Članki za dušo

15.020 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   1. septembra, 2021 at 19:54

   Danes se posebej spominjamo sv. Jožefa, ženina Device Marije, ter varuha svete Družine in Cerkve. Molimo za sveto Cerkev, za duhovnike, redovnike, zakonce, starše, družine, otroke, za dušno in telesno zdravje …, pa tudi po prošnjah in namenih v rubriki Prosim za molitev.

   MOLITEV K SVETEMU JOŽEFU

   K tebi o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah,
   in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto nevesto,
   prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva.
   Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico,
   Božjo Materjo, in pri očetovski ljubezni, s katero si
   objemal Dete Jezusa, te ponižno prosimo, ozri se
   milostno na delež, ki ga je pridobil Jezus s svojo krvjo,
   in pomagaj nam v naših potrebah s svojo močjo in
   priprošnjo. O preskrbni varuh Svete družine, varuj
   izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa; odvrni od nas,
   ljubezni polni oče, vsako kugo zmot in greha.
   Podpiraj nas milostno iz nebes, o mogočni naš varuh,
   v tem boju zoper moči teme, in kakor si nekdaj otel
   Dete Jezusa iz smrtne nevarnosti, tako brani
   zdaj sveto Cerkev Božjo sovražnega zalezovanja
   in vsakega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar, da
   bomo po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo mogli
   sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje
   v nebesih. Amen. (pp. Leon XIII.)

   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

   Odgovori
2. Miro says:

   1. septembra, 2021 at 15:14

   KATEHEZA: KAKO ŽIVIMO VERO? SVETOST PRIHAJA OD SVETEGA DUHA

   PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED KATEHEZO IZPOSTAVIL, DA NAM SVETOST DAJE SVETI DUH TER POSVARIL PRED TOGOSTJO PREDPISOV. POVABIL JE K VPRAŠANJU: ALI LJUBEZEN KRIŽANEGA IN VSTALEGA KRISTUSA OSTAJA V SREDIŠČU NAŠEGA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA KOT VIR ODREŠENJA ALI PA SMO ZADOVOLJNI S KAKŠNO VERSKO FORMALNOSTJO, DA BI SI S TEM POMIRILI VEST?

   Kako živimo vero? Smo navezani na lepoto Kristusove novosti ali pa imamo rajši nekaj, kar nas trenutno privlači, potem pa v nas pusti praznino? Tudi Pavel svari kristjane v Galiciji, da se ne bi pustili očarati glasu siren, ki jih želijo pripeljati v vernost, ki sloni izključno na skrupoloznem izpolnjevanju pravil.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Gal 3,1-2.5

   »O nespametni Galačani, le kdo vas je uročil, ko je bil prav vašim očem prikazan Jezus Kristus, in sicer križani? Rad bi izvedel od vas samo tole: ste prejeli Duha zaradi del postave ali zaradi vere v to, kar ste slišali? Mar ta, ki vam daje Duha in dela med vami čudeže, to dela zaradi del postave ali zaradi vere v to, kar ste slišali?«

   KATEHEZA: DELA POSTAVE IN BESEDA VERE

   Nadaljevali bomo z razlago pisma svetega Pavla Galačanom. Ta razlaga ni nova stvar, ni moja stvar. Kar se učimo, je to, kar pravi sveti Pavel v zelo resnem konfliktu z Galačani. Je prav tako Božja beseda, kajti postala je del Svetega pisma. Ne gre za stvari, ki bi si jih nekdo izmislil, ne. Gre za nekaj, kar se je zgodilo v tistem času in se lahko ponovi. In dejansko smo videli, da je to v zgodovini že ponovilo. To je enostavno kateheza o Božji besedi, izražena v Pavlovem Pismu Galačanom, nič drugega. Vedno imejmo to pred seboj.

