEDAJO NA KRIŽ KOT NA OVIRO, DRUGI GA IMAJO ZA NOROST, JAZ PA SEM BOLJ KOT KDAJKOLI PREPRIČAN, DA JE KRIŽ BOŽJA MOČ ZA REŠITEV DRUŽBE IN POSAMEZNIKA (Martin Luther King)

    – Če se naši dnevi zmrače in so naše noči temnejše od najgloblje polnoči, pomislimo vselej na to, da je na svetu velika odrešujoča Moč. To je Bog.

    – Bog je vsemogočen. Lahko nam pokaže pot tam, kjer ne vidimo izhoda. Mračni včeraj lahko spremeni v svetel jutri.

    – Ne razlikujemo med pravičnikom ali krivičnikom, temveč med pravičnostjo in nepravičnostjo. Mi sicer sovražimo nepravičnost, vendar ljudi ljubimo, tudi če narede krivico.

    – Nekateri še gledajo na križ kot na oviro, drugi ga imajo za norost, jaz pa sem bolj kot kdajkoli prepričan, da je križ Božja moč za rešitev družbe in posameznika.

    – Za preštevilne kristjane se versko življenje omejuje na nedeljsko praznovanje brez vsakršne povezave s ponedeljkom.

    -Najsilnejša moč v boju za ljudi je trpljenje. Nezasluženo trpljenje je odrešenje. V trpljenju se skriva silna, preobraževalna moč.

    – Bog zna najti izhod iz brezizhodnosti. On spreminja včerajšnjo temo v jutrišnjo svetlobo in končno v žareči dan večnosti.

    (Martin Luther King, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Janez says:

    Papež Frančišek dne 21.2.2014: »Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni vera.«

    Na svetu je polno kristjanov, ki pogosto molijo z besedami naše veroizpovedi, a le-te zelo redko udejanjajo. Mnogo je učenjakov, ki teologijo katalogizirajo v zaporedno vrsto možnosti, ne da bi ta modrost nato imela konkretne odseve v njihovih življenjih. To je tveganje, pred katerim je sveti Jakob opozarjal že pred dva tisoč leti. Ali je danes morda kaj drugače?

    Glede tega se pogosto motimo tudi mi. Marsikoga slišimo reči, da ima veliko vere ali da verjame vse. A oseba, ki to reče, morda živi mlačno. Njena vera je kot neka verska teorija in ni živa v njenem življenju. To je vera brez učinkov (Usmiljenje, Dobrota, Ljubezen, Odpuščanje….) v življenjski praksi. Ko apostol Jakob govori o veri, govori prav o nauku, o vsebini vere. Toda mogoče je poznati vse zapovedi, vse prerokbe, vse verske resnice, a če vse to ni udejanjeno, če se ne pretvori v dela, ne služi ničemur. Veroizpoved lahko molimo tudi teoretično, celo brez vere; mnogi so, ki delajo tako. Imeti vero, ne pomeni poznati, temveč pomeni sprejeti in udejaniti v življenju Božje sporočilo, ki ga je prinesel Kristus z Evangelijem. Bog je Ljubezen, ki je najvišja zapoved. In vse darovane talente moramo darovati v dobro drugih, ne jih pa zadržati zase tako, da jih ne uporabimo za ljudi..

    V evangeliju najdemo dve znamenji, ki razkrivata, kdo ve za tisto, kar je treba verovati, pa nima vere. Prvo znamenje je ‘kazuistika. To predstavljajo tisti, ki so Jezusa spraševali, ali je dovoljeno plačati davek in kateri od sedmih bratov moža bi se moral poročiti z njegovo ženo, ko je ostala vdova. Drugo znamenje pa je ‘ideologija’. To so kristjani, ki vero razumejo kot sistem idej. Ti so obstajali že v Jezusovem času. Apostol Janez o njih pravi, da so antikristi, da so ideologi vere. Tako so ti, ki padejo v kazuistiko in tisti, ki padejo v ideologijo, kristjani, ki poznajo nauk, vendar brez prave vere, kot demoni. S to razliko, da demoni trepečejo, le-ti pa ne. Živijo mirno.

