Članki za dušo

13.630 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   4. marca, 2020 at 23:14

   Da bi današnji zakonci živeli v čim lepši harmoniji, nek duhovni pisatelj daje tele nasvete:
   1. Velikodušno izpolnjuj želje svojega zakonca.
   2. Opominjaj – kritiziraj redko in vedno z ljubeznijo.
   3. Če moraš nekoga zanemariti, to ne sme biti nikoli mož al žena!
   4. Razveseli sozakoneca -potrudi se, da bo pogosto sijal od sreče.
   5. Srečujta se kot Adam in Eva, ko sta se prvič videla – z ljubeznijo.
   6. Vsaj en kompliment na dan je bolj pomemben kot vitamini.
   7. Nikoli ne bodita oba naenkrat jezna.
   8. Ko se zmotiš, se opraviči –vse spore rešita pred sončnim zahodom.
   9. Nikoli, nikoli ne govori o preteklih napakah.
   10. Molita skupaj in se zavedajta, da sta eno v Kristusu.
   11. Nikoli, nikoli ne zahtevaj in ne daj kar Bog prepoveduje.
   12. Za prepir sta potrebna dva. Ti vedno lahko odvzameš enega.
   13. Ne vpij – nikoli ne kriči – le kadar gori hiša.

   http://zupnija-lipoglav.rkc.si/

   Odgovori
2. Janez says:

   4. marca, 2020 at 21:08

   Je Jezus naša edina pot do Nebes? Da res je tako, saj obstajajo za to podlage v Svetem pismu!
   »V bistvu sem dobra oseba, zato bom najverjetneje šel v nebesa.« »Prav, nekaj počnem tudi slabega, ampak večino stvari delam dobrih, torej bom šel v nebesa.« »Bog me ne bo poslal v pekel samo zato, ker ne živim čisto po Svetem pismu. Časi se spreminjajo!« »Samo najslabši ljudje, kot so morilci in nadlegovalci ljudi, otrok ter drugi hudobneži gredo v pekel.« To so tipična razmišljanja večine ljudi, toda resnica je, da so to vse laži. Satan, vladar sveta, podtakne takšne misli v naše glave.

   On in vsi ostali, ki mu sledijo, so Božji sovražniki (1 Peter 5:8). Satan se vedno pretvarja, da je dober (2 Korinčanom 11:14) in ima v oblasti vse misli, ki niso od Boga. »Satan je zaslepil misli tistim, ki ne verujejo. Tako ne morejo videti veličastnega razsvetljenja božjih misli, ki sijejo mimo njih. Ne razumejo sporočila o Kristusu, ki je sam podoba Boga.« (2 Korinčanom 4:4) Zmotno je misliti, da Bog ne opazi manjših grehov in da je pekel rezerviran samo za najhujše grešnike. Vsak greh posebej nas razdvaja od Boga, četudi gre le za majhno, nepomembno laž. Vsi so že grešili in nihče ne zna po lastni poti do nebes (Rimljanom 3:23). Naša pot do nebes ni odvisna od tega, če smo storili več dobrega kot slabega; če mislimo tako, potem bomo vsi pogubljeni. »In če bi bili rešeni po Božji milosti, potem to ne bi bilo zaradi njihovih dobrih del. Ker če bi bilo tako, potem bi Božja milost ne bila več milost.« (Rimljanom 11:6) Nič takega ne moremo narediti, da bi si lahko prislužili pot do nebes. (Tit 3:5) »V božje kraljestvo lahko vstopiš le skozi ozka vrata. Pot v pekel je široka in vrata za tiste, ki izberejo lažjo pot, so široko odprta.« (Matej 7:13) Četudi bi vsi živeli pregrešno življenje in bi zaupanje v Boga ne bilo priljubljeno, nam tega Bog ne bi mogel oprostiti. »Živel si tako kot ves svet; ubogal si Satana, mogočnega oblastnika zraka. Ta zdaj deluje v sinovih neposlušnosti.« (Efežanom 2:2)

   Ko je Bog ustvaril svet, je le-ta bil popoln. Vse je bilo dobro. Potem je ustvaril Adama in Evo in jima dal svobodno voljo, da bi se sama odločila, ali bosta ponižna Bogu ali ne. Toda Adam in Eva, prva človeka, ki jih je Bog ustvaril, sta se podredila skušnjavi, ki jo je povzročil Satan in sta grešila. To ju je odtujilo od Boga, zato nista mogla nikoli več imeti pristnega odnosa z njim (tako tudi mi, potomci Adama in Eve, še danes ne moremo imeti bližnjega odnosa z Bogom). Ker Bog je popoln in svet in ne more živeti z grehom. Mi smo grešniki in ne moremo živeti brez grehov; vendar pa je Bog obljubil, da bomo lahko z njim združeni v nebesih: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16) »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Jezusu Kristusu.« (Rimljanom 6:23) Jezus se je rodil, da bi nas naučil prave poti in da bi umrl za naše grehe, da nam ne bi bilo treba umreti. Tri dni po njegovi smrti je zmagoslavno vstal iz groba. Premostil je praznino med Bogom in človeštvom, da bomo nekoč tudi mi lahko imeli oseben odnos z Njim, če bomo le verjeli vanj.