   V prejšnjih katehezah smo videli, kako apostol Pavel prvim kristjanom v Galiciji pokaže, kako nevarno je zapustiti pot, po kateri so začeli hoditi, ko so sprejeli evangelij. Nevarnost je namreč ta, da bi zapadli v formalizem – kar je skušnjava, ki vodi v hinavščino, o čemer so govorili prejšnjikrat –, in zanikali novo dostojanstvo, ki so ga prejeli: dostojanstvo odrešenih po Kristusu. Odlomek, ki smo ga pravkar slišali, je začetek drugega dela pisma. Če imate čas, ga preberite. Do sem je Pavel govoril o svojem življenju in svoji poklicanosti: kako je Božja milost spremenila njegovo življenje ter ga v celoti postavila v službo evangelizacije. Na tej točki Galačanom neposredno zastavi vprašanje: postavi jih pred odločitve, ki so jih sprejeli, in pred njihovo trenutno stanje, ki bi lahko izničilo izkušnjo doživete milosti.

   Izrazi, s katerimi se apostol obrne na Galačane zagotovo niso vljudni, kar smo slišali V drugih pismih zlahka najdemo izraz »bratje« ali »predragi«, vendar ne tukaj, saj je jezen. Na splošno pravi »Galačani« in kar dvakrat jih imenuje »nespametni«. Tega ne naredi, ker ne bi bili pametni, ampak ker – ne da bi se tega zavedali – tvegajo izgubo vere v Kristusa, ki so jo sprejeli z velikim navdušenjem. Nespametni so, ker se ne zavedajo, da obstaja nevarnost izgubiti dragoceni zaklad, lepoto Kristusove novosti. Apostolova začudenost in žalost sta očitni. Ne brez grenkobe te kristjane spodbudi, naj se spomnijo njegovega prvega oznanila, s katerim jim je ponudil možnost pridobitve svobode, na katero do tedaj niso upali.

   Apostol Galačanom zastavi vprašanja, da bi tako pretresel njihovo vest – zato je tako močan. Gre za retorična vprašanja, saj Galačani zelo dobro vedo, da je njihova vera v Kristusa sad milosti, ki so jo prejeli po oznanjevanju evangelija. Pripelje jih na začetek njihove krščanske poklicanosti. Beseda, ki so jo slišali pri Pavlu, je bila osredotočena na Božjo ljubezen, ki se je v polnosti izrazila z Jezusovo smrtjo in vstajenjem. Pavel ne bi mogel najti bolj prepričljivega izraza od tistega, ki jim ga je med svojim pridiganjem najverjetneje večkrat ponovil: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe (Gal 2,20). Pavel ni hotel poznati drugega kot križanega Kristusa (prim. 1 Kor 2,2). Galačani morajo gledati na ta dogodek, ne da bi se pustili odvrniti drugim oznanilom. Skratka, Pavlov namen je postaviti kristjane v kot, da se ne bi pustili očarati glasu siren, ki jih želijo pripeljati v vernost, ki sloni izključno na skrupoloznem izpolnjevanju pravil. Kajti ti novi pridigarji, ki so prišli v Galicijo, so jih prepričali, da morajo iti nazaj in sprejeti tudi predpise, ki so jih prej izpolnjevali in so jih vodili k popolnosti že pred Kristusovim prihodom, ki pa je zastonjskost zveličanja.

   Galačani so po drugi strani zelo dobro razumeli, na kaj se je skliceval apostol. V skupnosti so zagotovo doživeli delovanje Svetega Duha: tako kot v drugih Cerkvah so se tudi med njimi pokazale dejavna ljubezen in različne druge karizme. Postavljeni v kot morajo odgovoriti, da je to, kar so doživeli, sad Duha. Na začetku njihove vere je bila torej pobuda Boga, ne ljudi. Sveti Duh je bil protagonist njihove izkušnje; postaviti ga sedaj na drugo mesto in dati prednost lastnim delom – to pomeni izpolnjevanju pravil postave –, bi bilo nespametno. Svetost pride od Svetega Duha in je zastonjskost Jezusovega odrešenja: to nas opravičuje.

