Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   12. decembra, 2021 at 13:03

   V DANAŠNJEM EVANGELIJU JE VPRAŠANJE, KI SE TRIKRAT PONOVI: »KAJ NAJ STORIMO?« – JEZUS ODGOVARJA TREM SKUPINAM LJUDI: MNOŽICI, CESTNINARJEM IN VOJAKOM – TRIJE ODGOVORI ZA ENAKO POT SPREOBRNITVE, KI SE IZRAŽA V KONKRETNIH PRIZADEVANJIH PRAVIČNOSTI IN SOLIDARNOSTI, TO JE POT DEJAVNE LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA – BOGOSLUŽJE TE TRETJE ADVENTNE NEDELJE NAM POMAGA ODKRITI ENO POSEBNO RAZSEŽNOST SPREOBRNJENJA: VESELJE!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 3,10-18)

   Množice pa so ga spraševale: »Kaj naj torej storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.« Tudi cestninarji so se prišli krstit, in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Ne bodite do nikogar nasilni in nikogar ne trpinčite, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.« Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« Tako je torej še z mnogimi drugimi opomini oznanjal ljudem dobro novico.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+3%2C10-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   V današnjem evangeliju je vprašanje, ki se trikrat ponovi: ‘Kaj naj storimo?’ Janezu Krstniku ga postavijo tri skupine ljudi: najprej množica, zatem cestninarji, oziroma pobiralci davkov, in kot tretji nekateri vojaki. Vsaka izmed teh skupin sprašuje preroka o tem, kar mora storiti, da bo udejanjila spreobrnjenje, ki ga on oznanja.

   Prvi skupini – množici pravi, naj podeli nujne dobrine. Tako jim reče: ‘Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.’ (v. 11). Drugi skupini – pobiralcem davkov, je rekel, naj ne zahtevajo nič več od zahtevanega (prim. v. 13). Kaj to pomeni? Povsem jasno, nobenega podkupovanja. Od tretje skupine, torej od vojakov, zahteva, naj nič ne izsiljujejo od nikogar, ampak naj so zadovoljni s plačo (prim. v. 14). Trije odgovori za enako pot spreobrnitve, ki se izraža v konkretnih prizadevanjih pravičnosti in solidarnosti. To je pot, ki jo Jezus nakazuje med vsem svojim pridiganjem, torej pot dejavne ljubezni do bližnjega.

   BOG NIKOMUR NE ZAPRE MOŽNOSTI, DA SE ZVELIČA

   Iz teh opominov Janeza Krstnika razumemo, kakšne so bile v tistem času splošne težnje tistih, ki so imeli različne oblike oblasti. Stvari se niso veliko spremenile. Pa vendar, nobena kategorija ljudi ni izključena iz tega, da prehodi pot spreobrnjenja za dosego zveličanja, niti cestninarji, ki so že po definiciji bili grešniki. Tudi oni niso izključeni iz zveličanja. Bog nikomur ne zapre možnosti, da se zveliča. On je, lahko uporabimo to besedo, ves nestrpen, ker želi biti usmiljen do vseh in sprejeti vsakega v nežen objem sprave in odpuščanja.

   To vprašanje: ‘Kaj naj storimo?’, je tudi naše vprašanje. Današnje bogoslužje nam z Janezovimi besedami ponavlja, da se je potrebno spreobrniti, spremeniti smer poti in hoditi po poti pravičnosti, solidarnosti, treznosti. To so vrednote, ki so nujno potrebne za polno človeško in pristno krščansko bivanje. Spreobrnite se! To je povzetek Krstnikovega sporočila.