   »Večno življenje je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Večina ljudi verjame v Boga, še celo Satan. Toda, da bi prejeli zveličanje, se moramo obrniti na Boga, imeti z njim poseben odnos ter mu slediti in se odreči grehu. Zaupati moramo v Jezusa, z vsem kar imamo in kar delamo. »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike.« (Rimljanom 3:22) Sveto pismo nas uči, da ni druge poti zveličanja kakor preko Kristusa. Jezus v Janezovem evangeliju 14:6 pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.«

   Jezus je edina Pot Zveličanja, ker je on tisti, ki je trpel zaradi naših grehov. (Rimljanom 6:23) Nobena druga religija ne uči globine in resnosti greha ter njegovih posledic. Nobena druga religija ne ponuja Odrešitve vseh ljudi, ki nam jo lahko nudi Jezus Kristus. V nobeni drugi religiji ni Bog postal človek in s tem odrešil svet. Jezus je moral postati Bog, da nas je lahko odrešil. Moral je postati človek, da je lahko umrl. Zveličanje je mogoče edino po veri v Jezusa Kristusa. »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« (Apostolska dela 4:12)

   gotquestionsJezusedinapot

   Odgovori
3. Miro says:

   4. marca, 2020 at 18:22

   O RAZLOČEVANJU DUHOV- STAR JUDOVSKI REK PRAVI: »NE DAJAJ OTROKU DARIL, DOKLER ŠE NE LOČI MED KAMNOM IN OREHI!«

   Razločevanje je umetnost prepoznavanja, v katero smer vodijo želje srca. Pomeni presejati, razlikovati, združevati in sestavljati različnost v harmonijo. To ne pomeni deliti, temveč razumeti vsako stvar v njenem odnosu do drugih. Če delitev prinaša smrt, razlikovanje vodi v življenje. Kaj bi se zgodilo, če bi bila glava ločena od ramen, ali če se od ramen ne bi razlikovala? Razlikovanje je pogoj za življenje: vsaka stvar obstaja, ker se razlikuje od Boga. Nasprotno od razlikovanja je zmeda, kaos. Običajno je naše notranje življenje mešanica nasprotnih si čustev in občutij. Dokler jih ne znamo razlikovati, duhovno ne obstajamo. Razlikovati eno stvar od druge pomeni, da postajamo osebe, sposobne človeških, svobodnih in odgovornih dejanj. Brez razločevanja človek ne deluje, ampak ga razni vzgibi in impulzi mečejo sem in tja. Star judovski rek pravi: »Ne dajaj otroku daril, dokler še neloči med kamnom in orehom!« (odlomek iz prispevka Razločevanje duhov, pater Janez Poljanšek).

   Več o tem na https://www.jezuiti.si/wp-content/uploads/2010/10/Razlocevanje.pdf

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   4. marca, 2020 at 16:17

   VSAKA MOLITEV JE PROŠNJA ZA KRUH IN EVHARISTIJA JE KRUH!

   Kako je Jezus navzoč v evharistiji? Jezus Kristus je navzoč v evharistiji na edinstven in neprimerljiv način. Navzoč je namreč resnično, stvarno in bistveno: s svojim telesom in svojo krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom. V evharistiji je torej ves Kristus, Bog in človek, navzoč na zakramentalen način, to je pod evharističnima podobama kruha in vina (vir: KKC).

   – Evharistija je forma Cerkve, njen model,
   kjer se vedno prazni, da bi v polnosti sprejela
   Kristusovo podobo in pečat Svetega Duha.
   (Jesús Castellano Cervera)

   – Vlij v nas, o Bog, Duha svoje ljubezni,
   da bi, nahranjeni z enim kruhom življenja,
   bili eno samo srce in ena sama duša.
   (Rimski misal)

   – Ko naša telesa sprejmejo evharistijo,
   niso več uničljiva, ker imajo upanje
   na večno vstajenje.
   (Irenej iz Lyona)

   – Vsaka molitev je prošnja za kruh
   in evharistija je kruh.
   Naše življenje zahteva eno samo stvar:
   zemeljsko in nebeško hrano.
   Evharistija vsebuje njega, ki daje vse,
   »živi kruh, ki je prišel iz nebes« (Jn 4,41).
   (Antonin Dalmace Sertillanges)

   Vir: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji,
   zbral Vilhelm Mühs

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Janez says:

   4. marca, 2020 at 12:06

   Mag. Teologije Boštjan Hari (Zavod Kerigma): krajši povzetek intervjuja
   Zanimivo je, da ste svoje izkušnje in znanje zbrali tudi v knjigi »Božja ljubezen odpušča in ozdravlja«, ki je na neki način tudi priročnik za dobro spoved.
   Namen knjige oz. priročnika Božja ljubezen odpušča in ozdravlja je, da bi ljudje spoznali pravo podobo Boga, ki je brezpogojna ljubezen. Ko človek enkrat spozna in izkusi, da je od svojega Stvarnika brezpogojno ljubljen, se ga neha bati in se sramovati pred njim, potem ko (z)greši. Z zavestjo, da je brezpogojno ljubljen, si upa pred njim postajati vse bolj iskren, »nag«, ko mu priznava svoje grehe. Iskreno kesanje pred Bogom za vse slabo (brez iskanja izgovorov in opravičil) – to je vse, kar nasprotuje ljubezni do njega, sebe in bližnjega – je edina pot do duhovnega ozdravljenja. Ljudje se ne zavedamo, da je greh v našem telesu kot duhovna bolezen, kot duhovni virus ali bakterija, ki prej ali slej povzroči negativne posledice tudi na naši duševni oz. telesni ravni. Smo v kulturi kulta zdravja. Vse bi naredili za telesno in duševno zdravje, zanemarjamo pa temeljno in najpomembnejše, duhovno (sprava z Bogom), ki nam ga lahko podari le Bog v svoji odpuščajoči ljubezni, potem ko mu svoje »padce/stranpoti« iskreno in skesano priznavamo. Želim si, da bi priročnik vsem bralcem, kristjanom, katoličanom, pastoralnim delavcem, pomagal, da bi k zakramentu ozdravljenja – sprave pristopali z iskrenim, ponižnim in karseda skesanim srcem. Ob tem si želim, da bi vsak bralec spoznal katoliški pogled na sodobne ponudbe odrešenja, ki se skrivajo za mnogimi vzhodnjaškimi tehnikami (joga, reiki itd.), alternativnimi zdravilskimi tehnikami celostnega zdravja itd.; da bi odkrili zdravilno moč Božje odpuščajoče ljubezni, ki želi preko zakramenta sprave očistiti naša srca, jih ozdraviti ter nam dati moč, da se lahko borimo proti zlu v nas samih in okrog nas.

