Članki za dušo

13.710 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   9. aprila, 2020 at 17:25

   VELIKI ČETRTEK – DAN EVHARISTIJE IN POSTAVITVE DUHOVNIŠKE SLUŽBE!

   Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.

   Več o tem in o navodilih slovenskih škofov za velikonočne praznike 2020 v času epidemije COVID-19 na:
   http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/koledar/veliki-cetrtek-2020?Open

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   9. aprila, 2020 at 16:10

   SKRIVNOST VELIKEGA ČETRTKA: V ZNAMENJU LJUBEZNI, KI SE POD PODOBO EVHARISTIČNEGA KRUHA DAJE ZA NAS, IN V ZNAMENJU LJUBEZNI, KI IZGOREVA V NENEHNEM SLUŽENJU DRUGIM!

   »Na današnji dan smemo v zgoščeni obliki čutiti in sodoživljati, kar v veri izpovedujemo: zaradi nas in našega zveličanja je Gospod postal človek. Hoče biti z nami kot kruh, ki krepi, kot zgled, ki spodbuja in kaže pot. Hvala Gospodu!«
   (duhovni poudarek iz knjige Gospodov dan z Besedo, p. Metod Benedik)

   Priporočimo se Svetemu Duhu in se poglobimo še v nekaj naslednjih misli o sveti Evharistiji:

   -V Jezusovem telesu in krvi, ki sta darovana
   na križu, najdemo veliko veselje Očeta nad
   Sinom, Sinovo polno zaupanje v Očeta in
   znamenje njegovega bratstva in ljubezni,
   ki daje življenje za nas.
   (Inos Biffi)

   -Evharistija je predigra veličastne preobrazbe
   našega snovnega sveta.
   (Jean Galot)

   -Moj Jezus, sprejeti te vsak dan in potem od
   enega obhajila do drugega živeti v združenju s
   teboj! Oh, ta zaupnost je raj na zemlji!
   (Elizabeta od Svete Trojice)

   -Cerkev dela to, kar je delal Gospod, z
   besedami, ki jih je on sam izgovoril, ko je
   pod podobama kruha in vina dal svojim
   učencem svoje telo in kri – samega sebe –
   kot poroštvo večnega življenja.
   (Karl Rahner)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   9. aprila, 2020 at 15:29

   Za duševni mir in vztrajanje v dobroti in strpnosti, kar prispeva k boljšemu svetu

   Prerok, Kahlil Gibran: O delu
   Šele, ko se z delom tesno povežete,
   zares ljubite življenje.
   Ko pa delate, ste kakor piščal,
   skozi katero se šepetanje ur preliva v glasbo.
   In vsako delo je jalovo,
   razen tam, kjer je znanje in ljubezen.
   In ko delate z ljubeznijo,
   se povezujete samo s seboj in drug z drugim.
   A kaj pomeni delati z ljubeznijo?
   Pomeni vnesti v vsako delo vaših rok tudi vašega duha.
   DELO JE LJUBEZEN, KI POSTANE VIDNA ŠELE Z NAŠIMI DEJANJI.

   MISLI SVETE MATERE TEREZIJE O SLUŽENJU DRUGIM
   Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
   Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
   Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
   Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
   Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
   To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
   Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
   Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE!