   TISTI, KI SE SPREOBRNE IN SE PRIBLIŽA GOSPODU, ZAČUTI VESELJE

   Bogoslužje te tretje adventne nedelje nam pomaga odkriti eno posebno razsežnost spreobrnjenja: veselje. Tisti, ki se spreobrne in se približa Gospodu, začuti veselje. Prerok Sofonija naznanja, ‘Vriskaj, o sionska hči!’ , Jeruzalemu; in apostol Pavel tako opominja kristjane v Filipih: ‘Veselite se v Gospodu zmeraj’. Da danes govorimo o veselju, je potrebno biti pogumen, potrebna je predvsem vera. Svet mučijo toliki problemi, nad prihodnostjo je toliko strahov in neznanega. A kljub temu je kristjan vesel, in njegovo veselje ni nekaj površnega ali minljivega, temveč je globoko in trajno, saj je Gospodov dar, ki napolnjuje življenje. Naše veselje izhaja iz gotovosti, da je ‘Gospod blizu’.

   KAJ JE IN KAJ NI KRŠČANSKO VESELJE

   Po naravi kristjan ne more biti mračen in žalosten. Pravi kristjan je vesel. Biti človek veselja pomeni biti človek miru, pomeni biti človek tolažbe. Krščansko veselje je kristjanovo dihanje. Kristjan, ki v srcu ni vesel, ni dober kristjan. Veselje je dihanje, je način kristjanovega izražanja. Ni neka stvar, ki se jo kupi, ali nekaj, kar se počne na silo, ne. Je sad Svetega Duha. Tisti, ki v srcu ustvari veselje, je Sveti Duh.

   Trdna skala, na katero se opira kristjanovo veselje, je spomin. Ne moremo namreč pozabiti, kaj je Gospod za nas storil, da nas je prerodil v novo življenje. Enako je z upanjem na tisto, kar nas čaka, to je srečanje z Božjim Sinom. Spomin in upanje sta dve sestavini, ki kristjanom omogočata, da živijo veselje. Ne votlega veselja, ampak veselje, katerega prva stopnja je mir. Veselje ne pomeni smejanja. Ne, ni to. Veselje ne pomeni biti zabaven. Ne, ni to. Je nekaj drugega. Krščansko veselje je mir. Mir, ki je v koreninah, mir srca, mir, ki nam ga lahko dá samo Bog. To je krščansko veselje. Tega veselja ni lahko varovati.

   VESELJE NI NEKA STVAR, KI SE JO LAHKO KUPI, AMPAK DAR DUHA

   Sedanji svet je žal zadovoljen že z neveselo kulturo, kulturo, kjer se izumlja mnogo stvari, da bi se zabavali, mnogi koščki sladkega življenja, ki pa popolnoma ne zadovoljijo. Veselje namreč ni neka stvar, ki se jo kupi v trgovini, ampak je dar Duha, ki utripa tudi v trenutku nemira, v trenutku preizkušnje. Obstaja dober nemir. A obstaja tudi nemir, ki ni dober, ki vsepovsod išče varnost, vsepovsod išče zadovoljstvo. Veselje, tolažba – to je dihanje kristjanov.

   Naj nam Devica Marija pomaga okrepiti našo vero, da bomo znali sprejeti Boga veselja, Boga usmiljenja, ki vedno želi bivati med svojimi otroki. In naša Mati naj nas uči deliti solze s tistimi, ki jokajo, da bomo lahko z njimi delili tudi nasmeh.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
   • Miro says:

     12. decembra, 2021 at 13:08

     MOLITEV ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

     Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
     vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
     ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
     milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
     izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
     nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
     miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
     mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
     in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
     k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.
     (vir: aleteia.si)

     Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

     Odgovori
2. Miro says:

   12. decembra, 2021 at 8:14

   BOŽJA BESEDA NAM GOVORI O VESELJU IN HVALEŽNOSTI

   »V VSEM SE ZAHVALJUJTE: KAJTI TO JE BOŽJA VOLJA V KRISTUSU JEZUSU GLEDE VAS.« (1 Tes 5,18)

   Več o veselju in hvaležnosti na:

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1451&t=5#Veselje+in+hvale%9Enost

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
3. Miro says:

   12. decembra, 2021 at 8:12

   PRI BOGU MI JE VŠEČ TO, DA VIDI LJUDI TAKE, KOT SO, IN DA SO TUDI ONI TAKI, KOT JIH ON VIDI (Jean Guitton)

   – Če imaš več zdravja, več znanja, več vere, več denarja, ti ta »več« ne pripada. Deliti ga moraš z drugimi.