   Med vašimi področji je tudi notranje ozdravljenje. Med drugim ste doslej organizirali že kar nekaj seminarjev ob koncih tedna na to temo. Kaj dejansko pomeni notranje ozdravljenje?
   Notranje ozdravljenje je v bistvu čustveno ozdravljenje. Jezus je med drugim prišel zato, da ozdravi ranjena, pobita, zlomljena srca (prim. Iz 61,1; Ps 147,3). Vsi ljudje smo tako ali drugače ranjeni zaradi »nepopolnih« medosebnih odnosov. Eni bolj, drugi manj. Posledično so v našem srcu bolečine, ki jih mnogokrat ne znamo ubesediti ali pa se jih sploh ne zavedamo, in vplivajo na naše obnašanje in odzivanja v medosebnih odnosih. Velikokrat se počutimo in sprašujemo kot sv. Pavel: »Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim« (Rim 7,15). Ti seminarji so vsebinsko sestavljeni iz dveh delov. V prvem delu se posvetimo predvsem podobi Boga in svojemu odnosu do njega, v drugem delu pa našim medosebnim odnosom. Udeleženci imajo možnost, da si vzamejo konec tedna samo zase, da sp(prep)oznajo svoje najgloblje bolečine in se z njimi soočijo, imajo čas za osebno refleksijo in molitev, osebni pogovor in dobro, poglobljeno spoved. Tistim, ki imajo resne duševne in telesne težave, je na voljo tudi zakrament bolniškega maziljenja. Ob tem pa program vsebuje tudi skupne molitve in prošnje k Bogu za ozdravljenje posameznega obdobja življenja. Namen seminarja je, da se posameznik spravi z Bogom, da se v srcu spravi z bližnjimi, ko jim odpušča in jih prosi odpuščanja, ob tem pa ima posameznik še čas za druženje z Jezusom, ki želi vstopiti v naša ranjena srca in jih ozdravljati. Menim, da bi moral vsak posameznik vsaj enkrat v življenju iti skozi takšen ali podoben program.

   Dandanes se govori o nekakšnem »trgu religij«, kjer je krščanstvo le ena od izbir, medtem pa v naš civilizacijski prostor prodira islam. Ali obstaja racionalen razlog, zakaj naj bi bil človek dejaven kristjan, ki vsak dan moli in bere Sveto pismo?
   Krščanstvo je za mnoge nekristjane, na žalost tudi prenekatere kristjane in ljudi »zunaj« cerkvenega življenja religija, ki jo dojemajo kot nekaj zastarelega, pravljičnega, nerealnega, neaktualnega, brez smisla za tukajšnje življenje, saj obljublja srečo in blagoslov šele v posmrtnem življenju. Še več, križ in križani sta mnogim v pohujšanje, ne v radost in blagoslov. Mnogi Jezusa doživljajo kot nekega starodavnega čudodelnika, zdravilca, človeka, ki je po krivici umrl in se bistveno ne razlikuje od drugih začetnikov svetovnih religij. Eden glavnih razlogov za takšno razmišljanje je zagotovo nepoznavanje Jezusa, Boga. Zaradi tega tudi danes doživljamo podobno kot Božje ljudstvo v SZ: Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja (Oz 4,6). Božje ljudstvo propada, ker ne pozna pravega Boga. Kristjan, ki ni »dejaven«, je kristjan, čigar življenje ne more dajati sadov, o katerih govori Sveto pismo (Gal 5,22). Nedejaven kristjan je tisti, ki sicer vsake toliko ali tudi pogosto (npr. vsako nedeljo) posluša Božjo besedo, a je ne uresničuje, zato je »podoben nespametnemu možu, ki zida hišo (svoje življenje) na pesku« (Mt 7,26). Ko pridejo težave, problemi, preizkušnje, v bibličnem jeziku, ko se »ulije ploha, pridre vodovje, zapihajo vetrovi«, se njegova hiša (življenje) zruši. »Dejavnost« kristjana je v tem, da črpa moč za življenje, za rast v življenju: 1) v zakramentih, kjer se srečuje z živim Bogom, ki vanj vliva svoje življenje; 2) v osebni, zaupni molitvi/pogovorom z Bogom; v branju in premišljevanju Božje besede; v druženju ter molitvi z drugimi kristjani, torej v občestvu. Brez tega ni krščanstva in tudi ne krščanskega življenja. Krščanstva ne moreš živeti sam, ampak le skupaj, zato je Jezus ustanovil Cerkev.

   Že objavljeno na tem medmrežju.
   Vabim vas, da se udeležite kakšnega od zanimivih predavanj mag. teologije Boštjana Harija. Nedavno je imel zelo zanimiv intervju na TV Exodus Maribor.

   NOVA KNJIGA Boštjana Harija: Božja ljubezen odpušča in ozdravlja: zdravilna moč zakramenta sprave (1. dopolnjena in spremenjena izdaja)
   Knjiga je bogat priročnik za vse iskalce duhovnega in čustvenega (duševnega) zdravja, notranjega miru, smisla in polnosti življenja. Je zelo ›življenjska‹ in konkretno odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s človekovim zdravjem, duhovnostjo, smislom bivanja, odnosi, spolnostjo. Tu je link: info@salom.si ali 041 296 509.

   Opomba: Kerigma – (grš. kerygma – razglas) evangelijsko oznanilo vere o Bogu, ki je postal človek in se je imenoval Jezus iz Nazareta. Nemški protestantski teolog Rudolf Bultmann je poudarljal razlikovanje med zgodovinskim Jezusom in ti. kerigmatičnim Jezusom Kristusom, ki obstaja kot Beseda (Logos) časovno pred Marijino zanositvijo (Jn 1.1-18 ).