   POUČNE DUHOVNE MISLI DALAJLAME
   Pravilno čustvovanje, razmišljanje in delovanje se odražajo na našem telesnem in duševnem zdravju. Um vlada vsem celicam telesa, zato se negativen odnos do sebe in okolice na zdravju odraža v obliki bolezni. Škodljiva čustva torej pogubno vplivajo na naše duševno in telesno zdravje, zato moramo nujno negovati pozitivna čustva, kot so ljubezen, spoštovanje in strpnost. Tako vzgajamo svoj notranji duševni mir. Človek, ki neguje ljubezen in iskreno skrbi za druge, ki je sočuten do soljudi in se počuti odgovornega do njih, zmanjšuje negativna čustva in krepi pozitivna, s tem pa posledično tudi svoje zdravje, samozaupanje in samozavest. Ljudje imamo na voljo inteligenco in znanje, da škodljiva čustva, kot so strah, ljubosumje, jeza, užaljenost preobrazimo v pozitivna. Analitična sposobnost našega uma nam omogoča razmišljati in razumeti, treba pa je tudi razlikovati med škodljivimi in zdravimi čustvi in seveda delovati. Ni dovolj le razumeti stvari in si jih želeti spremeniti. S težavami se je treba soočiti. “Mir se začenja v vašem srcu. Tega vam ne bodo zagotovili niti politični voditelji niti verski poglavarji, temveč vsak od vas sam v svojem lastnem življenju. In iz vas se bo razširil na vso družino in iz več družin v širšo skupnost. In ko bo na tisoče takšnih družin, bo to pripeljalo do velikih sprememb.”Vsi ljudje na svetu smo med seboj povezani in soodvisni. Ne moremo preživeti, če vsak misli le nase. Vsak prebivalec sveta je član ‘nas’, zato naj bo 21. stoletje stoletje dialoga in medsebojne solidarnosti namesto ekstremnega egoizma in individualizma, ki smo mu priča zdaj.

   Odgovori
4. Miro says:

   9. aprila, 2020 at 12:29

   KATEHEZA PAPEŽA FRANČIŠKA (8. april 2020): VELIKONOČNO TRIDNEVJE DOMA – MOLITEV OB KRIŽANEM IN EVANGELIJU

   V tem času se sprašujemo o Bogu – kje je, kadar gre vse narobe?

   »Dragi bratje in sestre, dober dan! V teh tednih zaskrbljenosti zaradi pandemije, ki povzroča toliko trpljenja v svetu, so lahko med vprašanji, ki si jih zastavljamo, tudi vprašanja, povezana z Bogom: kaj stori ob tem, ko trpimo? Kje je takrat, kadar gre vse narobe? Zakaj nam hitro ne razreši težav? To so vprašanja, ki so jih zastavljamo o Bogu.

   Odgovore najdemo v pripovedi o Jezusovem trpljenju

   V pomoč nam je pripoved o Jezusovem trpljenju, ki nas spremlja v teh svetih dneh. Tudi tam se namreč zastavljajo mnoga vprašanja. Ljudje so se po tem, ko so z vsemi častmi sprejeli Jezusa v Jeruzalemu, spraševali, če bo končno rešil ljudstvo njegovih sovražnikov (prim. Lk 24,21). Pričakovali so mogočnega, zmagovitega Mesija z mečem. Namesto tega pa je prišel nekdo, ki je krotak in ponižen v srcu, ki vabi k spreobrnjenju in usmiljenju. In prav množica, ki mu je prej vzklikala Hozana!, je bila tista, ki je vpila: »Križan naj bo!« (Mt 27,23). Tisti, ki so mu sledili, zmedeni in prestrašeni, so ga zapustili. Mislili so: če je to Jezusova usoda, On ni Mesija, saj je Bog močan, Bog je nepremagljiv.
   Stotnik ob Jezusovi smrti izpove, da je bil resnično Bog

   Vendar pa če naprej beremo pripoved o trpljenju, odkrijemo presenetljivo dejstvo. Ko Jezus umre, rimski stotnik – ki ni bil veren, ni bil jud, ampak pogan –, ki je videl, kako je na križu trpel in je slišal, da je vsem odpustil, ki je z roko otipal njegovo brezmejno ljubezen, izpove: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin« (Mr 15,39). Reče prav nasprotno od tega, kar pravijo drugi. Reče, da je tam Bog, da je resnično Bog.

   Kakšno je resnično obličje Boga?