    So pa tudi taki, ki ne poznajo nauka, a imajo veliko vero. Tudi zanje najdemo zglede v evangeliju. Med njimi je Kanaanka, ki s svojo vero doseže ozdravitev hčerke, ki je bila žrtev obsedenosti. Samarijanka, ki odpre srce, ker ni srečala abstraktnih resnic, temveč Jezusa Kristusa. In slepi, ki ga je Jezus ozdravil in so ga farizeji ter pismouki nato zasliševali, on pa preprosto poklekne in časti tistega, ki ga je ozdravil. Ti trije kažejo, kako sta vera in pričevanje neločljiva. Vera je srečanje z Jezusom Kristusom, z Bogom. Tu se rodi in te nato pripelje v pričevanje. Apostol želi reči to: vera brez del, vera, ki te ne zajame, ki te ne pripelje v pričevanje, ni vera. So besede in nič več kot besede.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.2.2014)

    Papež Frančišek nas opozarja v prispevku pred teoretično Vero brez dobrih del. Vera brez del so le besede. Vera je srečanje s Kristusom in udejanjanje Evangelija v Življenju. Lahko vse predpise in spise ter prerokbe znamo na pamet, pa če nismo to prelili v dela in Ljubezen za uboge v življenjski praksi nismo sledili Božji Volji. Vsak mora premisliti in preveriti ali dela prav. Vsak bo pred Bogom odgovarjal ali je dovolj Ljubil in služil drugim in spolnjeval Božjo Voljo in Evangelij v Življenju in delih. Nimam pravice ničesar več dodati. Kdo pa sem jaz, da bom pametoval, ki brez Boga ne morem storiti NIČ? Vsakdo odgovarja zase, kako živi, moli, veruje in dela pred Bogom, ki vse vidi in vse ve. Če smatrate, da delate prav sem zadovoljen in miren v srcu. Jaz bom v molitvi Svetemu Duhu in Bogu prosil za Vodstvo in Usmeritev, da bom hodil po Poti za Kristusom. Bog je Ljubezen. Z Bogom ni mogoče trgovati in se pogajati, da smo sicer deklarativno kristjani, dejansko pa ne živimo v polnostim po Jezusovih postavah in Evangeliju., ki so jasno povedani in zapisani. Zato nimamo izgovora. Naša Vera v Boga naj nam pripomore, da bomo vedno pravično živeli, molili in delali dobra dela, služili drugim, bili misijonarji Evangelija ter spolnjevali Božjo Voljo z Ljubeznijo in Usmiljenjem.

    P.s.: Tudi molitev, pravi magister teologije Boštjan Hari, je učinkovita in uspešna takrat, ko dobro vpliva na našo pravičnost, dobroto, usmiljenost in pripravljenost pomagati bližnjim, ki so v težavah in rabijo samaritansko pomoč ljudi. Dobrim ljudem, ki spolnjujeo Božjo Voljo tako vse pripomore, da delajo in živijo pravično, so skromni, bogaboječi in dobri.

    Vera brez del je mrtva: Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,14-24.26)

  3. Miro says:

    UBOGI JAZ! – ZAKAJ JE SAMOPOMILOVANJE SMRTONOSEN STRUP IN TRI ZDRAVILA ZANJ – BOG NAM PONUJA BOLJŠE STVARI, KOT SO NAVLAKA IN ODVISNOSTI, KI NAM JIH DAJE SAMOPOMILOVANJE – BODIMO ODGOVORNI IN RAVNAJMO PRAVILNO (Aleteia)

    Ste že slišali tole? Ubogi jaz! Ubogi jaz! Natoči mi še en kozarček! (Op. prev. – v angleščini gre za igro besed: Poor me! Poor me! Pour me another drink!) Anonimni alkoholiki (AA) to duhovito domislico uporabljajo kot opozorilo proti samopomilovanju.