   Odgovori
6. Janez says:

   4. marca, 2020 at 11:17

   Mag. Teologije Boštjan Hari (Zavod Kerigma): krajši povzetek intervjuja
   Zanimivo je, da ste svoje izkušnje in znanje zbrali tudi v knjigi »Božja ljubezen odpušča in ozdravlja«, ki je na neki način tudi priročnik za dobro spoved.
   Namen knjige oz. priročnika Božja ljubezen odpušča in ozdravlja je, da bi ljudje spoznali pravo podobo Boga, ki je brezpogojna ljubezen. Ko človek enkrat spozna in izkusi, da je od svojega Stvarnika brezpogojno ljubljen, se ga neha bati in se sramovati pred njim, potem ko (z)greši. Z zavestjo, da je brezpogojno ljubljen, si upa pred njim postajati vse bolj iskren, »nag«, ko mu priznava svoje grehe. Iskreno kesanje pred Bogom za vse slabo (brez iskanja izgovorov in opravičil) – to je vse, kar nasprotuje ljubezni do njega, sebe in bližnjega – je edina pot do duhovnega ozdravljenja. Ljudje se ne zavedamo, da je greh v našem telesu kot duhovna bolezen, kot duhovni virus ali bakterija, ki prej ali slej povzroči negativne posledice tudi na naši duševni oz. telesni ravni. Smo v kulturi kulta zdravja. Vse bi naredili za telesno in duševno zdravje, zanemarjamo pa temeljno in najpomembnejše, duhovno (sprava z Bogom), ki nam ga lahko podari le Bog v svoji odpuščajoči ljubezni, potem ko mu svoje »padce/stranpoti« iskreno in skesano priznavamo. Želim si, da bi priročnik vsem bralcem, kristjanom, katoličanom, pastoralnim delavcem, pomagal, da bi k zakramentu ozdravljenja – sprave pristopali z iskrenim, ponižnim in karseda skesanim srcem. Ob tem si želim, da bi vsak bralec spoznal katoliški pogled na sodobne ponudbe odrešenja, ki se skrivajo za mnogimi vzhodnjaškimi tehnikami (joga, reiki itd.), alternativnimi zdravilskimi tehnikami celostnega zdravja itd.; da bi odkrili zdravilno moč Božje odpuščajoče ljubezni, ki želi preko zakramenta sprave očistiti naša srca, jih ozdraviti ter nam dati moč, da se lahko borimo proti zlu v nas samih in okrog nas.

   Med vašimi področji je tudi notranje ozdravljenje. Med drugim ste doslej organizirali že kar nekaj seminarjev ob koncih tedna na to temo. Kaj dejansko pomeni notranje ozdravljenje?
   Notranje ozdravljenje je v bistvu čustveno ozdravljenje. Jezus je med drugim prišel zato, da ozdravi ranjena, pobita, zlomljena srca (prim. Iz 61,1; Ps 147,3). Vsi ljudje smo tako ali drugače ranjeni zaradi »nepopolnih« medosebnih odnosov. Eni bolj, drugi manj. Posledično so v našem srcu bolečine, ki jih mnogokrat ne znamo ubesediti ali pa se jih sploh ne zavedamo, in vplivajo na naše obnašanje in odzivanja v medosebnih odnosih. Velikokrat se počutimo in sprašujemo kot sv. Pavel: »Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim« (Rim 7,15). Ti seminarji so vsebinsko sestavljeni iz dveh delov. V prvem delu se posvetimo predvsem podobi Boga in svojemu odnosu do njega, v drugem delu pa našim medosebnim odnosom. Udeleženci imajo možnost, da si vzamejo konec tedna samo zase, da sp(prep)oznajo svoje najgloblje bolečine in se z njimi soočijo, imajo čas za osebno refleksijo in molitev, osebni pogovor in dobro, poglobljeno spoved. Tistim, ki imajo resne duševne in telesne težave, je na voljo tudi zakrament bolniškega maziljenja. Ob tem pa program vsebuje tudi skupne molitve in prošnje k Bogu za ozdravljenje posameznega obdobja življenja. Namen seminarja je, da se posameznik spravi z Bogom, da se v srcu spravi z bližnjimi, ko jim odpušča in jih prosi odpuščanja, ob tem pa ima posameznik še čas za druženje z Jezusom, ki želi vstopiti v naša ranjena srca in jih ozdravljati. Menim, da bi moral vsak posameznik vsaj enkrat v življenju iti skozi takšen ali podoben program.

   Dandanes se govori o nekakšnem »trgu religij«, kjer je krščanstvo le ena od izbir, medtem pa v naš civilizacijski prostor prodira islam. Ali obstaja racionalen razlog, zakaj naj bi bil človek dejaven kristjan, ki vsak dan moli in bere Sveto pismo?
   Krščanstvo je za mnoge nekristjane, na žalost tudi prenekatere kristjane in ljudi »zunaj« cerkvenega življenja religija, ki jo dojemajo kot nekaj zastarelega, pravljičnega, nerealnega, neaktualnega, brez smisla za tukajšnje življenje, saj obljublja srečo in blagoslov šele v posmrtnem življenju. Še več, križ in križani sta mnogim v pohujšanje, ne v radost in blagoslov. Mnogi Jezusa doživljajo kot nekega starodavnega čudodelnika, zdravilca, človeka, ki je po krivici umrl in se bistveno ne razlikuje od drugih začetnikov svetovnih religij. Eden glavnih razlogov za takšno razmišljanje je zagotovo nepoznavanje Jezusa, Boga. Zaradi tega tudi danes doživljamo podobno kot Božje ljudstvo v SZ: Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja (Oz 4,6). Božje ljudstvo propada, ker ne pozna pravega Boga. Kristjan, ki ni »dejaven«, je kristjan, čigar življenje ne more dajati sadov, o katerih govori Sveto pismo (Gal 5,22). Nedejaven kristjan je tisti, ki sicer vsake toliko ali tudi pogosto (npr. vsako nedeljo) posluša Božjo besedo, a je ne uresničuje, zato je »podoben nespametnemu možu, ki zida hišo (svoje življenje) na pesku« (Mt 7,26). Ko pridejo težave, problemi, preizkušnje, v bibličnem jeziku, ko se »ulije ploha, pridre vodovje, zapihajo vetrovi«, se njegova hiša (življenje) zruši. »Dejavnost« kristjana je v tem, da črpa moč za življenje, za rast v življenju: 1) v zakramentih, kjer se srečuje z živim Bogom, ki vanj vliva svoje življenje; 2) v osebni, zaupni molitvi/pogovorom z Bogom; v branju in premišljevanju Božje besede; v druženju ter molitvi z drugimi kristjani, torej v občestvu. Brez tega ni krščanstva in tudi ne krščanskega življenja. Krščanstva ne moreš živeti sam, ampak le skupaj, zato je Jezus ustanovil Cerkev.