   Sveti Pavel na ta način tudi nas vabi, naj razmislimo, kako živimo vero. Ali ljubezen križanega in vstalega Kristusa ostaja v središču našega vsakdanjega življenja kot vir odrešenja ali pa smo zadovoljni s kakšno versko formalnostjo, da bi si s tem pomirili vest? Kako živimo vero? Smo navezani na dragoceni zaklad, na lepoto Kristusove novosti ali pa imamo rajši nekaj, kar nas trenutno privlači, potem pa v nas pusti praznino? Minljivost pogosto trka na vrata naših dni, vendar je žalostna iluzija, zaradi katere pademo v površinskost in nam preprečuje razločevati, kaj je zares vredno živeti. Bratje in sestre, kljub temu ohranimo trdno gotovost, da tudi ko smo v skušnjavi, da bi se oddaljili, Bog še vedno podeljuje svoje darove. V zgodovini, tudi danes, se zgodijo stvari, ki so podobne tistim, ki so se zgodile Galačanom. Tudi danes kdo reče: »Ne, svetost je v teh pravilih, v teh stvareh, delati morate to in to.« In nas postavijo pred togo vernost, togost, ki nam jemlje svobodo Duha, ki nam jo daje Kristusovo odrešenje. Bodite previdni pred togostmi, ki vam jih predlagajo, bodite previdni. Kajti za vsako togostjo je kakšna slaba stvar, ni Božjega Duha. Zato nam bo to pismo pomagalo, da ne poslušamo predlogov, ki so nekoliko fundamentalistični, ki nas obračajo nazaj v našem duhovnem življenju. In pomagalo nam bo iti naprej pri Jezusovi velikonočni poklicanosti. To apostol poudarja Galačanom, ko jih spominja, da Oče »obilno daje Duha in dela med vami čudeže« (Gal 3,5). Govori v sedanjem času: ne pravi »Oče je dal Duha v izobilju«, ampak pravi »daje«; ne pravi »je delal«, ampak »dela«. Kajti kljub vsem težavam, ki jih lahko postavimo pred njegovo delovanje, kljub našim grehom, nas Bog ne zapušča, ampak ostane z nami s svojo usmiljeno ljubeznijo. Bog nam je vedno blizu s svojo dobroto. Je kakor oče, ki je vsak dan šel na teraso pogledat, ali se sin vrača. Očetova ljubezen se pri nas ne utrudi. Prosimo za modrost, da bi se vedno zavedali te stvarnosti in poslali stran fundamentaliste, ki nam ponujajo življenje površinskih askez, ki je daleč od Kristusovega vstajenja. Askeza je potrebna, a modra askeza, ne umetna, je v katehezi še poudaril papež Frančišek.

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-09/kateheza-kako-zivimo-vero-svetost-prihaja-od-svetega-duha.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   1. septembra, 2021 at 7:58

   APOSTOL PAVEL NAS OPOMINJA, NAJ ODSTRANIMO IZ SVOJEGA SRCA VSAKRŠNO UJEDLJIVOST, VSAKRŠNO BESNENJE, JEZO, ROHNENJE IN PREKLINJANJE Z VSAKRŠNO HUDOBIJO VRED. IN ZATEM NADALJUJE: BODITE DRUG DO DRUGEGA DOBROSRČNI IN USMILJENI TER DRUG DRUGEMU ODPUŠČAJTE, KAKOR JE TUDI VAM BOG MILOSTNO ODPUSTIL V KRISTUSU!

   »Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa. Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte prostora hudiču. Kdor krade, naj ne krade več, ampak naj se trudi s svojimi rokami in dela to, kar je dobro, da bo lahko dal tistemu, ki je v potrebi. Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve. Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.« (Ef 4, 25-32)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ef+4%2C+25-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     1. septembra, 2021 at 8:15

     NE ZADOSTUJE NE DELATI HUDO, DA SMO DOBRI KRISTJANI. POTREBNO JE PRIPADATI DOBREMU IN DELATI DOBRO!

     Odlomek iz nagovora papeža Frančiška:

     Novo življenje, ki nam je bilo dano v krstu in ima kot svoj vir Svetega Duha, zavrača vedenje, ki ga obvladujejo čustva ločitve in nesoglasja. Zaradi tega apostol Pavel opominja naj odstranimo iz svojega srca vsakršno ujedljivost, vsakršno besnenje, jezo, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred« (v. 31). Teh šest elementov ali nagnjenj, ki kalijo veselje Svetega Duha, zastrupljajo srce in vodijo v kletev proti Bogu in proti bližnjemu.

     Vendar pa ne zadostuje ne delati hudo, da smo dobri kristjani. Potrebno je pripadati dobremu in delati dobro. Zato sv. Pavel nadaljuje: »Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu« (v. 32).