   Danes se lahko vprašamo: kakšno je resnično obličje Boga? Običajno Nanj projiciramo to, kar smo sami, potenciramo na največjo potenco: naš uspeh, naš čut za pravičnost ter tudi naše ogorčenje.

   Na križu se naučimo, kakšne poteze ima obličje Boga

   Vendar pa nam evangelij pravi, da Bog ni takšen. Drugačen je in ne bi ga mogli spoznati s svojimi močmi. Zato se nam je približal, prišel nam je naproti in prav ob veliki noči se je popolnoma razodel. In kje se je popolnoma razodel? Na križu. Tam se naučimo, kakšne poteze ima obličje Boga. Ne pozabimo, bratje in sestre, da je križ prestol Boga. Dobro nam bo delo, če bomo gledali Križanega v tišini in videli, kdo je naš Gospod: je tisti, ki na nikogar ne kaže s prstom, niti na tiste, ki ga križajo, ampak na široko razpre roke za vse; ne tlači nas s svojo slavo, ampak dopusti, da mu zaradi nas vzamejo obleko; ne ljubi nas z besedami, ampak nam dá življenje v tišini; ne primora nas, ampak nas osvobaja; z nami ne ravna kot s tujci, ampak nase vzame naše zlo, nase vzame naše grehe.

   Kako se osvoboditi predsodkov o Bogu? Glejmo razpelo in berimo evangelij

   Da bi se osvobodili predsodkov o Bogu, glejmo Križanega. In nato odprimo evangelij. V teh dneh, ko smo vsi v karanteni in doma, zaprti, vzemimo v roke ti dve stvari: razpelo – glejmo ga; in odprimo evangelij. To bo za nas – na nek način – kot veliko domače bogoslužje, saj v teh dneh ne moremo v cerkev. Razpelo in evangelij!

   Bog je vsemogočen v ljubezni

   V evangeliju beremo, da se Jezus tedaj, ko ljudstvo pride k njemu, da bi ga postavilo za kralja, na primer po pomnožitvi kruha, umakne (prim. Jn 6,15). In ko so nečisti duhovi želeli razodeti njegovo božje veličastvo, jih On utiša (prim. Mr 1,24-25). Zakaj? Ker Jezus ne želi, da bi ga napačno razumeli; ne želi da bi ljudje zamešali resničnega Boga, ki je ponižna ljubezen, z lažnim bogom, s posvetnim bogom, ki zbuja pozornost in se uveljavlja z močjo. Ni malik. Je Bog, ki je postal človek, kakor vsakdo izmed nas, in se izraža kakor človek, vendar z močjo svoje božanskosti. In kdaj je v evangeliju slovesno razglašena Jezusova identiteta? Ko stotnik reče: »Resnično je bil Božji Sin.« Izrečeno je tam, takoj po tem, ko je dal življenje na križu, saj ni več mogoče, da bi se zmotili: vidi se, da je Bog vsemogočen v ljubezni in ne na drug način. To je njegova narava, takšen je. On je Ljubezen.

   Velika noč nam pravi, da Bog more vse obrniti v dobro

   Ti bi lahko ugovarjal: »Kaj naj storim z Bogom, ki je tako šibak, ki umre? Raje bi imel boga, ki bi bil močan, Boga, ki bi bil mogočen!« Vendar pa veš, moč tega sveta mine, medtem ko ljubezen ostane. Le ljubezen varuje življenje, ki ga imamo, saj objema naše krhkosti in jih preoblikuje. Božja ljubezen je tista, ki je na veliko noč ozdravila naš greh s svojim odpuščanjem, ki je iz smrti naredila prehod življenja, ki je spremenila naš strah v upanje, našo tesnobo v zaupanje. Velika noč nam pravi, da Bog more vse obrniti v dobro. Da moremo z Njim resnično zaupati, da bo vse dobro. In to ni utvara, saj Jezusova smrt in vstajenje nista utvara: to je bila resnica. Zato nam je na velikonočno jutro rečeno: »Ne bojte se!« (prim. Mt 28,5). In tesnobna vprašanja glede zla ne izginejo naenkrat, ampak v Vstalem najdejo trden temelj, ki nam dopusti, da ne potonemo.