   Že objavljeno na tem medmrežju.
   Vabim vas, da se udeležite kakšnega od zanimivih predavanj mag. teologije Boštjana Harija. Nedavno je imel zelo zanimiv intervju na TV Exodus Maribor.

   NOVA KNJIGA Boštjana Harija: Božja ljubezen odpušča in ozdravlja: zdravilna moč zakramenta sprave (1. dopolnjena in spremenjena izdaja)
   Knjiga je bogat priročnik za vse iskalce duhovnega in čustvenega (duševnega) zdravja, notranjega miru, smisla in polnosti življenja. Je zelo ›življenjska‹ in konkretno odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s človekovim zdravjem, duhovnostjo, smislom bivanja, odnosi, spolnostjo. Spodaj je link.

   https://www.salom.si/ ali info@salom.si ali 041 296 509.
    
   Opomba: Kerigma – (grš. kerygma – razglas) evangelijsko oznanilo vere o Bogu, ki je postal človek in se je imenoval Jezus iz Nazareta. Nemški protestantski teolog Rudolf Bultmann je poudarljal razlikovanje med zgodovinskim Jezusom in ti. kerigmatičnim Jezusom Kristusom, ki obstaja kot Beseda (Logos) časovno pred Marijino zanositvijo (Jn 1.1-18 ).

   Odgovori
   • Janez says:

     5. marca, 2020 at 17:13

     Se opravičujem za dvojni vnos zaradi trežav z objavo zaradi dolžine prispevka io mag. Hariju Boštjanu. Janez

     Odgovori
7. Janez says:

   4. marca, 2020 at 10:53

   Vprašanje: Je Sveto pismo resnično Božja beseda? Kako to vemo in kaj nam to dokazuje?
   Odgovor na to vprašanje ne bo samo definiralo našega pogleda na Sveto pismo in njegovega pomena za naše življenje, ampak bo imelo tudi večen vtis na nas kristjane. Če je Sveto pismo resnično beseda Boga, potem jo moramo ceniti, jo preučevati, ubogati in ji konec koncev tudi zaupati ter se iz nje učiti in navdihovati. Zato, ker je Sveto pismo res Božja beseda, potem pomeni njena zavrnitev enako kot zavrnitev Boga samega. Dejstvo, da nam je Bog dal Sveto pismo, je dokaz in prikaz Njegove ljubezni do nas. Termin »razodetje« preprosto pomeni, da je Bog sporočil ljudstvu kakšen je in kako lahko imamo z Njim pravi odnos. To so stvari, ki jih brez svetega razodetja Boga skozi Sveto pismo ne bi mogli nikoli vedeti. Čeprav je Bog v Svetem pismu postopoma razkrival samega sebe skozi 1500 let, je Sveto pismo vseskozi vsebovalo vse, kar je človek moral vedeti, da bi lahko imel pravilen odnos z Njim. Če je Sveto pismo res beseda Boga, potem je to dokončna avtoriteta za vse stvari, ki se tičejo vere, verskih izkustev in morale, ter vedenja v cerkvi.

   Vprašati se moramo, kako lahko vemo, da je Sveto pismo resnično božja beseda in ne samo neka dobra knjiga. Kaj je edinstvenega v Svetem pismu in ga ločuje od vseh verskih knjig, ki so bile kdajkoli napisane? Je res kakšen dokaz, da je Sveto pismo Božja beseda? Obstajajo tipična vprašanja, ki jih je treba pregledati, če hočemo resno preiskati svetopisemske trditve, da je Sveto pismo prava božja beseda, božanstveno navdihnjena in popolnoma ustrezna za vse verske in izkustvene zadeve, ter vedenje v Cerkvi. Ni dvoma, da Sveto pismo trdi, da je le-to prava beseda od Boga. To je jasno razvidno po Drugem pismu Timoteju 3,15-17, ki pravi: »Že od otroštva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Kristusa Jezusa dati modrost, ki pelje v rešitev. Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.«

   Da bi odgovorili na ta vprašanja, moramo pregledati vse zunanje in notranje dokaze, da je Sveto pismo res božja beseda. Notranji dokazi so v Svetem pismu samem in pričujejo njegov božji izvor. Eden prvih notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, je njegova enotnost. Res je, da obstaja šestinšestdeset posameznih knjig, napisanih na treh kontinentih, v treh različnih jezikih in skozi obdobje skoraj 1500 let, z več kot 40 avtorji (z različnimi poklici). Vendar pa je tudi res, da Sveto pismo obstaja kot ena združena enota, brez kakršnihkoli protislovij od začetka pa do konca. Ta enota je edinstvena, je popolnoma drugačna od vseh ostalih knjig in je dokaz, da gre za božjo izvirnost, kajti Bog je vodil može v taki smeri, da so zapisali Njegovo pravo besedo (Drugo Petrovo pismo 1,19-21).

   Nekaj strani Svetega pisma vsebuje natančne prerokbe, ki so naslednji notranji dokaz, ki označuje Sveto pismo kot Božjo besedo. V Svetem pismu je na stotine natančnih prerokb, ki napovedujejo prihodnost posameznih narodov vključujoč Izrael, prihodnost določenih mest, prihodnost človeštva in prihod Mesije, rešitelja Izraela in vseh, ki jih Bog Sveti Duh kliče k veri v Jezusa. V nasprotju z ostalimi prerokbami v drugih verskih knjigah in tudi Nostradamusovimi prerokbami so svetopisemske prerokbe izjemno natančne in so se vedno uresničile. Že v sami Stari zavezi je okoli tristo prerokb v zvezi z Jezusom Kristusom. Ni bilo napovedano le kje se bo rodil in iz kakšne družine bo, pač pa tudi da bo umrl in tretji dan po tem vstal od mrtvih. Preprosto ni druge logične razlage o izpolnjenih prerokbah kot to, da Sveto pismo izvira iz božjega. Ni pa druge tako obsežne verske knjige ali pa tako natančnih prerokb kot jih vsebuje Sveto pismo.