     Več o tem na https://www.zupnija-ivancnagorica.si/19-nedelja-med-letom-8-avgust-2021/

     Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

     Odgovori
4. Miro says:

   31. avgusta, 2021 at 19:58

   ENA OD ZNAČILNOSTI BOŽJE BESEDE JE, DA URESNIČI TO, KAR PRAVI. BOŽJA BESEDA JE NAMREČ SKLADNA Z NJEGOVO VOLJO. MI PA NASPROTNO POGOSTO IZGOVARJAMO PRAZNE, NEUTEMELJENE ALI POVRŠNE BESEDE, BESEDE, KI NISO SKLADNE Z RESNICO – JEZUS, OD ZAČETKA SVOJEGA POSLANSTVA IZKAZUJE, KAKO JE TREBA UPORABLJATI DAR MOČI: NE DA BI GOSPODOVALI, TEMVEČ V OZDRAVLJAJOČEM SLUŽENJU!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 4,31-37)

   Prišel je v Kafarnáum, mesto v Galileji, in v soboto učil ljudi. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z oblastjo. V shodnici je bil človek, ki je imel duha nečistega demona. Z močnim glasom je zavpil: »Ej, kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Demon ga je vrgel na sredo in šel iz njega, ne da bi ga poškodoval. Vsi so osupnili in govorili med seboj: »Kakšna je ta beseda! Saj z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in odhajajo.« In glas o njem se je širil po vseh okoliških krajih.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+4%2C31-37&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Kaj pomeni ‘z oblastjo’? Pomeni, da se je v Jezusovih človeških besedah čutila vsa moč Božje Besede, čutila se je oblast samega Boga. Ena od značilnosti Božje Besede je, da uresniči to, kar pravi. Božja Beseda je namreč skladna z njegovo voljo. Mi pa nasprotno pogosto izgovarjamo prazne, neutemeljene ali površne besede, besede, ki niso skladne z resnico. Božja Beseda pa je skladna z resnico ter povezana z njegovo voljo in stori to, kar pravi. In dejansko je Jezus potem, ko je pridigal, takoj pokazal svojo oblast tako, da je osvobodil moža navzočega v shodnici, ki je bil obseden z hudim duhom. Prav ta Kristusova božanska oblast je prebudila reakcijo satana, navzočega v tem človeku. Jezus je takoj prepoznal glas hudiča in mu je zapretil: »Umolkni in pojdi iz njega!« Jezus je samo z močjo svoje besede osvobodil človeka hudega duha. Ponovno so bili navzoči začudeni. Božja Beseda v nas prebudi čudenje. Da to moč ima, da se začudimo.

   Evangelij je beseda življenja, ki ne zatira ljudi, nasprotno, osvobaja tiste, ki so sužnji hudobnih duhov tega sveta, bodisi duha nečimrnosti, navezanosti na denar, ošabnosti, čutnosti… Evangelij spreminja srce. Evangelij spremeni življenje, preoblikuje nagnjenja k hudemu v dobre namene. Evangelij je sposoben spremeniti ljudi. Zaradi tega imajo kristjani nalogo, da odrešujočo moč razširjajo vsepovsod in s tem postanejo misijonarji ter glasniki Božje Besede. K temu nas spodbuja sam današnji odlomek, ki se konča z misijonarsko odprtostjo in pravi: »In glas o njem«, glas o Jezusu, »se je takoj razširil po vsej okolici Galileje«. Nov nauk, ki ga je Jezus učil z oblastjo, je to, kar Cerkev, skupaj z učinkovitimi znamenji njegove navzočnosti prinaša svetu. Učenje z oblastjo ter osvobajajoče delovanje Božjega Sina, postanejo besede zveličanja in dejanja ljubezni misijonarske Cerkve.

   Vedno si zapomnimo, da ima evangelij moč spremeniti življenje!

   Kdo je danes uspešen? Tisti, ki je močan. Seveda ne toliko fizično, kot notranje. Da zdrži pritiske in jih morda celo vzame kot izziv. Da ohrani divjanju življenja navkljub mir v sebi in potrpežljivo dela, kar je dobro in lepo.

   Kolikokrat smo žrtve nemoči, sploh naši odnosi. Ko nemo opazuješ drugega in si misliš, da dela narobe, da ti dela krivico, da bi moral vedeti, kaj hočeš, namesto, da bi spregovoril …

   Jezus pa je poln moči. Mirne moči. Avtoritete. Hudi duhovi in zle ideje bežijo stran. In to velja še vedno.