   Odprimo srce Gospodu v molitvi: križ in evangelij

   Dragi bratje in sestre, Jezus je spremenil zgodovino tako, da nam je postal blizu in je storil, da je postala, v kolikor je bila še vedno zaznamovana z zlom, zgodovina zveličanja. S svojo daritvijo na križu je Jezus premagal tudi smrt. Iz odprtega srca Križanega Božja ljubezen doseže vsakega izmed nas. Mi lahko spremenimo svojo zgodovino tako, da se približamo Njemu, da sprejmemo zveličanje, ki nam ga ponuja. Bratje in sestre, odprimo mu vse svoje srce v molitvi v tem tednu, v teh dneh: z razpelom in z evangelijem. Ne pozabite. Razpelo in evangelij. To bo domače bogoslužje. Odprimo mu vse svoje srce v molitvi, dopustimo, da se njegov pogled zaustavi na nas. Tako bomo razumeli, da nismo sami, ampak ljubljeni, saj nas Gospod ne zapusti in ne pozabi, nikoli. In s temi mislimi vam voščim blagoslovljen teden in blagoslovljeno veliko noč.«

   (vir: Radio Vatikan, Slovenska oddaja)

   Odgovori
5. Miro says:

   9. aprila, 2020 at 12:16

   POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO: ŽIVITE KOT OTROCI LUČI; NE BODITE NERAZUMNI, AMPAK SPOZNAJTE, KAJ JE GOSPODOVA VOLJA; NAJ VAS NAPOLNJUJE DUH; SLAVITE GOSPODA; NENEHOMA SE ZAHVALJUJTE BOGU …!

   BOŽJA BESEDA: »Nekoč ste bili namreč tema, zdaj pa ste luč v Gospodu. Živite
   kot otroci luči, kajti sad luči je v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici. Preizkušajte,
   kaj je všeč Gospodu! Ne sodelujte pri jalovih delih teme, marveč jih obsojajte. Kar
   namreč oni počenjajo na skrivaj, je že omenjati sramotno. Vse, kar je obsodbe vredno,
   se razodeva po luči. Kajti vse, kar se razodeva, je luč. Zato je rečeno: »Prebúdi se, ki
   spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus.« Skrbno torej pazíte, kako živite,
   ne kot nemodri, ampak kot modri. Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi. Zato ne
   bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja. In ne opijanjajte se z
   vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh: nagovarjajte se s
   psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite
   Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu
   Očetu za vse« (Ef 5, 8-20).

   Pridi, Sveti Duh, in nam pomagaj sprejemati in spolnjevati Božjo voljo!
   O presveta Božja volja, ljubim te nadvse! (ta molitveni vzklik je nenehno
   ponavljala sv. Angela Merici)

   Odgovori
6. Janez says:

   9. aprila, 2020 at 10:06

   Poslušajmo bližnjega in Svetega Duha tako, da bomo slišani in bili uslišani!

   Ljudje radi tolažimo, čeprav vedno ne vemo dovolj, kaj pravzaprav storiti ali kaj se resnično dogaja v duši in telesu našega bližnjega. Ne govorimo preveč, pač pa raje poslušajmo, da bomo slišali in kaj razumeli ter da bomo sočutni. Poslušajmo in prosimo Boga Svetega Duha za tolažbo in pomoč, da bomo slišani in uslišani!