   Tretji notranji dokaz božjega izvora Svetega pisma pa je razviden v edinstveni oblasti in moči. Čeprav je ta dokaz bolj subjektiven kot prva dva, ni zato nič manj močen. Sveto pismo ima edinstveno oblast, ki je nima nobena druga kdajkoli napisana knjiga. Ta oblast in moč sta najbolj razvidni iz neštetih življenj, ki so se spremenila zaradi Svetega pisma. Z njim so bili ozdravljeni odvisniki od drog, osvobojeni so bili homoseksualci, zavrženi in zapuščeni so bili spreobrnjeni, težki kriminalci so spremenili življenje zaradi Svetega pisma, grešniki so se spreobrnili in z branjem se je sovraštvo spremenilo v ljubezen. Sveto pismo zares vsebuje dinamično moč spreobrnitve, ki pa je mogoča samo zato, ker je to božja beseda.

   Poleg notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, pa imamo tudi zunanje dokaze. Eden takih dokazov so zgodovinska dejstva Svetega pisma. Ker gre za natančno in pravilno navajanje dogodkov, ima Sveto pismo enako vrednost kot kakršenkoli drug zgodovinski dokument. S pomočjo arheoloških dokazov in drugih napisanih dokumentov je bilo Sveto pismo skozi čas znova in znova potrjeno kot natančno in pravilno. V bistvu ga vsi arheološki in rokopisni dokazi uvrščajo med najboljše dokaze vse od starodavnega sveta. Dejstvo, da Sveto pismo natančno in resnično priča o preverjenih dogodkih, je odlična naznanitev njegove resničnosti, kadar se ukvarjamo z verskimi stvarmi in potrditev, da gre res za božjo besedo.

   Drug zunanji dokaz, da je Sveto pismo res božja beseda, je celovitost človeških avtorjev. Kot smo omenili že prej, je Bog uporabil veliko različnih ljudi (ki so se ukvarjali z različnimi stvarmi), da bi zapisali Njegovo pravo besedo. Ob preučevanju življenj teh ljudi ni nobenega dvoma, da so bili pošteni in odkriti. Ob preučevanju njihovih življenj in dejstva, da so bili pripravljeni umreti (pogosto nasilne smrti) za tisto v kar so verjeli, nam postane jasno, da so ti navadni, vendar pošteni ljudje resnično verjeli, da je Bog govoril z njimi. Ljudje, ki so napisali Novo zavezo in še na stotine ostalih vernikov (Prvo pismo Korinčanom 15,1-8), so poznali resnico sporočil, ker so videli Jezusa Kristusa in z njim preživljali čas po tem, ko je vstal od mrtvih. To dejstvo je imelo na te može velikanski vpliv. Iz skrivanja v strahu so prešli na pripravljenost umreti za sporočila, ki jim jih je razkril Bog. Njihova življenja in smrt pričajo o tem, da je Sveto pismo zares božja beseda.

   Zadnji zunanji dokaz, da je Sveto pismo res beseda Boga, pa je njegova neuničljivost. Zaradi svoje pomembnosti in trditve, da gre resnično za pravo Božjo besedo, je Sveto pismo utrpelo več hudobnih napadov in poskusov uničenja kot katerakoli druga Knjiga vseh Knjig na svetu. Vse od Rimskega imperija, skozi komunizem in moderni ateizem ter agnosticizem ter pluralizem in liberalitzem je Sveto pismo doživljalo hude udarce, vendar je navkljub vsemu še vedno najbolj množično tiskana in zelo iskana in brana Sveta Božja knjiga na svetu. Res so Božje Modrosti, ki jih v svete tekste ni mogel napisati noben človek, ampak jo je narekoval svetopisemskim pisateljem sam Bog. Skozi čas so skeptiki videli Sveto pismo kot mit, toda arheologija ga je potrdila kot zgodovinsko knjigo. Nasprotniki so njegovo poučevanje označili kot primitivno in zastarelo, toda moralni in pravni koncepti pa tudi učenje je skozi zgodovino imelo pozitiven vpliv tako v družbi kot tudi različnih kulturah. Še vedno je napadano s strani raznih naravoslovnih in družboslovnih znanosti, psihologije in ateističnih političnih gibanj, vendar je kljub temu ostalo tako točno in resnično kot je bilo, ko je bilo prvič zapisano v Stari in v Novi Zavezi. To je knjiga, ki je v več kot 2000 letih spremenila nešteto življenj in kultur. Ne glede na to, kako zelo se nasprotniki trudijo napadati, uničevati in vzbujati dvome o Svetem pismu, bo vedno ostalo resnično in močno, kot je bilo zmeraj. Natančnost, ki je bila ohranjena kljub vsem napadom in onečaščenjem, je jasen dokaz, da je Sveto pismo prava in edina božja beseda. Ne sme nas presenečati, da ne glede na to, kako zelo je Sveto pismo napadano, vedno ostane nespremenjeno in nedotaknjeno. Konec koncev, kot je rekel Jezus: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.« (Evangelij po Marku 13,31). Po pregledu vseh teh dokazov človek lahko reče edino: »Da, Sveto pismo je resnično božja beseda.« Ljubimo Boga in Ljudi in živimo tako kot je živel Jezus. Branje Biblije nam bo poleg Molitev in pravičnega življenja, Ljubezni ter Usmiljenja zelo pomagalo. Prelijmo pa vse to v naše Življenje. Bogu v Čast in Slavi Vekomaj.

   gotquestionsSvetopismoBozjabeseda

   Radi berimo Sveto pismo in molimo ter živimo pravično in Ljubimo tako kot Jezus naš Odrešenik in Učenik. Tako se bo pogovorili z Bogom in spoznali, kaj nam Bog pripoveduje v Bibliji. Molimo k Svetemu Duhu za navdih in pravilno razumevanje Božje besede, da nas duhovno prekvasi in nam da duhovno Moč in Blagoslov Boga, da bomo prav delali in živeli ter spolnjevali Božjo Voljo in Evangelijske Nauke v Življenju. Amen. Janez

   Odgovori
8. Janez says:

   3. marca, 2020 at 18:27

   RAZLOČEVANJE – Kako deluje HUDI DUH? Kako prepoznati hudobneža ?! (Dopolnjeno!)