   Včasih lahko tudi jaz občutim, da me zlo vleče proč od Boga. Sveti Bog, ko me moč temnih sil zmoti in odvleče proč od tebe, bodi z mano in me pritegni bliže k sebi.

   Jezus, od začetka svojega poslanstva izkazuje, kako je treba uporabljati dar moči: ne da bi gospodovali, temveč v ozdravljajočem služenju.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Hvala says:

   31. avgusta, 2021 at 16:54

   IZGUBITI SVOJE ŽIVLJENJE POMENI UMRETI LASTNEMU EGOIZMU IN ZAŽIVETI ZA DRUGE

   KAJ JE ŽIVLJENJE IN KAJ JE KRIŽ?

   KAJ NI KRIŽ?

   KAJ KONKRETNO POMENI SPREJETI KRIŽ?

   SPREJETI KRIŽ JE SPREJETI IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE KAR JE TEMELJNA NALOGA KRISTJNA

   Križ ni: bolezen, delo, zakonsko življenje, družinsko življenje, posvečeno življenje, biti samski, biti kristjan itd. To so le stanja, ki jih prinaša življenje, ki jih sprejemamo kot normalna in so seveda povezana tudi z določenimi napori. A ti napori, niso križi, o katerih govori Jezus. Jezus govori o križu, ki tem stanjem daje novo življenje. Križ o katerem govori Jezus, je križ odpovedovanja svoji volji, da bi sprejeli božjo. Če se vrnemo k današnjemu evangeliju, je življenje, ki se mu moramo odpovedati, življenje v naši samovolji, križ pa je sprejemanje božje volje. Sprejeti križ je sprejeti izpolnjevanje božje volje, kar je temeljna naloga kristjana. Po Jezusovem zgledu pelje pot križa, pot izpolnjevanja Očetove volje od jasli do križa.

   Kaj konkretno pomeni sprejeti križ, umreti življenju, da bi življenje prejeli?

   – otrokovo učenje, je njegova osnovna naloga, to ni križ, o katerem govori Jezus. Križ je v odpovedovanju temu, da bi počel, kar mu paše. Za otroka, ki mu v šoli gre dobro, je mogoče križ, o katerem Jezus govori, čas in energija, ki naj bi jo otrok porabil za pomoč sošolcem, ki jim gre slabše. Je križ zavzete ljubezni, da talente, ki jih je Bog dal, delijo z drugimi. Tisti pa, ki mu učenje ne gre, naj bi vztrajal v učenju, hkrati pa razvijal v sebi sočutje do bližnjih. Ne more jim pomagati pri učenju, lahko pa razume druge njihove stiske. Mar ne bi bilo to čudovito pričevanje božjih otrok!?

   – mladi si želijo življenja, ki bo lahko in prijetno, brez napora, polno uspehov in ugodja. To je strup za človekovo dostojanstvo. Človekovo dostojanstvo je prav v tem, da človek ni zvezan z nagonom, ampak sam upravlja čustva in želje. Odpovedati se praznemu življenju, je nujno, da bi mogli sprejeti drugačno življenje. Križ za mlade, ki hočejo hoditi za Jezusom, je plavanje proti toku. Razvijanje pristnih vrednot in vztrajanje v hrepenenjih po pravi ljubezni. Križ je, da si čuden, ker si drugačen. A prav to je lepota pristne, žive in ustvarjalne mladosti.

   – zakonci razumete križ pogosto kot zvestoba vztrajanja v zakonu. To ni križ, o katerem Jezus govori. To je standard, ki ga zahteva samo pravo. Resničen križ je v vztrajanju v iskanju edinosti, v katero sta poklicana. Kako lepo bi bilo, da bi rekli za krščanske zakonce – poglejte to lepoto zakonskega življenja, lepoto vesele in svobodne ljubezni v darovanju.

   – in starši pogosto razumete vrhunec svojega življenja v tem, da spravite k samostojnosti svoje otroke. To zna tudi žival. Vzgojiti otroke, ki bodo sledili božji logiki, ki se bodo veselili božje podobe v sebi, božjega otroštva, pa je konkreten zalogaj. Je križ vsakodnevnega napora za tisto več. Je boj za resnično, dobro, lepo in eno, v vsakem trenutku.