   Vsi vemo, da je Janez Krstnik ljudem prinesel na svet poleg krsta v Jordanu tudi pomembne besede tolažbe, čeprav nam ni prinesel rešitve za razne naše težave in probleme, kot Odrešenik Jezus, ki nas je vse Ljudi na Zemlji Odrešil. Ljudje, ki so Janeza Krstnika poslušali, so razumeli, da se njegova tolažba nanaša na absolutno prihodnost, saj za Njim prihaja Odrešenik Sveta. Prinesel pa jim je vero v prihodnost. Ta absolutna prihodnost pa je Bog, ki je Ljubezen in naša Odrešitev. Iz besed Janeza Krstnika so ljudje razbrali, da se po njihovem priznanju grehov in odvrnitvi od slabih dejanj, v njihove duše vrača Bog. Janez jim je oznanil, da je Bog, ki pride in ostane v človekovi duši, obenem rešitev problemov. Tudi če bolezen in bolečine ter trpljenje ostajajo, tudi če se opotekamo pod težo križa, imamo po Svetem Duhu, ki je Bog v nas, v sebi tisto uteho, Moč in tolažbo, da vztrajamo na Poti k Njemu. Prava tolažba torej ni samo nek dober človekov sanacijski program in ukrepi ozdravitve in odprava vseh težav in bolečin, ampak predvsem Sveti Duh v nas, ki v nas deluje. Duh veje, kjer hoče; Božja Milost deluje v Nas. In tega vsega Človek s svojo pametjo ne razume. Bog nas podpira in drži niti skupaj tako, da se ne predamo in obnemoremo, temveč da vztrajamo v Božji Ljubezni in Milosti. Naša notranja moč namreč niso samo zdravi telesni organi in duša, ampak predvsem Božji Sveti Duh. On je tisti Zdravnik, tisti temeljni Podpornik, ki nas močno drži, da se vse ne zruši, da se vse zaradi dotrajanosti ne podre, oziroma, da ne obnemoremo; nasprotno da spet z Božjo Pomočjo in Milostjo spet zmeremo Moči in premagamo težave.

   V preizkušnjah trpljenja in v temi stisk nam je z Jezusom podarjeno upanje na naše osebne poti in poti vseh ljudi. Upanje namreč obsije z Božjo Svetlobo vse ljudi in vso stvarnost; obsije tako pravične kot grešnike. Upanje se rojeva iz Božje Luči, ki prihaja od Njega. Tiho in toplo sije k nam vedno, ko smo dobre volje in ko smo sami in žalostni, ko trpimo, ko so videti dlani Dobrote in Pomoči prazne, ko ostajajo vprašanja brez človeških odgovorov, ko pohajajo moči, ko ni več najti besed tolažbe. Upanje je tisti Dar Boga, Dar Gospodove Ljubezni, njegove Nebeške povzdignjenosti z zemlje, ko v daritvi vse priteguje k sebi in nas Odrešuje in Tolaži. Luč upanja je dar Duha, bližina Očetove ljubezni. Božja Ljubezen obuja od smrti in dela vse novo, prenovi človeka. V Upanju to ljudje v veri in molitvi pričakujemo in se utehe ter Božje Pomoči tudi vsekdar nadejamo. H komu pa naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja Imaš!

   Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen, Božja Dobrota, Božja Pomoč Vate zaupamo.

   Odgovori
7. Janez says:

   9. aprila, 2020 at 10:03

   MOLITEV. VODA, KI HRANI UPANJE IN ZAUPANJE
   Življenje apostola, ki vre iz izpovedi in se izliva v daritev, vsak dan teče preko molitve. Molitev je nepogrešljiva voda, ki hrani upanje in daje rast zaupanju. Molitev nam daje čutiti, da smo ljubljeni, in nam omogoča, da ljubimo. Pomaga nam iti naprej v temnih trenutkih, ker prižiga Božjo luč. V Cerkvi je molitev tista, ki nas vse podpira in nam pomaga premagati preizkušnje. Cerkev, ki moli, je varovana od Gospoda in hodi v Njegovem spremstvu. Moliti pomeni zaupati mu pot, naj skrbi za njo. Molitev je moč, ki nas združuje in podpira, je sredstvo proti osamitvi in samozadostnosti, ki vodita v duhovno smrt. Duh namreč ne veje, če se ne moli, in brez molitve se ne odprejo notranji zapori, ki nas držijo kot ujetnike. Naj sveta apostola pomagata, da bodo imeli srce kakor onadva, utrujeno in pomirjeno v molitvi: utrujeno, ker prosi, trka in posreduje, ker je obteženo z mnogimi osebami in situacijami; obenem pa pomirjeno, kajti Duh prinaša tolažbo in trdnost, kadar molimo. Kako nujno je imeti v Cerkvi učitelje molitve, a najprej biti moški in ženske molitve, ki živijo molitev! Gospod posreduje, kadar molimo; On, ki je zvest ljubezni, ki smo mu jo izpovedali, in nam je blizu v preizkušnjah.