   – Razdajati svoje srce pomeni tolažiti. Otroci so sposobni potolažiti odrasle, ko so ti žalostni. Omogočimo otrokom, da obujajo veselje do življenja, ki ga je polno njihovo srce.

   – Resnično vernega človeka čas skrbi manj kot večnost. Čas gleda v luči večnosti.

   – Manj ko se človek boji, da bo jutri umrl, bolj se umešča v življenje, kakor da mu nikoli ne bo treba umreti. Misli na svoje male zadeve in pozablja na veliko zadevo svoje usode.

   – Pri Bogu mi je všeč to, da vidi ljudi take, kot so, in da so tudi oni taki, kot jih On vidi.

   – Če bi v obhajilu čutili božjo prisotnost, bi ne bili več na zemlji, ampak v nebesih; to ne bi bila več vera, ampak gledanje.

   – V veri je veliko več ljubezni kot v gledanju.

   – Prava ljubezen je vesela, mladostna, čista; njen nasmeh je odkrit in jasnega pogleda … Prava ljubezen je darežljiva, ima velike načrte, okoli sebe želi videti veliko sreče, obogatiti more življenje.

   Misli Jeana Guittona, izbor iz Ognjišča

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   11. decembra, 2021 at 18:36

   ČESA SEM SE O RESNIČNEM SOČUTJU NAUČIL OD SV. VINCENCIJA PAVELSKEGA (Aleteia)

   VSI NEKAJ PRIDOBIMO, KO V LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA NE IZBEREMO NAJLAŽJE POTI

   Nekoč sem bil na avtocesti priča prometni nesreči, ki se je zgodila tik pred menoj. Bil je snežni vihar in veter je dvignil sprednji del avta, ki je vozil spredaj, in ga z visoko hitrostjo zagnal v kup snega ob robu ceste. Pretresen sem zapeljal naprej, zavil z avtoceste in poklical reševalce. Nato sem, zadovoljen, da sem opravil svojo dolžnost, odpeljal naprej.

   Šele pozneje, ko sem že nadaljeval vožnjo, me je prešinilo vprašanje: Zakaj se nisem ustavil in pomagal? Kdo ve, kako daleč je še reševalno vozilo? Moja dolžnost do tega voznika se ne bi smela končati s preprostim telefonskim klicem. Izbral sem lažjo pot – razbit avto sem pustil v svojem zadnjem ogledalu.

   Še danes razmišljam o podobnih trenutkih, ko bi lahko pomagal, pa sem namesto tega sklepal, da bo že kdo drug poskrbel. V prelaganju odgovornosti je nekakšna tolažba, ker se nam zdi, da smo se rešili težave, in to brez občutka krivde. Nekdo drug bo nahranil lačne, nekdo drug bo pomagal v cerkvi, nekdo drug bo poklical prijatelja, ki obupno potrebuje pogovor. In seveda, za ljudi v stiski so raznovrstne organizacije in vladni programi, ki so pri svojem delu učinkoviti in imajo tudi sredstva, ki jih posamezniki nimamo.

   SVETI VINCENCIJ PRAVI: »USMILJENA LJUBEZEN JE VSEKAKOR VEČJA OD VSAKRŠNE OBLASTI. ŠE VEČ, VSAKRŠNA OBLAST MORA VODITI K USMILJENI LJUBEZNI.«

   Kaj sočutje v resnici pomeni? Je pripravljenost, da se za trenutek ustavim in koga pokličem, da ga povprašam o bolnem družinskem članu, molim za prijatelja ali pa grem po opravkih za ostarelega soseda. Sočutje ni učinkovito ali varčno, je pa globoko osebno in globoko človeško.