    Toda niso samo oni tisti, ki nas svarijo pred tem. Pisatelj John Gardner takole piše: »Samopomilovanje je daleč najbolj škodljivo nekemično mamilo: od njega smo odvisni, dá nam trenutno zadovoljstvo in žrtev loči od stvarnosti.«

    JEZUS Z NAMI NOSI NAŠA BREMENA

    Sveto pismo nam ponuja alternativno pot. V Jezus pravi:

    »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko. (Mt 11, 28-30)

    SAMOPOMILOVANJE nam govori, da smo sami, SVETO PISMO pa nam pravi, da nismo sami in da smo ljubljeni. Kako naj ubežimo samopomilovanju, ko pa čutimo, kako vre v nas? Naredimo lahko sledeče tri korake:

    – Iščimo Božjo voljo in ne svoje volje, še posebno, ko trpimo.
    – Izkoristimo vsakršno duhovno pomoč, še posebej Sveto pismo in zakramente.
    – Molimo križev pot in rožni venec sedmih žalosti.

    Bog nam ponuja boljše stvari, kot so navlaka in odvisnosti, ki nam jih daje samopomilovanje. Bodimo odgovorni in ravnajmo pravilno.

    Celoten prispevek na:
    https://si.aleteia.org/2020/06/10/zakaj-je-samopomilovanje-smrtonosen-strup-in-3-zdravila-zanj/

  4. Janez says:

    ČLOVEKU JE POTREBNO POLEG SLUŽENJA, DELA TUDI GOREČA MOLITEV, VERA, TIŠINA IN DUHOVNOST
    Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi, pesimističnimi pričakovanji
    če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
    kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
    Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
    Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
    kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
    Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi
    ter strahove ne vlecite v naslednji dan, da začnete nov dan znova ter jih prenesite na Boga.
    Zakoni in družine ter znanstva z drugimi ljudmi okoli nas lahko zaradi vašega negativizma in pesimizma razpadejo,
    prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
    ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.
    Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
    Bog je Ljubezen, Usmiljenje, Dobrota in Odrešenje, ki nam hoče le dobro.
    Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice ter se smiliti samemu sebi in obupovati!.
    Pojdite in naredite kaj dobrega, vzemite stvari v svoje roke, molite in služite ter pomagajte in Bog bo prišel k vam!
    Naredite spremembo in spreobrnite se v vedrega in dobrega kristjana, ki je Svetla Luč Dobrote in zato magnet za ljudi.
    Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte, posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo, prekopljite gredice in posadite rože in zelenjavo, očistite stanovanje in skuhajte kaj dobrega za koga.
    Fizična sprostitev vam bo prinesla mir, in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma,
    da se duh okrepča in da šesimizem oddide stran in vas napolni svetkloba Dobrote in Usmiljenja.
    Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
    In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
    Zmolite k Njemu in se pomirite. Pogovorite se z Njim. Naredite nekaj dobrega za druge in zase.
    Bodite veseli in polni Radosti, ko greste med ljudi, prinašajte jim Optimizem in Luč Upanja!
    DARUJTE JIM UPANJE, VESELJE IN NASMEH,
    da jim prinesete Božji Mir in Toplo Sonce Božjega Usmiljenja in Očetove Ljubezni.
    Naš Bog je Ljubezen, ki nas ima Vedno Rad!
    Amen.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim(Bund ohne Namen). Že objavljeno in nekoliko dopolnjeno.

    Psalm 62,6 Le pri Bogu se umiri moja duša, kajti od njega je moje upanje.

  5. Miro says:

    »EVHARISTIJA POSTANE ZA NAS NE SAMO HRANA ZA NAŠE DUŠE, AMPAK TUDI SPODBUDA LJUBEZNI DO BRATOV, KI POTREBUJEJO POMOČ, RAZUMEVANJE IN SOLIDARNOST.« (Pavel VI.)

    »KRISTJANI SO PO EVHARISTIJI DELEŽNI JEZUSOVEGA POSLANSTVA: TOREJ MORAJO SPREJETI ŽIVLJENJSKI SLOG, KI JE V TEM, DA SO KRUH, RAZLOMLJEN ZA DRUGE.« (Philip j. Rosato)

    V razmislek pa še druge pomembne misli o sveti evharistiji na:
    http://www.fejstbog.si/index.php/okus-svetosti/321-misli-o-evharistiji

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Na tej spletni strani je v nekaterih prispevkih že omenjen brat Jaro. Ja, njegov “fejstbog” je super. Hvaležni smo mu tudi za izbor zgoraj navedenih misli o sveti evharistiji.