   (Papež Frančišek med sv. mašo v baziliki sv. Petra; Vatikan, 29. 6. 2017).

   Odgovori
8. Hvala says:

   8. aprila, 2020 at 23:36

   KO ČLOVEK PREJME RAZSVETLJENJE, KO MU GOSPOD RAZGRNE RESNICO O SVETU, O LJUDEH, SRČIKO TISTEGA, ZA KAR SMO USTVARJENI, SE ČLOVEKU ZDI, KOT BI PADLO ZAGRINJALO IZ OČI. ZAGRINJALO, KI JE ZAGRINJALO PRAVILEN POGLED NA ŽIVLJENJE, ZAGRINJALO, KI NI DOVOLJEVALO SOŽITJA IN PRAVEGA ŽIVLJENJA Z BOGOM, ZAGRINJALO, KI JE BILO MAMLJIVA ZAVESA UŽIVANJA TEGA SVETA PO NAŠI PREDSTAVI-ČLOVEŠKI, ZAGRINJALO LAŽNE LJUBEZNI, ZAGRINJALO , DA SI NAREDIMO ŽIVLJENJE, KI BO IZBRISALO TRPLJENJE ITD….

   KO PADE TA ZASTOR Z OČI, PA GOSPOD POKAŽE “DRUGI SVET, POKAŽE STVARI, KI JIH MI NISMO VEDELI, VIDELI, NITI SI JIH ZAMIŠLJALI . GOSPOD POKAŽE ČLOVEKU -PRAVO RESNICO, POKAŽE MU KAJ JE PRAVO ŽIVLJENJE.

   DA ČLOVEK PREJME TO VELIKO MILOST, JE POTREBNO VZTRAJNO MOLITI, PROSITI IN VZTRAJATI V ŽIVLJENJU, TAKO KOT SEM ZADNJIČ NAPISALA, DA VZTRAJAMO IN ŽIVIMO TAM, KJER NOČEMO BITI.

   JEZUS JE POKAZAL, KAKO JE ŽIVEL PO OČETOVI VOLJI.
   KER JE ČLOVEK ZELO SLABOTNO BITJE, JE TEŽKO ŽIVETI PO VOLJI GOSPODA, VENDAR, KER SAMI NE ZMOREMO NIČESAR NAREDITI, NAM BO ON DAL MOČ IN POMOČ, ČE BOMO PROSILI IN BILI VZTRAJNI.

   KO PRIDE TEŽAVA, PREIZKUŠNJA, TRPLJENJE V ŽIVLJENJU BI NAJRAJŠI POBEGNILI OD TEGA PRVI DAN. PORIVAMO KRIŽ STRAN, ŽELIMO SE GA ZNEBITI, ZDI SE NAM , DA NAM S VSO TEŽO PRITISKA NA TELO, DUŠO IN DUHA.
   VENDAR Z VSAKIM ŽIVLJENJSKIM BOJEM IN TRPLJENJEM DOBIVAMO MOČ, POSEBNE MILOSTI.
   V PREIZKUŠNJAH IN TRPLJENJU SO SVETNIKI PROSILI IN REKLI : O, GOSPOD, DAJ, DA SE SONČIM NA SONCU TVOJIH MILOSTI.