   Od vsakogar izmed nas nekaj zahteva. Na koncu pa ta trud, ta majhna žrtev, ni dar, ki ga jaz podarim drugim, ampak priložnost zanje, da mi oni podarijo dar.

   Sočutje je predvsem dejanje prijateljstva in bratstva. Gradi mostove in ustvarja skupnost. Zato pravim, da je sočutje dvosmerna pot. Če sem se pripravljen potruditi, je nagrada pristen in dragocen človeški stik.

   Celoten članek o sočutju do bližnjih na:
   https://si.aleteia.org/2019/09/27/cesa-sem-se-o-resnicnem-socutju-naucil-od-sv-vincencija-pavelskega/

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   11. decembra, 2021 at 15:25

   BOŽJA BESEDA O VERI IN ZAUPANJU

   »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih
   mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi. Mojo dušo poživlja,
   vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena. Tudi če bi hodil
   po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj,
   tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita. Pred mano pogrinjaš
   mizo vpričo mojih nasprotnikov; z oljem mi maziliš glavo, moja
   čaša je prepolna. Le dobrota in milina me bosta spremljali vse
   dni mojega življenja; prebival bom v hiši Gospodovi vse dni
   življenja.« (Ps 23,1-6)

   Več o veri in zaupanju na:

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=432&t=5#Vera+in+zaupanje

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
6. Hvala says:

   11. decembra, 2021 at 14:56

   NEKDANJI HULIGAN JE NAŠEL JEZUSA:”POSTAL SEM POMEMBEN (Življenje alkoholika, ki je našel REŠITELJA-JEZUSA)

   Iz otroštva se spominja pijanega očeta, praznega želodca in modric, potem ko je bil tepen. Od doma je bežal v preluknjanih nogavicah. Z ulice je prišel na stadion in pozneje v … cerkev. Kako je do tega prišlo? Spoznajte Kryzysovo zgodbo

   LOČITEV OD ŽENE SE- NA SREČO -NI IZŠLA

   Ko sem življenje predal Jezusu, sem se na novo zaljubil v svojo ženo. Vedel sem, da se ne morem ločiti, toda to je temeljilo na podlagi prepovedi. Bila sva v težkem položaju, potem pa sva sklenila ljubezenski trikotnik. Z Jezusom.

   Pred tem sva gledala Boga, tedaj pa sva začela gledati drug na drugega skozi prizmo Boga. Bog mi je oprostil toliko stvari, zakaj torej ne bi oprostil svoji ženi? To je veliko spremenilo. Po človeško se lahko ločiva, toda če na to gledava skozi prizmo Boga, tega ne želiva storiti. Začela sva graditi tak dom, da nihče ne bo želel oditi. To sicer lahko naredi, a noče, ker se tam dobro počuti.

   Žena sprva ni bila navdušena nad spreobrnitvijo. Na vas je gledala kot na fanatika.

   Hitel sem na molitev, ona pa je vzgajala tri otroke. Jezila se je, da je za vse sama. Ko sem za nekaj mesecev odšel na delo v Nemčijo, je šla na srečanje skupnosti preverit, kaj je tako spremenilo moža. IN TUDI ONA JE ŽIVLJENJE PREDALA BOGU .

   https://si.aleteia.org/2019/11/12/nekdanji-huligan-je-nasel-jezusa-postal-sem-pomemben/

   Odgovori
7. Miro says:

   11. decembra, 2021 at 14:52

   Nikoli ne izgubimo izpred duhovnih oči BOŽJE BESEDE, ker je absolutno najpomembnejša za naše življenje. Zaradi poplave raznih prispevkov spomnimo:

   PRISPEVEK Z EVANGELJSKIM ODLOMKOM NA DANAŠNJI DAN, Z ODLIČNO RAZLAGO GOSPODA ERVINA MOZETIČA, JE BIL OBJAVLJEN ŽE NA PREJŠNJI STRANI (glej 11. december, ob 9:33).