   Živeti tisto več, je torej živeti božjo logiko. Logiko odpovedovanja sebičnosti, da bi postajali vedno bolj ljudje. Ljudje, ob katerih je prostor za bližnjega. Kjer se vsak počuti sprejet in ljubljen, in kjer ni prostora za pokvarjenost in razčlovečenje zaradi samovolje in sebičnosti.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/n22-umreti-da-bi-ziveli

   Odgovori
   • Miro says:

     31. avgusta, 2021 at 17:58

     Najlepša hvala tudi za posredovanje tega odličnega prispevka. Ja, BOŽJA LOGIKA ni naša logika, saj neizmerno presega človekovo pojmovanje rojstva, življenja, smisla, trpljenja, smrti, vstajenja … V molitvi prosimo Gospoda za luč in moč, da bi mogli sprejeti Gospodove besede in tudi živeti v njihovi moči.

     »ČE HOČE KDO ITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SEBI IN VZAME VSAK DAN SVOJ KRIŽ TER HODI ZA MENOJ.« (Lk 9,23)

     Skrivnost te poti predvideva tri stopnje, kot v knjigi Pot upanja poudarja božji služabnik Frančišek Van Thuan:

     1. Odhod: »Odpovej se sebi«
     2. Dolžnost: »Vzemi vsak dan svoj križ«
     3. Vztrajnost: »Hodi za menoj« (Lk 9,23)

     »Če si še vedno privezan z zlato verigo, nisi pripravljen za to pot,« nas opominja Frančišek Van Thuan. »Ta pot se imenuje POT UPANJA, ker je lepa kakor upanje, ki jo razsvetljuje«.

     O sveti križ, življenja luč! O sveti križ, nebeški ključ! (iz znane pesmi)

     Odgovori
6. Hvala says:

   31. avgusta, 2021 at 14:47

   HVALNICA VESOLJA (Psalm 148)

   1 Aleluja!
   Hvalite Gospoda z nebes,
   hvalite ga na višavah!
   2 Hvalite ga, vsi njegovi angeli,
   hvalite ga, vse njegove vojske!
   3 Hvalita ga, sonce in luna,
   hvalite ga, vse svetle zvezde!
   4 Hvalite ga, nebes nebesa,
   ve vode, ki ste nad nebom!
   5 Naj hvalijo ime Gospodovo,
   zakaj on je ukazal, in bili so ustvarjeni.
   6 Postavil jih je za vselej, na veke,
   dal je zakon, ki ne preide.

   7 Hvalite Gospoda z zemlje,
   morske pošasti in vse globine;
   8 ogenj in toča, sneg in megla,
   viharni veter, ki izpolnjuje njegovo besedo;
   9 gore in vsi griči,
   sadno drevje in vse cedre;
   10 zveri in vsa živina,
   laznina in krilate ptice;
   11 kralji zemlje in vsa ljudstva,
   knezi in vsi vladarji na zemlji;
   12 mladeniči in mladenke,
   starčki in dečki!

   13 Naj hvalijo ime Gospodovo,
   zakaj le njegovo ime je vzvišeno,
   njegovo veličastvo je nad zemljo in nebom.
   14 Vzdignil je rog svojemu ljudstvu,
   hvalnico za vse njegove zveste,
   za Izraelove sinove, za ljudstvo, ki mu je blizu.
   Aleluja!

   Odgovori
7. Hvala says:

   31. avgusta, 2021 at 14:05

   KO JE HAGARA POBEGNILA PRED SARO V PUŠČAVO JE SREČALA BOGA IN TO SREČANJE JI JE DALO MOČ , DA SE JE VRNILA K SVOJI GOSPODARICI, KI JO JE NAGNALA (pobeg od trpljenja). VRTNICE JMS

   Ni ga tako zapuščenega mesta, da me v njem ne bi mogla najti. Ko je Hagara pobegnila pred gospodarico Saro v puščavo, je mislila, da je čisto sama in zapuščena. A v tej puščavi je srečala mene. Tam me je imenovala za Tistega, ki vse vidi. To srečanje ji je dalo moč, da se je vrnila k svoji gospodarici.