   JEZUS PRAVI -VZTRAJATI, VZTRAJATI, NE ODNEHATI, KDOR BO VZTRAJAL, BO PREJEL VENEC ŽIVLJENJA.

   ŽELIM , NAJ GOSPOD TO VELIKO NOČ POTEGNE ZAGRINJALA IZ NAŠIH OČI, TISTA ZAGRINJALA , KI ZAKRIVAJO ŽIVLJENJE Z NJIM, Z NJIM, KI DAJE ŽIVLJENJE V IZOBILJU ŽE TUKAJ.

   MIR IN VSE DOBRO!

   Odgovori
9. Hvala says:

   8. aprila, 2020 at 18:41

   PAPEŽ FRANČIŠEK JE V SVOJI KNJIGI -ODPRT UM VERUJOČE SRCE MED DRUGIM TUDI ZAPISAL:

   NA PODTALEN NAČIN IŠČEMO SVOJE UPANJE ZUNAJ OBMOČJA PORAZA IN GA ZATO NE IŠČEMO V BOGU. ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO- KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU–NA DNO PORAZA (KI JE VEČ KOT POMANJKANJE MOŽNOSTI ZA IZHOD, ZA REŠITEV; KI JE POZITIVNA POTRDITEV, DA IZHODA NI VEČ. DA SE JE STVAR KONČALA).
   JEZUS JE S SRAMOTO JAVNEGA LINČA IZGUBIL VSAKO ČLOVEŠKO MOŽNOST REŠITVE: TO JE NJEGOV PORAZ . IN DO TE TOČKE JE LAHKO PRIŠEL ZATO, KER JE BILO ZANJ BOLJ KOT VSE DRUGO POMEMBNO TO, DA USTREZA TIPU OSEBE, KOT JE OČE ŽELEL ZANJ; IZPOLNJEVATI TOREJ OČETOVO VOLJO:
   MOJA HRANA JE, DA URESNIČIM VOLJO TISTEGA , KI ME JE POSLAL, IN DOKONČAM NJEGOVO DELO (Jn 4,34).

   Odgovori
   • Miro says:

     8. aprila, 2020 at 21:47

     Ga. Hvala, res hvala za posredovanje te presenetljivo globoke papeževe misli! Kratko in jedrnato zajema bistvo upanja, Božje volje, poraza, rešitve v Božji luči … Pove nam bistveno bistveno več, kot moremo doumeti. Pridi, Sveti Duh, in nas razsvetli, tudi na tej spletni strani!

     Odgovori
     • Hvala says:

       8. aprila, 2020 at 22:44

       Tudi jaz srčno prosim Gospoda, da razsvetli nas vse na tej strani, da bomo spoznali pravo bistvo življenja in po njem živeli. IZPOLNJEVATI GOSPODOVO VOLJO IN PO NJEJ ŽIVETI!!!

       Odgovori
10. Hvala says:

    8. aprila, 2020 at 17:56

    JEZUS JE REKEL FAVSTINI KOWALSKI: “HČI, POTREBUJEM DARITEV, NAPOLNJENO Z LJUBEZNIJO , KAJTI SAMO TA IMA PRED MENOJ VREDNOST. VELIKI SO DOLGOVI SVETA, STORJENI ZOPER MENE; ODPLAČAJO JIH LAHKO ČISTE DUŠE S SVOJO ŽRTVIJO, DARITVIJO , DUHOVNIMI DELI USMILJENJA (Dn 1316).

    NAPIŠI: VSE, KAR OBSTAJA , JE SKRITO V NOTRANJOSTI MOJEGA USMILJENJA, GLOBLJE, KAKOR OTROK V OSRČJU MATERE. KAKO BOLEČE ME RANI DVOM O MOJI DOBROTI! ZELO BOLEČE ME RANIJO GREHI NEZAUPANJA (Dn 1076).