   Enostaven način za prepoznavanje »hudobneža » (hudobne ljudi)!
   Povzeto po spletu: Dnevno.hr – Vjera – Sreda, 6. marec 2019. Molite in prosite Boga ter Marijo za takšne ljudi, vendar se zavedajte, da niste vi tisti, ki jih morate spremeniti, ampak Gospod!

   “Kdor dela dobro, je od Boga; kdor dela zlo, ni videl Boga.« (3 Jan 1, 11)
   Jezusovo usmiljenje je veliko, neizmerno in nedvomno ima vsak človek, tudi če je njegovo srce še tako pokvarjeno, priložnost za milost, za svetlobo, za spreobrnjenje. “Luč je prišla na svet, vendar ljudje bolj ljubijo temo kot svetlobo; ker so bila njihova dela zla. Kajti vsak, ki dela zlo, sovraži luč in ne prihaja k svetlobi, da se ne bi videla njegova dela. (Jn 3, 19-20). Tega dejstva se moramo vedno zavedati: živimo v začaranem svetu, materialnem svetu konkurence in pridobitništva, ki sovraži svetlobo, kjer je kapitalizem prinesel medsebojno brezobzirno tekmovanje brez dobrote in strpnosti med ljudi!. Ljudje žal sovražijo, ko naj bi ljubili, se prepirajo, ko naj bi bili prijateljski, se borijo, ko naj bi bili mirni, povzročajo rane, ko bi jih morali celiti – zdraviti, kradejo, ko bi morali deliti drugim ubogim, delajo slabo, ko bi morali dobro delati. Molimo Gospoda Jezusa in Mater Marijo, da se hudobneži spreobrnejo in da se bo svet spreobrnil! Še je čas za poboljšanje in spreobrnitev, ker Bog vse odpusti tistim, ki se vrnejo k Njemu in se spreobrnejo!

   Slavni krščanski pridigar Billy Graham je napisal:
   Enkrat sem videl klovna z osredotočenostjo v glavi. Ne glede na položaj, ki ga bo postavil, se je obrnil na glavo. Daj ga na noge ali na stran, ko ga pustiš, se obrne na glavo. Ljudje s pokvarjenim/hudobnim srcem so ravno takšni. Naredite z njimi, kar hočete, vedno se bodo postavili na slabo stran. To je razlog, zakaj nekateri kristjanov ne prenesejo! Za slabega človeka so dobri, pošteni, pravični ljudje obrnjeni narobe! Za krivičnega je pravičnost nenavadna in čudna. Krščanska dobrota je sebičnemu človeku vznemirja vest. Pravi položaj kristjana odraža, da je svet v napačnem položaju. ” To je preprost način kako prepoznati ljudi, ki ne služijo Bogu ampak očetu laži – Satanu. Oni dobro imenujejo zlo in zlo dobro.

   5 znamenj hudobnega srca ?
   Naslednjih pet znamenj kaže, da imate opravka z ljudmi s hudobnim srcem in če prepoznate nekatere od njih, bi bilo najbolje, da se tem ljudem umaknete in prepustite duhovno zdravljenje in spreobrnjenje Jezusu. Če imate stike s takimi ljudmi, molite za njih in se postite, zanje darujte svoje trpljenje in jim odpuščajte, vendar bodite previdni in se zavedajte, da jih ne morete spremeniti vi, ampak to lahko naredi samo Gospod!

   1. Ljudje hudobnega srca so razni kvazi strokovnjaki, ki ustvarjajo zmedo, stisko in prepir: sprevračajo dejstva, varajo, lažejo, se izogibajo odgovornosti, zanikajo stvarnost (resnico, realnost), izmišljajo si zgodbice, pomembne informacije (podatke) zadržijo zase…ter tako manipulirajo z resnico.

   2. Ljudje hudobnega srca so strokovnjaki za zavajanje drugih s svojo sladkobesednostjo. Toda če pogledate sadove njihovega življenja ali če vzamete njihove besede, boste videli, da se takšni ljudje nikoli ne spremenijo in ne delajo za svojo rast in razvoj. Njihovo življenje je iluzija in trpljenje drugih ljudi je zanje duševna hrana. Nič ne prispevajo za druge in so egoistični.

   3. Ljudje hudobnega srca vedno želijo obvladovati in kontrolirati druge, sami pa so sebi najvišja avtoriteta. Zavračajo povratne informacije in konstruktivno kritiko, sami ustvarjajo pravila po katerih se ravnajo, ne upoštevajo pa obstoječih etičnih in moralnih standardov. Manjka jim sočutja in dobrote. Manjka jim Ljubezni. Njih reši le Jezus in Mati Marija na našo priprošnjo in molitev!

   4. Ljudje hudobnega srca premišljeno in inteligentno igrajo na simpatije dobrohotnih ljudi z namenom prevare. Izgleda takole: iščejo sočutje, vendar ga sami ne izkazujejo. Iščejo toplino, odpuščanje in intimnost oseb, ki so jih prizadeli brez občutka za bolečino in trpljenje drugega, brez pravega namena, da bi poskušali popraviti to, kar so storili ali da bi poskusili vrniti izgubljeno zaupanje. Taki ljudje manipulirajo in izkoriščajo zaupanje ter dobroto pravičnih in strpnih ljudi.

   5. Ljudje hudobnega srca nimajo »vesti« in ne vedo, kaj je kesanje in obžalovanje. Ti ljudje se niti ne želijo boriti proti svoji zlobi in hudobiji – pravzaprav uživajo v tem – a vse to pod krinko nekega plemenitega značaja in plemenitih ciljev. Ne mislijo na druge ampak nase.

   Gospod odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo je rekel Jezus na križu. Molimo, da bo na svetu več Ljubezni, Strpnosti in Odpuščanja! Prosim Gospod pomagaj nam pri naši spreobrnitvi in spreobrnitvi drugih, ki iščejo Boga! Bog nas Ljubi in čaka, da se vrnemo nazaj k Njemu. Molimo in prosimo Boga, Marijo in svetrnike ter prelijmo našo Vero v Življenje tako, da bomo podobni Jezusu. Amen. Janez

   http://zupnija-lipoglav.rkc.si/

   Odgovori
9. hvala says:

   3. marca, 2020 at 16:25

   Medsebojni odnosi, komuniciranje, ljubezen do bližnjega so pereči problemi v današnjem času, zato jim moramo posvetiti več pozornosti in truda.