   Odgovori
8. Hvala says:

   11. decembra, 2021 at 14:46

   KDAJ JE ZA KRISTJANA GREH, ČE UŽIVA ALKOHOL?

   SPOZNAJTE, KAJ SVETO PISMO PRAVI O ALKOHOLNIH PIJAČAH, IN ODKRIJTE, KDAJ POSTANE PITJE PRILOŽNOST ZA GREH

   VINO V SVETEM PISMU

   SVATBA V GALILEJSKI KANI

   JEZUS NI SAMO POMNOŽIL VINA, DA BI PRIKAZAL SVOJO SLAVO, TEMVEČ JE GOSTOM PONUDIL NAJBOLJŠE MOŽNO VINO, KI PREDSTAVLJA VESELJE, KI GA BOG ŽELI POMNOŽITI V NAŠIH SRCIH Z RAZODEVANJEM MESIJE, AMPAK TUDI POMNOŽEVANJE BOŽJE LJUBEZNI NA ZEMLJI
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ali lahko kristjani neomejeno pijemo alkoholne pijače ali je morda alkohol povezan z grehom? Zakaj je Jezus pil vino? Kaj o tem pravi Sveto pismo? Poskusimo odgovoriti na zastavljena vprašanja.

   Vino v Svetem pismu
   Sveto pismo vsebuje odlomke, za katere se zdi, da ne odobravajo ali omejujejo uživanje vina. Oglejmo si nekaj primerov:

   – “Gorje njim, ki vstajajo zgodaj zjutraj in iščejo opojno pijačo, ki se zadržujejo pozno v noč in jih ogreva vino.” (Iz 5,11);

   – “Posmehljivec je vino, razgrajač je opojna pijača, kdor se omamlja z njima, ne bo postal moder.” (Prg 20,1).
   Samega Jezusa so puritanci napadli zaradi pitja vina, kot lahko beremo v evangeliju po Mateju: “Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravijo: ‘Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov;’ in modrost je bila opravičena po svojih delih.” (Mt 11,19)

   Po drugi strani pa so v Svetem pismu odlomki, za katere se zdi, da fermentirano vino povezujejo z dostojanstvom, duhovniki pa so ga začeli uporabljati celo pri žrtvovanju v templju. Poglejmo ta odlomek: “In tvoja knjiga bo ena četrtina prestolonaslednika za vsako jagnje; na svetem kraju boš izlil fermentirano pijačo Gospodu.” (4 Mz 28,7)

   Opijanje
   Sveto pismo še vedno obsoja opijanje zaradi vina: “In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh.” (Ef 5,18)

   Še en prehod: “Tudi ti se izgubljajo zaradi vina in blodijo zaradi opojne pijače, duhovnik in prerok se izgubljata zaradi opojne pijače, zmedena sta od vina. Blodijo zaradi opojne pijače, izgubljajo se v videnjih, omahujejo v razsodbah.” (Iz 28,7)

   Zato sklepamo, da Sveto pismo omenja pitje na dva načina. Prvič: na uravnotežen način je skladno z rezultatom človeškega dela. Drugič: pretiravanje z alkoholno pijačo pritegne nesreče in spremeni vedenje.

   Svatba v galilejski Kani
   Nemogoče je govoriti o sklicevanju na vino v Svetem pismu, ne da bi navedli čudež na svatbi v Kani, na kateri je Jezus spremenil vodo v vino (Jn 2,1-11). Spletno mesto Ide+ ponuja analizo tega odlomka:

   “Spoznali smo, da Jezus ni samo pomnožil vina, da bi prikazal svojo slavo, temveč je gostom ponudil najboljše možno vino, ki predstavlja veselje, ki ga Bog želi pomnožiti v naših srcih z razodevanjem Mesije, ampak tudi pomnoževanje Božje ljubezni na Zemlji. Ta dogodek je tako pomemben, da simbolizacija, ki jo sporoča vino, ni bila nikoli odstranjena s praznovanja ‘Gospodove večerje’.