    FAVSTINA JE REKLA: ” ZDAJ DOBRO RAZUMEM , DA SAMOODPOVED, TO JE ZEDINJENJE NAŠE VOLJE Z BOŽJO VOLJO, DUŠO NAJTESNEJE ZDRUŽI Z BOGOM. TO DAJE DUŠI RESNIČNO SVOBODO IN DUHU POMAGA DO GLOBLJE ZBRANOSTI ; VSI ŽIVLJENJSKI NAPORI POSTANEJO LAHKI, SMRT PA MILA (Dn 462).

    K temu stavku Favstine, ko je rekla-vsi življenjski napori postanejo lahki -dodam, da sem to izkusila. Spominjam se za nazaj, ko sem se na vse mogoče načine včasih trudila, da opravim neko delo, koliko moči sem vložila, s vso silo sem želela, da dobro uredim , ampak rezultat je bil prevelika utrujenost brez pravega rezultata. Vse je treba izročiti Gospodu in Ga poslušati, kako lahkotno postane potem opravljanje dolžnosti. ! -kljub bolečinam-raznim.

    FAVSTINA JE REKLA: KO SEM PRED DNEVOM VERNIH DUŠ V SOMRAKU ODŠLA NA POKOPALIŠČE, JE BIL VHOD ZAPRT. NEKOLIKO SEM ODPRLA VRATA IN REKLA: “ČE KAJ ŽELITE , DUŠE, VAM BOM RADA UGODILA, KOLIKOR MI TO PRAVILA DOVOLJUJEJO.” TEDAJ SEM ZASLIŠALA BESEDE:” SPOLNI BOŽJO VOLJO . ME SMO TOLIKO SREČNE, KOLIKOR SMO SPOLNILE BOŽJO VOLJO (Dn 518).

    FAVSTINA JE REKLA JEZUSU: JEZUS, ODREŠENIK, KI SI BLAGOVOLIL PRITI V MOJE SRCE, ODŽENI RAZTRESENOST, KI MI OTEŽUJE POGOVOR S TEBOJ.
    JEZUS MI JE ODGOVORIL: HOČEM, DA BI BILA IZURJENA V BOJU KAKOR VITEZ, KI ZNA SREDI POKANJA IN KROGEL DRUGIM UKAZOVATI. TAKO SE TUDI TI, MOJ OTROK, SREDI NAJVEČJIH TEŽAV OBVLADAJ IN NIČ NAJ TE NE ODDALJI OD MENE, NITI TVOJI PADCI NE (Dn 1823).

    FAVSTINA JE REKLA: V TRENUTKU, KO SEM SVETO URO ZAČELA , SE JE MOJE TELESNO TRPLJENJE TAKO POVEČALO, DA NISEM BILA SPOSOBNA MOLITI. KO JE SVETA URA MINILA, JE TUDI MOJE TRPLJENJE PRENEHALO, PRITOŽILA SEM SE GOSPODU, KER SEM SE TAKO ZELO ŽELELA POGLOBITI V NJEGOVO BRIDKO TRPLJENJE, TODA TEGA MI MOJE TRPLJENJE NI DOVOLILO.

    TEDAJ MI JE JEZUS ODGOVORIL; MOJA HČI , VEDI: ČE TI DAM GLOBLJE SPOZNATI IN OBČUTITI SVOJE TRPLJENJE, JE TO MOJA MILOST; KO DOŽIVLJAŠ ZMEDENOST TER VELIKO TRPLJENJE , TEDAJ SI ŽIVO UDELEŽENA V MOJEM TRPLJENJU IN MI POSTAJAŠ POVSEM PODOBNA. TVOJA STVAR JE, DA SE V TEH TRENUTKIH BOLJ KOT KADAR KOLI PODVRŽEŠ MOJI VOLJI….(Dn 1697).

    Odgovori