   MISEL SV, VINCENCIJA: “TEŽAVE BODO VEDNO, VSEENO S KOM IN KJE ŽIVIMO. POGOSTO SMO SAMI SEBI NAPOTI, KAKO NAJ NE PRIDE DO MANJŠIH NENAKLONJENOSTI, TRENJ IN ODTUJITEV Z DRUGIMI.

   ENO BISTVENIH DEJANJ LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA JE, DA DRUG DRUGEGA PRENAŠAMO. UPOŠTEVAJMO KOT NESPORNO NAČELO; TEŽAVE, KI JIH IMAMO S SOLJUDMI, IZVIRAJO IZ NAŠE NEOBVLADANE SAMOVOLJE KOT IZ ČESA DRUGEGA.

   V SVETEM PISMU BEREMO, KAKO JE JEZUS RAVNAL Z TEŽAVNIMI LJUDMI.
   V 12. POGLAVJU LUKOVEGA EVANGELIJA JEZUS A PROSIJO, NAJ POMAGA RAZREŠITI DRUŽINSKI PREPIS.
   ON ODGOVORI: ” ČLOVEK, KDO ME JE POSTAVIL ZA SODNIKA?”

   ZANIMIVO JE, DA V SVETEM PISMU JEZUS POSTAVLJA VELIKO VPRAŠANJ. VČASIH SO TO RETORIČNA IN IZZIVALNA VPRAŠANJA, SPET DRUGIČ PA PRIČAKUJE ODGOVOR. JEZUS POUDARJA SVOJO ODPRTOST DO SOČLOVEKA.

   NENAVADNO JE, DA LJUDJE NERADI POSTAVLJAMO VELIKO VPRAŠANJ. DOMNEVAMO, DA ŽE VSE VEMO, PRIDIGAMO, UGOTAVLJAMO, PREKINJAMO IN SODIMO. REDKO PA LJUDEM POSTAVLJAMO VPRAŠANJA.

   JEZUS NAM S POGOSTIM POSTAVLJA NJEM VPRAŠANJ DAJE VZGLED, KAKO BITI DOBER SOGOVORNIK, TAK, KI MU JE MAR ZA SOČLOVEKA, KI SE ZANJ ZANIMA IN GA IZZOVE CELO ALI MORDA ZLASTI TAKRAT, KO JE NAPOREN.

   VČASIH OD NAS LJUDJE HOČEJO VEČ, KOT JIM LAHKO DAMO. SKUŠAJO NAS OMAJATI Z VZBUJANJEM KRIVDE. IN ŠE PREDEN SE TEGA ZAVEMO, ŽE SE NA VSE PRETEGE TRUDIMO, DA BI ZADOVOLJILI ČLOVEKA V STISKI ALI CELO NASILNEŽA , KI JE LE REDKO ZADOVOLJEN!

   TODA JEZUS LJUDEM NE SKUŠA USTREČI. NI SE MU TREBA BRANITI PRED DRUGIMI LJUDMI. BOŽJA VOLJA JE NJEGOVA VARNOST. OD TOD IZVIRA NJEGOVA UMIRJENA DRŽA.

   V 15. POGLAVJU MATEJEVEGA EVANGELIJA KANAANKA JEZUSA PROSI, NAJ OZDRAVI NJENO HČERKO, A JO JEZUS ZAVRNE. TODA ŽENINA VERA GA GANE IN ZATO NJENO HČERKO OZDRAVI. JEZUS JE DO DRUGIH LJUDI BREZ PREDSODKOV. CELO TAKRAT, KO JE IMEL ŽE VNAPREJ IZDELANO MNENJE, JE DOVOLIL, DA GA JE DUH NAGOVORIL IN JE RAVNAL V NASPROTJU Z SVOJIMI OBČUTKI.

   JEZUS JE OB SREČANJU Z LJUDMI OHRANIL ODPRTO SRCE. ČE SE ZAPREMO PRED LJUDMI, SE ZAPREMO TUDI PRED DELOVANJEM SVETEGA DUHA V NAS IN V DRUGIH.

   Odgovori
   • hvala says:

     3. marca, 2020 at 16:26

     Dodatek. prepis Aleteia.

     Odgovori
10. Miro says:

    3. marca, 2020 at 14:48

    KAJ NAM POVE POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA?

    Kot pojasnjuje Romano Guardini, nam v glavnem pove dvoje. Najprej nas nagiba,
    da živo začutimo, kaj je Gospod trpel. Z njim hodimo in z njim nosimo križ. Odkriva
    nam, kako velika je Odrešenikova ljubezen in kako velika naša krivda. Naučimo se
    kesanja in zaželimo si milosti, da bi mogli svoje življenje popolnoma spremeniti.

    In še drugo po Guardiniju: križev pot je šola premagovanja. Našega Gospoda vidimo,
    kako vdano prenaša najbridkejše trpljenje, telesno in duševno, a vidimo tudi, kako
    vse premaguje iz ljubezni do Boga in do nas. Molivec naj bi v posameznih postajah
    našel vse svoje življenje; gledal naj bi svoje vsakdanje težave v zvezi z Gospodovimi in
    iz tega naj bi zajemal spoznanje in moč, da bi svoje trpljenje ne le nosil, ampak ga tudi
    zmagoval.

    (iz molitvenika Slavimo Gospoda)

    Božje usmiljenje, ki se nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:

      3. marca, 2020 at 15:08

      Duhovno poučne so tudi misli sv. Matere Terezije, povezane s človekovim trpljenjem. V eni od njih se je takole izrazila: »Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi.«

      Prosimo Gospoda Jezusa za veliko milost, da bi z Njegovo pomočjo premagovali in zmagovali vse težave na naši strmi poti v večnost!

      Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
      Ker si s svojim križem svet odrešil.

      Božje usmiljenje ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

      Odgovori