   Alkoholna pijača: vprašanje zmernosti
   Kako naj na podlagi Svetega pisma in tega, kar pravi Katoliška cerkev, analiziramo uživanje alkoholnih pijač, ki jih zaužijejo kristjani? V članku na spletni strani A12 pater Felipe Peligrinelli Duarte uči, da je vse vprašanje zmernosti:

   “Pojdimo počasi. Ena stvar je piti in se zabavati na trezen in uravnotežen način. Druga, precej drugačna, je ‘izguba črte’ in zapad v greh požrešnosti, torej v motnjo občutljivega apetita, pomanjkanje zdrave pameti, tesnobno in nenadzorovano navezanost na užitke v hrani in pijači. Obstaja velika razlika med pitjem v zmernih količinah in ob posebnih priložnostih ter čustvenim neravnovesjem, izgubo zavesti – opijanjem – odvisnostjo, ustvarjanjem škandala.”

   In kdaj postane pitje povod za greh? Oče Felipe ima jasen odgovor: “Ko izgubimo vrlino samokontrole; ko postane nebrzdano in tesnobno iskanje užitka absolutno merilo naših odločitev; ko torej izgubimo treznost, dobrodelnost in zdravo pamet.”

   Nasveti
   Da bi se izognili grehu, ki ga povzroča pitje, duhovnik ponuja nekaj nasvetov:

   “Če te lahko pitje pripelje do greha, se potrudi, da ne prideš v skušnjavo, izogibaj se takih priložnosti. Če lahko v določeni situaciji pitje povzroči nekakšen ‘škandal’ za šibkejšega brata v tej zadevi, se zaradi sočutja na primer izogibajte pitju pred njim.

   Vendar pa dobro jesti, zmerno piti in se zdravo zabavati ni le legitimno, ampak tudi lep znak prijateljstva in občestva med nami. Ni naključje, da nebesa pogosto primerjajo s slavnostnim praznovanjem.”

   https://si.aleteia.org/2021/11/09/kdaj-je-za-kristjana-greh-ce-uziva-alkohol/

   Odgovori
9. Miro says:

   11. decembra, 2021 at 13:58

   O TEH 6 DEJSTVIH BI MORAL RAZMISLITI VSAK, KI JE PRIČA NASILNI ZVEZI (Aleteia)

   Vedenje, ki bi druge morda povsem osupnilo, za žrtev postane vsakdanjik

   V medijih pogosto zasledimo poročila o družinskem nasilju, ki jih običajno spremljajo znamenja, na katera naj bi bili pozorni, če želimo stvarno oceniti razmere v lastnem razmerju. Navadno pa niso dovolj izpostavljena čustva žrtve, zaradi katerih ta v odnosu pogosto vztraja dlje, kot bi bilo primerno, in posledice so včasih pogubne.

   Pomembno je izpostaviti, da v določenih primerih nasilnežu in posledično paru lahko pomaga strokovna terapija, v številnih primerih družinskega nasilja pa se varnost žrtve lahko zagotovi le tako, da ta razmerje zapusti s čim več zunanje podpore.

   Da bi malce osvetlili življenje v nasilnem razmerju, smo spregovorili z osebami, ki so to doživele na lastni koži. Z nami so delile svojo izkušnjo in predlagale nekaj nasvetov, kako lahko družinski člani in prijatelji žrtvi nudijo pomoč in podporo.