  6. Hvala says:

    EVHARISTIJA JE SMISELNA, ČE JE POVEZANA Z BOŽJO BESEDO IN ŽIVLJENJEM IZ NJE

    NE ŽIVIMO ZATO, DA NAM JE UDOBNO, AMPAK ŽIVIMO POLNO IN DAJEMO ŽIVLJENJE DRUGIM

    ČLOVEK NAJ NE ŽIVI, DA BI SE NASITIL, AMPAK DA BI KAKOR JEZUS DAJAL SEBE V HRANO DRUGIM
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ljudje bi radi jedli kruh in bili siti. Za Jezusom so hodili, ker jim je dajal kruha, ki ga sicer niso tako z lahka zaslužili. Jezus jim spregovori o kruhu, ki je več kot mana, ki jim jo je dal Mojzes. Pravi: »Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Ljudje so bili takoj za takšen kruh, a za tem se skriva predvsem želja po udobju in brezskrbnosti. Zaslužiti za osnovno hrano je bilo pravzaprav takrat cilj vsakega dela. Kako lepo, da bi odpadla takšna skrb! Jezus pa obrača pogled. V »ponudbi« kruha, ki je več kot golo preživetje, napoveduje skrivnost svoje smrti in vstajenja. S tem pa ponuja popoln obrat v človeku. Človek naj ne živi, da bi se nasitil, ampak da bi kakor Jezus dajal sebe v hrano drugim. Živeti tako, da bi kakor pšenično zrno »padli v zemljo« in obrodili sad. Hrana pomeni pri Jezusu izziv za darovanje, ne potešitev, ki omogoča počitek. Opozarja na zgrešeno logiko čisto vsakdanjega odnosa do hrane. Ne živimo zato, da bomo jedli, ampak jemo zato, da bomo živeli. Ne živimo zato, da nam je udobno, ampak da živimo polno in dajemo življenje drugim.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/n20-ziveti-iz-evharistije

  7. Miro says:

    ZAKRAMENT EVHARISTIJE – RAZLIČNA IMENA TEGA ZAKRAMENTA: EVHARISTIJA, GOSPODOVA VEČERJA, LOMLJENJE KRUHA … (KKC)

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Katekizma katoliške Cerkve uvaja v skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

    Molimo:

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    IMENA TEGA ZAKRAMENTA

    1328 Neizčrpno bogastvo tega zakramenta se izraža v različnih imenih, ki mu jih dajemo. Vsako od teh imen kliče v spomin njegove posamezne vidike. Imenujemo ga:

    Evharistija, ker je dejanje zahvale Bogu. Besedi “eucharistein” (Lk 22,19; 1 Kor 11,24) in “eulogein” (Mt 26,26; Mr 14,22) spominjata na judovske blagoslove, ki razglašajo – predvsem med obedom – božja dela: stvarjenje, odrešenje in posvečenje.

    1329 Gospodova večerja (prim. 1 Kor 11,20) ker gre za obed, ki ga je Gospod imel s svojimi učenci na večer pred svojim trpljenjem, in za predujem (anticipacijo) Jagnjetove poročne gostije (prim. Raz 19,9) v nebeškem Jeruzalemu.

    Lomljenje kruha, ker je ta obred, lasten judovskem obedu, uporabljal Jezus, ko je kot mizni starešina blagoslovil in razdelil kruh …

    Več o tem na:
    http://www.marija.si/gradivo/kkc/ii-imena-tega-zakramenta/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Ker se vrsti precej člankov, ob tem spomnimo še na en izjemno pomemben prispevek o sveti evharistiji iz KKC, z naslovom:

      PRESVETA EVHARISTIJA OBSEGA VES DUHOVNI ZAKLAD CERKVE, KRISTUSA SAMEGA, NAŠE VELIKONOČNO JAGNJE (glej današnjo objavo ob 7:51).