   Noben splet okoliščin te ne more ločiti od moje ljubeče navzočnosti. Ne le da te vedno vidim, ampak te vidim kot odkupljeno in sveto v slavi moje pravičnosti. Zato se te tako veselim in vriskam nad teboj poln veselja.

   Prva Mojzesova knjiga 16,7–14; Psalm 139,7–10; Sofonija 3,17

   Odgovori
8. Miro says:

   31. avgusta, 2021 at 13:51

   DANES POGOSTO POZABLJAMO NA BESEDO »HVALA«. KRISTJAN, KI SE NE ZNA ZAHVALITI, JE POZABIL NA BOŽJI JEZIK. (papež Frančišek)

   Še kako držijo te in druge navdihujoče besede svetega očeta. Ljudje se, na primer, dostikrat ponašamo z znanjem tujih jezikov – z angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, španščino … Najbolj potreben jezik – Božji jezik, to je govorica ljubezni, slavljenja, zahvaljevanja, pa je za številne ljudi »španska vas«, celo med kristjani. Kako težko gre iz naših ust ena od najbolj prvinskih besed HVALA, da o drugih besedah iz zakladnice Božjega jezika sploh ne govorimo.

   Pridi, Sveti Duh …

   Odgovori
9. Miro says:

   31. avgusta, 2021 at 12:27

   USMILJENI JEZUS: »VEDNO BOM PRI TEBI, ČE OSTANEŠ KAKOR MAJHEN OTROK. NE BOJ SE NIČESAR …« – LJUBEZEN MED JEZUSOM IN SV. FAVSTINO

   Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, nagovarjajo pa tudi nas:

   -Nevesta mora biti podobna svojemu Ženinu. Moja hči, poglej, kaj je ljubezen do človeških duš naredila iz mene; v tvojem srcu najdem vse, kar mi odreka tako veliko število ljudi. Tvoje srce je moje prebivališče (268).

   -Vedno bom pri tebi, če ostaneš kakor majhen otrok. Ne boj se ničesar. Kakor sem bil tu tvoj začetek, tako bom tudi tvoj konec. Niti v najmanjših rečeh se ne opiraj na ustvarjena bitja, kajti to mi ni všeč. V tvoji duši hočem biti jaz sam. Tvojo dušo bom okrepil in razsvetlil. Iz ust mojega namestnika boš zvedela, da sem v tebi, in ves strah se bo razpršil kakor megla pred sončnimi žarki (295).

   -Tvoje srce je moje počivališče in moje zadovoljstvo. V njem najdem vse, kar mi odreka množica duš (339).

   Izbrane Jezusove besede iz Dnevnika sv. Favstine Kowalske (po izboru iz knjižice: Besede življenja)

   Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    30. avgusta, 2021 at 20:49

    OD DESETIH OZDRAVLJENIH SE JE SAMO EDEN VRNIL IN SE JEZUSU ZAHVALJEVAL

    Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.« (Lk 17, 11-19)

    VEREN ČLOVEK JE HVALEŽEN ČLOVEK – ZAKAJ JE HVALEŽNOST TAKO POMEMBNA (Aleteia)

    Vseh deset gobavcev iz evangelija je bilo očiščenih, vseh deset. Čeprav jih ni bilo nazaj, da bi se kot kulturni ljudje zahvalili, da bi se – kot so nas že majhne učili starši – znali zavedati obdarovanosti oziroma dobrote in ljubezni drugih ljudi do nas, se zaradi tega njihova gobavost še ni povrnila. Bog ni kakor ljudje, ki se maščujemo, če ne dobimo tega, kar pričakujemo od drugih.

    Vendar je pri tej zgodbi srečanja Jezusa in gobavcev res poglavitno dejstvo zapisano šele na samem koncu evangeljskega poročila. Res je, vseh deset bolnikov je bilo ozdravljenih, očiščenih, a samo eden od njih je bil tudi rešen: tisti, ki se je vrnil, tisti, ki je razumel, tisti, ki je v svoji ozdravitvi srečal Boga. Tisti, ki je bil sposoben hvaležnosti.

    Več o pomenu hvaležnosti na:
    https://si.aleteia.org/2019/10/20/hvaleznost-resuje/

    Usmiljeni Jezus, hvala Ti za vse milosti, katere nam podarjaš na priprošnjo Preblažene Device Marije!

    Odgovori