   Več o šestih dejstvih na:
   https://si.aleteia.org/2021/10/09/o-teh-6-dejstvih-bi-moral-razmisliti-vsak-ki-je-prica-nasilni-zvezi/

   Odgovori
10. Hvala says:

    11. decembra, 2021 at 13:53

    NAVEDLA BOM DVA PRIMERA -TEŽKI ALKOHOLIZEM V DRUŽINI

    Prvi primer, ki ga bom navedla, je bilo pričevanje sestre od duhovnika na nekem misijonu pred leti. Ta sestra duhovnika je povedala, da je bilo pri njih tako hudo stanje v družini, da so se zaradi tega celo preselili v tujino, verjetno zato, ker jim je bilo zelo težko živeti v okolici, kjer ljudje poznajo drug drugega. Skratka zelo zelo hudo stanje. Molili so, prosili Gospoda, ločitev ni bila v razmišljanju, saj je brat duhovnik.
    Vendar je po ne vem koliko letih prišel dan rešitve, PRENEHANJE PITJA ALKOHOLA. Lepo so se razumeli, otroci so bili veseli, da oče ne pije več. Niso dolgo časa bili tako skupaj, ker je oče umrl. Gospa je rekla, da so veseli in srečni, da čutijo vsi, kako jim oče pomaga , molijo za njega, imajo veselje in lep spomin na čudovito rešitev , na očeta.

    Drug primer je družina, ki so sicer prejeli zakramente, vendar niso iskali rešitve pri Bogu, ker enostavno za to niso vedeli, niti ne vedo, oz. ne verujejo …. Res zelo težko življenje. Ta oseba je bila zelo delavna, pridna, hodila je v službo, zato je bil napoten tudi na zdravljenje. To ni pomagalo.

    Videla sem, da so očeta odrinili na stran , je sicer živel doma v sobi, vendar za njih nekako ni obstajal. Pripovedovali so razne zadeve, ki so zvenele kot SAMOPOMILOVANJE OSTALIH ČLANOV. Sama nisem odobravala tega, niti nisem verjela, niti ne verjamem pripovedovanju ljudi, kajti v srce človeka vidi samo Bog in Bog bo sodil, kdo je kriv ali ni kriv.

    Ta človek je umrl in nekako sem dobila spoznanje, kako so ga vsi zapustili. Ne rečem-imel je streho nad glavo, hrano in oprano obleko. Vendar, začutila sem kako je družba zapustila tega človeka, družina, sosedje itd…..ker pač ni živel po normativih družbe, bil je izobčenec.

    Čez leta, ko sem stopila na pot življenja z Gospodom, sem zaznala, da to ni pravo početje, da molim za tega človeka, zasmilil se mi je zelo. KAJTI KLJUB TEMU, DA TE CEL SVET ZAPUSTI, BOG TE NE ZAPUSTI, NITI NE IZLOČI. IZLOČITEV DELAMO LJUDJE.

    Otroci imajo slabe spomine na družino, na očeta, temu sledijo rane. Nekajkrat sem v pogovoru omenila tem ljudem, naj mu odpustijo, ko kredo na pokopališče, saj skrbijo za grob, skrbijo pa jaz pravim, zaradi okolice. Vendar nočejo slišati o tem.

    Zato je potrebno, da molimo za vse takšne ljudi-za celo družino, ker sami ne molijo. VSE LJUDI JE USTVARIL BOG, TUDI TEGA ČLOVEKA JE USTVARIL. Zaničevanje takih ljudi je ZANIČEVANJE SAMEGA JEZUSA, SAJ SMO VSI USTVARJENA BITJA.

    Odgovori
    • Miro says:

      11. decembra, 2021 at 14:14

      Hvala za posredovane primere, iz katerih je lepo razvidno, da se Božjega delovanja nikakor ne da ujeti v omejene človeške miselne predstave. Bog je popolnoma svobodno bitje in deluje tako, kakor ON hoče. Lahko neposredno, lahko po naravi, dogodkih, drugih ljudeh, na tisoč in tisoč različnih načinov – v skladu z Njegovim načrtom.

      Zahvalimo se Usmiljenemu Bogu za vse, kar nam podarja v moči SVETE EVHARISTIJE, khrati pa tudi za vse, kar nam podarja po zdravnikih, psihoterapevtih in drugih ljudeh. Obstaja namreč kar lepo število ozdravljenih alkoholikov, ki so bili po Božji milosti ozdravljeni s strokovno pomočjo.

      Molimo: Pridi, Sveti Duh!

      Odgovori