  8. Hvala says:

    KAKO BI IZGLEDALO MARIJINO ŽIVLJENJE, ČE BI SLEDILA DOMU-SVOJIM STARŠEM, NE BOGU?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    – Ostala bi doma in se poročila z Jožefom,

    – Zavrnila bi božje povabilo, da postane božja mati,

    – Ne bi iskala drugega, kot tisto, kar je že poznala.

    – Njun zakon bi bil povprečen, brez pretresov in brez stisk, a tudi brez izredne veličine.
    ———————————————————————————————————————————————————

    Jezus na nek način govori o plačilu tega sveta in o Njegovem plačilu. Poglejmo to dvoje.

    Kakšno plačilo iščemo? Trenutno, v lagodju, da nič ne bo potrebno, da bomo dobro izpadli in nas bodo ljudje pohvalili.

    Kako plačilo obljublja Jezus? Večno veselje, tisto najgloblje, trajno, ki presega vsa naša pričakovanja, a ni hitro dosegljivo in v polnosti pride šele v večnosti

    Marija ne išče tistega miru, v katerem ji ne bo potrebno storiti nič več, ampak išče samo eno: večno veselje, božje kraljestvo, ki je že tu, pot do njega pa je pot za Jezusom. Marija to novo plačilo sprejema z izbiro med tem, kar se je naučila od staršev in med tem, kar ji ponuja Jezus. Njeno plačilo se ves čas pomika iz sedanjih predstav v večnost. Kako to dosega? Tako, da razmišlja, išče odgovore, se sprašuje, deli svoje veselje, se ne prestraši naporov, presega vse svoje predstava – presega svoj dom in se ne boji biti čudna. V naporu sledi Jezusu in zaupa, da jo bo Bog uslišal, če ga bo vztrajno prosila.

    Stopimo na pot za Jezusom tudi mi. Na pot preseganja lastnega doma, na pot tosvetnega nemira, pot večnega plačila! Marija hodi z nami!

    http://arhiv.mirenski-grad.si/n13-hoditi-za-jezusom
    ——————————————————————————————————————————————————-

    Iz vseh pojasnil in napisanih člankov na tej internetni strani mislim, da je sedaj razumljivo: KAKO IZGLEDA ŽIVLJENJE Z JEZUSOM. ON JE NAROČIL HODITI PO OZKI, HRAPAVI POTI. DVEMA GOSPODARJEMA NE MOREŠ SLUŽITI, ALI GREŠ PO OZKI, TRNOVI POTI, ALI PA IZBEREŠ ŠIROKO, LEPO TLAKOVANO CESTO, KI VODI V POGUBO.

    ALI BOŠ IZBRAL DEROČI TOK , SESTAVLJEN IZ NASPROTOVANJA, NERAZUMEVANJA , NEODOBRAVANJA LJUDI, OPRAVLJANJA LJUDI ALI PA SE PODAŠ V MIRNO, POČASNO VODO IN ŽIVOTARIŠ S SVOJIM ČOLNOM POSVETNOSTI DO KONCA ZEMELJSKEGA ŽIVLJENJA, GLEDAJOČ VEDNO NA LJUDI, KAJ BODO REKLI, KAKO BI NAJBOLJ UGAJAL NJIM itd…

    Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! 23 Razveselite se tisti dan in poskočite od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki.
    24 A gorje vam, bogataši,
    kajti svojo tolažbo že imate.
    25 Gorje vam, ki ste zdaj siti,
    kajti lačni boste.
    Gorje vam, ki se zdaj smejete,
    kajti žalovali in jokali boste.
    26 Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!« (Lk 6, 24-26)

  9. Hvala says:

    ČE MI RAZDOR NE ZADAJA BOLEČINE, POTEM BO MOJA MOLITEV POBOŽNA LIMONADA, ČE BOM SPLOH MOLIL

    http://arhiv.mirenski-grad.si/taxonomy/term/43/0?page=34

  10. Hvala says:

    OTOPELOST SRCA

    SREČANJE S KRISTUSOM MI BO PRINESLO LEPOTO IN VEDRINO IN VESELJE IN SREČO
    SAMO ENE STVARI SE NE SME USTRAŠITI: MORDA JE PRIPRAVIL SREČANJE Z MENOJ NA KRIŽU. ON IZBIRA, NE JAZ
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ZAVIST JE KAKOR RAK, VSE RAZJE

    ZARADI ZAVISTI JE MORAL NA KRIŽ CELO BOŽJI SIN, JEZUS KRISTUS

    KDOR OBLEŽI NA BLAZINAH SVOJE KOMODNOSTI, SAMOVŠEČNOSTI, ZALJUBLJENOSTI VASE, TA BO OSTAL SIROTA. NERABEN ZA ŽIVLJENJE

    TREBA JE STATI NA LASTNIH NOGAH, STOPATI PO “OZKI” POTI, PO “HRAPAVI” CESTI. TAKO JE NEZMOTNO SVARIL KRISTUS

    S plešočim korakom iti skozi življenje pomeni, da nismo razumeli njegovega smisla.

    Šumno veseljačenje, droge, seksualno izživljanje, hlastanje za trenutnim užitkom – je le beg. Beg pred pristnim življenjem.

    V tem je tragika večjega dela mladine tostran in onstran zaves: la dolce vita.

    Nič več ni sveto, ni meje med poštenim in nepoštenim. Izginil je pojem greha.

    Najusodnejši je vdor uživanjaželjnosti v »presveto«. Tudi Kristus, tudi Bog naj še imata svojo ceno, kolikor služita programu »la dolce vita«.

    Zavist je kakor rak, vse razje.

    Človeka privede prav do zlobnosti. Zaradi zavisti je moral na križ celo božji Sin, Jezus Kristus.

    Ko tolikokrat v življenju trčim ob to »srčno bolezen«, moram biti sam čuječ.

    Večkrat si moram dati jasen odgovor na naslednja vprašanja: Se znam veseliti uspeha drugih?

    Mirno in s plemenitim veseljem prenesem, da me prekašajo? Jim nikdar ne podtikam slabih namenov, prehitro sumničim, obsojam?

    Skušam zmanjšati njihov ugled z opravljanjem, pretiravanjem, enostranskim prikazovanjem, celo obrekovanjem?

    Kdor obleži na blazinah svoje komodnosti, samovšečnosti, zaljubljenosti vase, ta bo ostal sirota. Neraben za življenje.

    Treba je utrditi ramena, treba je stalnega urjenja, da si zmožen stopiti v areno.

    Treba je stati na lastnih nogah, stopati po »ozki« poti, po »hrapavi« cesti. Tako je nezmotno svaril Kristus.

    Življenju je treba dati vsebino, vrednost.

    Le tako boš postal opora drugim, ki jih boš srečaval. Mnogi te bodo potrebni.

    In bodo propadli, če jim ne ponudiš svoje krepke roke!

    Okvir brez slike – je človek z načičkano zunanjostjo, pa brez notranje vsebine.

    Ne dajmo se zapeljati.

    Človeka sodijo po zunanjosti, po tem, kar ima, le ljudje brez duha. Resni ljudje pa za vso zunanjostjo iščejo notranjo globino.

    Človek ni velik po tem, kar ima – ne le denar, tudi znanje jezikov, obvladanje tehnike.

    Človek je velik po tem, kar je.

    Čim plemenitejša duša, čim globlja osebnost, tem večji je človek.

    Za to notranjo – božjo – globino je vredno dati vse. In kaj je z menoj?

    Lepa duša, vedra duša, ki izžareva veselje in srečo – to bi morala biti duša vsakega kristjana.

    To bi morala biti vsak dan moja duša! In če ni? …

    Nekdo me čaka. Zato je prišel, da me osreči. Sam je rekel; da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju.

    Srečanje s Kristusom mi bo prineslo lepoto in vedrino in veselje in srečo.

    Samo ene stvari se ne smem ustrašiti:

    Morda je pripravil srečanje z menoj na križu.

    On izbira, ne jaz.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/taxonomy/term/43/0%26page=31

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja