Članki za dušo

13.662 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   10. aprila, 2020 at 17:49

   VELIKI PETEK Z GOSPODOVIM TRPLJENJEM IN NJEGOVO SMRTJO OSVETLJUJE SLEHERNO ČLOVEKOVO TRPLJENJE IN NAM SPOROČA, DA POT PREKO TRPLJENJA V VSTAJENJE NI SAMO NJEGOVA POT, AMPAK TUDI NAŠA!

   »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13).

   Veliki petek, dan Gospodovega trpljenja in smrti, nam z resničnostjo, ki kar zaboli, spričuje, da Odrešenik ni le teoretiziral o neizogibnosti trpljenja, ampak kljub razumljivemu človeškemu odporu – “če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene” – udejanjil svojo misel, da “nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje”. Molimo te Kristus in te hvalimo!
   (odlomek iz knjige Gospodov dan z Besedo, p. Metod Benedik).

   http://svetniki.org/veliki-petek

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   10. aprila, 2020 at 16:23

   Jezus nam je podaril in vrnil Božjo navzočnost in svetost

   Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v Božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane tempelj Svetega Duha.

   Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

   Teologi nam razlagajo, da je Jezus prišel s poslanstvom sprave – po vstajenju je apostolom ob prikazanju podelil pravico, da odpuščajo grehe in delajo čudeže. Sv. Pavel nam v drugem pismu Korinčanom pravi: »17 Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. 18 Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave, 19 namreč to, da je bil Bog tisti, ki je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave. 20 Zavoljo Kristusa smo torej poslani, po nas vas kliče Bog. Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom. » (2 Kor 5,17-21).

   Svetost je sila, ki spreminja Svet in Nas
   »V svetu, ki ni nič prijazen do prebivalcev, v svetu, ko človek ni nič prijazen do zemlje, v času, ko je prihodnost negotova in polzi iz rok odločevalcev in inženirjev politike in gospodarstva, v svetu, ko lepota ni več lepa, poštenost ni več vrednota, ampak se pogovarjamo o estetiki grdega, v času, ko poštenost in pravičnost nista cenjeni vrednoti, ko je resnicoljubnost pozabljena beseda, v času, ko molitev umira, ko skoraj nihče več ne verjame v moč blagoslova, v času, ko razglašamo samouresničitev kot višek smisla življenja, v tem času je potrebno posebno znamenje. To znamenje je svetost. Svetost je Božja navzočnost med nami vsemi, je Njegova prisotnost. Svetost nam zato daje Bog. To je deleženje Božjega nam vsem Ljudem na Zemlji. Svetost ni neka popolnost, za katero bi se trudili, za katero bi se vzgajali. Svetost kličemo, s svetostjo se povezujemo. Molitev kliče svetost v naše življenje. Več kot je molitve več svetosti je v svetu«. Pater Silvo Šinkovec.

   Vir: Medmrežje Fejstbog, pater Silvo Šinkovec in povzetki iz drugih religioznih gradiv in medijev.

   Odgovori
3. Miro says:

   10. aprila, 2020 at 15:39

   JEZUSA ŽEJA PO TEM, DA NAM PODARI TO, KAR NAS ODŽEJA!

   BOŽJA BESEDA: Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha (Jn 19, 28-30).

   Odlomek iz razlage p. Silvana Faustija (Skupnost bere Janezov Evangelij): Jezusova žeja ni samo telesna, mukotrpna za nekoga, ki visi na križu. To je žeja Boga, ki je tako ljubil svet, da je dal svojega Sina: je hrepenenje po našem odrešenju. Jezusa žeja po tem, da nam podari to, kar nas odžeja, želi nam ponuditi to, kar si želimo: biti kakor Bog, imeti življenje njega samega. Kot v Siharju Jezus tudi tu, medtem ko prosi, daje piti: iz udarjene skale bo kmalu pritekla voda, ki oživlja vesolje (prim. v. 34). V Samariji ni rečeno, da je pil vodo; tu pa pije kis, ki mu je ponujen. Prav s tem pokaže ljubezen in izpolni Očetov načrt. Če njegovo lakoto poteši jed, ki je učenci ne poznajo (prim. 4,34), se njegova žeja poteši tako, da ljubi popolnoma tiste, ki ga sovražijo brez vzroka.

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Janez says:

   10. aprila, 2020 at 14:52

   VSE, KAR IMAM, DARUJEM IN POSVEČAM TEBI GOSPOD BOG MOJ ODREŠENIK
   V Tvoje dobrotne Očetovske Roke Gospod dajem vse bolezni, bolečine, skrbi, težave in preizkušnje
   ki mi jih pošiljaš na Zemljo, da bi me prekalil in očistil v ognju trpljenja in vzdržljivosti.
   V Tvoje roke Gospod izročam vse veselje, srečo, mir, vse radosti, hrepenenje in upanje in notranje razsvetljenje, ki mi jih daruješ in prihajajo k meni kot jutranja rosa ali kot mila Nebeška mana od Tebe.
   Posvečam Ti Gospod vse svoje Ustvarjalno delo, iskanje, razmišljanje, študij, odkritja in prebliske darovanih modrosti, ki mi jih Milostno pošiljaš, da bom iz prejetih darov tudi sam daroval drugim.
   Gospod v Tvoje Milostne Roke izročam in posvečam sebe in vse Svoje drage bližnje in prijatelje;
   vse tiste ki so mi pri srcu, pa tudi tiste, ki mi niso ravno najbolj simpatični in so mi dostikrat nasprotniki; prosim dobrotljivo nas vodi po njihovih poteh, da bodo Dobri in Pravični in Tebi v Veselje.
   Posvečam Ti vse svoje Fizično in Umsko Delo, s katerim se vsak dan ukvarjam; blagoslovi prosim delo mojih rok in uma, da bodo plodovi in sadovi mojega dela obilni; prosim okrepi moje moči in roke, da bom zdrav in da bom vsak dan pridno molil k Tebi in delal zase, za svoje bližnje in kaj daroval drugim.
   Posvečam To Gospod tudi veselje in radost nad sadovi dela in uspehom, saj v tem hvaležno vidim Tvojo Pobudo in Vodstvo.
   Posvečam Ti Gospod tudi vse slabosti, napade skušnjave hudobije; prosim utrdi me v vseh preizkušnjah in mi daj Moči, da bom vztrajal in kljuboval vsem zapeljevanjem in skušnjavam, da bom ostal močan, da bom vztrajal v Dobroti in Ponižnosti in da bom izvrševal le tisto, kar je Tvoja Volja.
   Posvečam in Darujem Ti Gospod Svoje Srce in Sebe Vsega; posvečam Ti vse Svoje Dobre namene darovanja in izkazovanja Usmiljenja in Ljubezni vsem, ki rabijo uteho in pomoč.
   Pridi prosim Vsemogočni in Vseprisotni Oče, ki Ti je vse Mogoče, daj mi prosim svoj Blagoslov,
   pridi in ostani pri meni in v meni, da bom Vedel kaj je Prav in kdaj grem po Poti k Tebi ter kdaj delam vse tisto, kar je Prav v Tvojih Očeh in Ti je v Veselje.
   Gospod prosim pridi, Varuj nas in nas Odreši vseh bolezni in koronavirusa,
   ki se širi pom svetu in pri nas.
   Prosimo Te odpusti nam naše grehe, usmili se nas, pomagaj nam,
   da se bomo spreobrnili in se vrnili k Tebi, ki si Naš Ljubeči Oče in Vse Ljubezni Vreden.
   Prosimo Reci le Besedo in ozdravljeni bomo na Duši in na Telesu po Tvoji Milosti in Usmiljenju.
   Prosimo daruj nam Božji Mir in Božje Usmiljenje.

   Dopolnjena in razširjena Molitev Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, Ljubljana 1995.

   MOLITEV ZA VERO IN UPANJE
   Gospod Bog, v Svetem Pismu srečujemo nešteto klicev, ki se polni vere in zaupanja dvigajo k Tebi. Nikoli niso bili razočarani tisti, ki so zaupali vate Gospod Bog. Prosim utrdi mojo Vero in Upanje, da bom v vseh preizkušnjah in težavah ter problemih, ki me pestijo, vedno pri Tebi Bog iskal Božjega Vodstva, Navdiha, Pomoči in Utehe. Prosim razsvetli moj razum in me navdihni ter me vodi, da ne zaidem v labirintih življenja na stranpoti. Pomagaj mi prosim, da bom vedno hodil po Kristusovi Poti Odrešenja in spolnjeval Tvojo Voljo in ne svoje človeške volje. Prosim opogumi me, da bom opravil spoved in prosil Boga odpuščanja ter se spokoril, da si olajšam dušo. Gospod žal mi je za vse grehe, priznam da sem grešil, odpusti mi in in pomagaj, da se bom poboljšal. Pomagaj mi prosim s Tvojo Božjo Milostjo. Pomagaj mi, da bom vztrajal v Veri, Dobroti, Molitvah in Upal na Tvojo Milost in Ljubezen ter pomagal in služil bližnjim, ki potrebujejo pomoč. Da bom daroval zastonj drugim vse, kar sem zastonj od Tebe prejel. Živo upanje Vate Gospod Bog naj mi daje pogum in hrepenenje po tem, kar si pripravil tistim, ki Te Ljubijo. Verujem Gospod Bog, vendar sem dostikrat preslaboten, da bi imel moč in vztrajal na Poti k tebi; zato prosim pomagaj mojemu pomanjkanju Vere, pomanjkanj duha vere, da nikoli ne omagam, ampak da vztrajam in grem naprej k Tebi, ki imaš Besede Večnega Življenja. Verujem, vendar prosim stori, naj prava iskrena in goreča Vera Vate Gospod vodi moje mišljenje, vse moje delovanje, in vseskozi prenavlja moje življenje. Verujem Gospod, vendar prosim Gospod pomnoži mi Vero in Upanje, da bom živel po Kristusovem Evangeliju, Tebi in bližnjim v Veselje in z Vero v Boga in Odrešenje.

   Dopolnjeno Kristjan Moli Družina 1982.

   S kakršnim metrom merite in sodite druge, s takšnim vam bode odmerjeno in sojeno. Bog bo sodil ne človek, ki ne misli po Božje ampak po Človeško in zato težko pravičen. Veselimo pa se vsakega, ki pride h Kristusu in vsakega, ki se je izgubil in vrnil nazaj k Očetu.
   Latinsko: Per meter ad aliquem modum in tantis et aliorum iudice metiri posse quod non fuerit iudicatus. Adducet Deus in judicium non videtur, qui non a Deo, sed ab homine, et ergo difficile est iustus. Expectamus ad invicem quis venit ad Christum: et quis est, qui pereunt, et rediit ad Patrem.

   Odgovori
5. Miro says:

   10. aprila, 2020 at 11:10

   USMILJENI JEZUS: »KO SEM UMIRAL NA KRIŽU, NISEM MISLIL NA SEBE, AMPAK NA UBOGE GREŠNIKE IN ZANJE SEM MOLIL K OČETU«

   Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, govori pa jih tudi nam, ljudem sedanjega časa (Dnevnik sv. Favstine Kowalske).

   »Želim, da globlje spoznaš mojo ljubezen, s katero je moje Srce razvneto do duš. To boš razumela, ko boš premišljevala moje trpljenje. Kliči moje usmiljenje za grešnike, želim jih odrešiti. Ko s skrušenim srcem in z vero moliš za kakšnega grešnika naslednjo molitev, mu bom podaril milost spreobrnjenja. Molitev se glasi: O kri in voda, ki izviraš iz Jezusovega Srca kot studenec usmiljenja za nas – vate zaupam« št. 186 -187).

   »Ko sem umiral na križu, nisem mislil na sebe, ampak na uboge grešnike in zanje sem molil k Očetu. Hočem, da bi bili tvoji poslednji trenutki popolnoma podobni mojim na križu. Le ena cena je, ki odkupuje duše – to je trpljenje, združeno z mojim trpljenjem na križu. Čista ljubezen razume te besede, telesna ljubezen jih ne bo nikoli razumela« (št. 324).

   Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Janez says:

   10. aprila, 2020 at 10:55

   VELIKI PETEK
   Kristusov križ, podoba Ljubezni in Usmiljenja do vseh ljudi brez izjem brez konca. Sonce namreč sije na pravične in krivičnr, tsko kot pada dež na pravične in krivične. Tako ga lahko vidimo tudi v dobrih in pravičnih ljudeh, ki delajo dobro, ne da bi iskali ploskanje ali občudovanje drugih; v zvestih služabnikih; na obličjih dobrih usmiljenih Samarijanov; v usmiljenih; v preprostih in dobrih skromnih ljudeh, ki veselo živijo svojo vero v vsakdanjosti; v spokorjenih; v blaženih in svetih; v družinah, ki z zvestobo in rodovitnostjo živijo svojo zakonsko poklicanost; v prostovoljcih; v preganjanih zaradi vere, ki v trpljenju še naprej pristno pričujejo za Jezusa in evangelij. O Kristusov križ, še zdaj te vidimo v tistih, ki sanjajo in živijo z otroškim srcem in se vsak dan trudijo, da bi naredili svet lepši, bolj človeški in pravičnejši. V tebi, sveti Križ, vidimo Boga, ki ljubi do konca, in vidimo sovraštvo, ki zagospodari srcem in dušam tistih, ki imajo raje temo kakor luč, ter jih oslepi. Molimo, da bi nas Kristusov križ rešil hudega in zalezovanja hudobnega duha; da bi nas prebudil iz zapeljivosti ničevosti; da bi v nas prebudil hrepenenje po Bogu, po dobrem, po luči, ljubezni, usmiljenju, dobroti, dobrih delih in slženju bližnjim; in da bi nas naučil, da je jutranja zarja sonca močnejša od teme noči; da se navidezna zmaga zla razblini pred praznim grobom in pred gotovostjo vstajenja in Božje ljubezni, ki je nič ne more premagati ali zatemniti ali oslabiti. Kdor križa ne gleda tako, z iskreno in gorečo vero, vero ki se ne preliva v dejanja ljubezni in služenja, saj je vera brez dobrih del mrtva, se bo moral spokoriti in prositi Boga odpuščanja. V Božjih rokah je ali bo bo umrl v svojih grehih in ali bo sprejel Božje Odpuščanje in zveličanje, saj je Jezus umrl na Golgoti za vse ljudi. Pri Bogu je vse mogoče, pri ljudeh pa ni nič mogoče narediti brez Boga in Božjega Usmiljenja. Cerkev nam danes predlaga molitev in dialog s to skrivnostjo križa, s tem Bogom, ki je vzel nase vse naše grehe ljudi, iz ljubezni do mene/nas vseh, da bi nas odkupil in Odrešil s smrtjo na križu. Vsakdo med nami lahko reče: ‘Iz ljubezni do mene do vseh nas.’ Pomislimo: Kako jaz nosim križ? Kot spomin? Kadar se pokrižam, se zavedam tistega, kar delam? Kako jaz nosim križ? Zgolj kot simbol pripadnosti neki verski skupini? Kako jaz nosim križ? Kakor okrasek? Kakor nakit, s številnimi dragulji, z zlatom …? Sem se naučil nositi ga voljno in ponižno na svojih ramah tako kot Jezus in prenašati vdano preizkušnje in trpljenje življenja in zaupati v Božjo Milost in Usmiljenje? Vsakdo izmed nas naj danes pogleda Križanega, pogleda naj tega Boga, ki je vzel nase naše grehe, da mi ne bi umrli v svojih grehih, in naj odgovori na ta vprašanja, ki sem vam jih Jezus predlagal v svojih evangeljskih naukih. Bog je Ljubezen in odpustil nam je vedno naše grehe in nas Odrešil, ko smo se spokorili. Bog nas Ljubi, pa Ljubimo Boga in svoje bližnje ljudi tudi mi? Boga smo z grehi žalili, zato nam je Bog dal lekcijo iz Očetovske Ljubezni in nas bo odrešil, ko se bomo spovedali in spokorili ter se spreobrnili in postali boljši ljudje in kristjani. Ne le v molitvah in prošnjah, v zakramentalizaciji in obisku obredov v Cerkvi, temveč tudi s spolnjevanjem evangelija in Božje Volje.
   Addendum
   Ni potrebno govoriti, prepustite se in glejte na Jezusa na križu. Že od nekdaj
   Občudujem slovenska znamenja križev, ki so posejana na razpotjih, na klancih,
   hribih, poljih. Ali so imeli predniki tako radi križ, so ga tako spoštovali ?
   Ali se bojimo, da bi bili križi za nas premočni, pretrdi ? Bežimo pred križem.
   Človeška narava s težavo sprejema trpljenje. Dejstvo je, da življenja brez trpljenja ni.
   Današnji dan osmišlja naše vsakodnevne križe.
   Ne gre za pretirano poudarjanje križa in bolečin Jezusovih,
   ampak s križa Jezus daje vsakemu človeku roko.
   Na križu je Jezus človeku najbližje, ker trpi kot človek in se kot mi bori s težo križa.
   Kristus na križu je blizu človeštvu vseh časov.
   Zgodovina je zasidrana s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa.
   Po krstu smo začeli hoditi z Jezusom in za Njim.
   Ne hodimo samo z njim ob Galilejskem jezeru, ampak tudi na Kalvariji.
   Prav zaradi tega je bilo toliko križev na različnih razpotjih.
   Popotnik, tujec, domačin se je ustavil, pogledal na Jezusa in šel naprej.
   Zavedal se je, da ni na poti sam. Gospod s križa nas objema in blagoslavlja.
   Milosti se izlivajo na nas, samo glejmo nanj. Jezus s križa tiho oblikuje naša življenja.
   Karkoli se nam zgodi, Jezus s križa ljubi, spremlja, tolaži.
   S križa tudi nam Jezus kliče: »Glej, tvoja mati!«
   In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« še pravi Sveto pismo.
   Tako je tudi nas vzel k sebi. Ne bojmo se. Veruj dragi kristjan, da je Jezus na križu najmočnejši.
   Podaja roko vsakemu izmed nas, ne glede na starost, barvo, kožo, preteklost.
   Kristusov križ je velik, ker so na njem naši križi.
   Ni brezupna črnina naših življenjskih preizkušenj in težkoč,
   ampak pot sprejemanja vsega najtežjega v naših življenjskih dneh,
   da se prekalimo in utrdimo v Veri in značaju in se spreobrnemo kot ljudjen in kristjani.
   Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen, Božja Dobrota Vate zaupamo.

   Medmrežje Pridi in poglej, avtor Ervin Mozetič (dopolnjeno)

   MOLITEV
   Prosimo na kolenih ponižno in goreče vsi bratje in sestre v Kristusu, Boga Očeta, naj očisti svet vseh grešnih zmot in zablod, odvzame vse bolezni, lakoto, trpljenje, odpre ječe in razveže vezi, naj nakloni popotnikom varnost, zdomcem srečno vrnitev domov, bolnikom zdravje in umirajočim Božje Zveličanje. Odreši nas Gospod koronavirusa. Vsemogočni Večni Bog, Božja Ljubezen, Tolažba Žalostnim in Pomoč Trpečim. Naj pridejo do Tebe vse Prošnje Tistih, ki v katerikoli stiski in preizkušnji pridejo ponižno k Tebi, da se bodo v svojih potrebah vsi veselili Tvoje Usmiljene Pomoči in Božje Dobrote. Prosimo Pomagaj nam, da bomo vsi iz Tvoje Ljubezni in Skrivnosti vedno prejemali polnost Usmiljenja, Ljubezni in Življenja. Po Kristusu Gospodu Našem. Amen.
   Po Rimskem misalu

   Odgovori
7. Miro says:

   10. aprila, 2020 at 10:21

   VELIKI PETEK – DAN JEZUSOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI NA KRIŽU – ODPRIMO SRCA BOŽJI MILOSTI!

   Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

   Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.

   Več o tem na https://katoliska-cerkev.si/veliki-petek-2020

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   10. aprila, 2020 at 9:57

   JEZUS
   Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
   Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
   Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
   ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
   Navkljub vsem našim slabostim in grehu nas Bog ljubi in
   še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
   Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
   « Štiri besede, ki pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
   Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
   Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
   Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
   Nikoli ne ločuj med Jezusom v evharistiji in Jezusom v ubogih,
   ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj ter jim nesebično služi.
   Moli in prelij iskreno Vero v Boga v dejavno Ljubezen do Ljudi in ubogih.
   Sveta Mati Terezija

   Vera, ki proizvaja dobra dela je kot tista teoretična podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,” Prav je, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju je vse daroval ubogim z vero in delom. In Bog je blagoslovil vse njegove napore iz Ljubezni. In ravno tako Mati Terezija v Kalkuti, kjer se je neumorno žrtvovala za uboge in bolne vse svoje življenje. In slovenski kirurg dr. Janez Janež, ki je po vojni moral zbežati s Koroške na Tajvan in 38 let neumorno zdravil Kitajce v novoustanovljeni bolnici, kjer so mu hvaležni Kitajci postavili spomenik in ki je trajni zapisan v Kitajskih srcih na Tajvanu. Dr. Janež ni bil nikoli proglašen za blaženega in za svetnika, čeprav je molil in zdravil vse ljudi brez razlik z veliko Ljubeznijo in Dobroto. Živel je za Boga in iz Vere črpal vso Moč, da je vzdržal. In takih zgledov krščanske ljubezni manjka. Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Ljubezni ni nič. Ko Molim, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Verujte vame, ki sem vaš Brat in Odrešenik in hodite po Poti za Jezusom tako, da spolnjujete Božjo Voljo in živite po Evangeliju. Amen. Janez

   Odgovori
9. Miro says:

   9. aprila, 2020 at 20:03

   JEZUS NI PRIŠEL, DA BI MU STREGLI, AMPAK, DA BI ON STREGEL!

   Veliki četrtek uvaja v sveto tridnevje. Je spominski dan dveh zakramentov. Verniki se zberejo, da se
   zahvalijo Bogu za dar svete evharistije, to je zadnje večerje in zakramenta mašniškega posvečenja …
   Jezus ni prišel, da bi mu stregli, ampak, da bi on stregel. Ta obred je zunanje znamenje ponižnosti,
   služenja, odpuščanja in ljubezni, katere nas Jezus uči s svojim zgledom. Obred je spodbuda za vse,
   da bi v iskrenem prijateljstvu in skrbi za bližnjega služili drug drugemu.

   Več o tem na http://svetniki.org/veliki-cetrtek

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Janez says:

    9. aprila, 2020 at 19:43

    ZVEST PRIJATELJ IN ODREŠENIK JE VSTALI JEZUS:
    Zvest Prijatelj in Odrešenik naš je Vstali Jezus,
    On bremena in stiske v Življenju lajša nam.
    Naj srce Človek nikoli ti ne opeša, saj v molitvi nikoli nisi sam.
    Včasih blodimo v samoti, včasih dan je poln težav,
    a zakaj tegob, bolezmi in skrbi bi svojih, mu v molitvi iskreno in goreče ne predal?
    Ko dvom, skušnjava ali skrb te obide, ko boli te duša vsa,
    ne obupaj sam v tej samoti, mir Božji v molitvi odrešilno in blago te obda.
    Veš, da čaka Zvesti Te Prijatelj, ki vseskozi čaka, da olajša nam vsem križ.
    Pridi k njemu, on Te vabi, le pri njem vso uteho in pomoč dobiš.
    Če potrt si in utrujen, če bolezen te teži,
    pridi k Jezusu v molitvi, on vso skrb in žalost nam teši.
    Jezus naš je Zvesti spremljevalec sredi vseh zemeljskih nadlog,
    varno nosi Te v naročju, On Gospod je naš in Bog.

    Vir: Molitve kristjanov na medmrežju.

    MOLITEV
    Sveti Oče, zahvaljujem se Ti po našem Gospod Jezusu Kristusu. Kot pravi in Večni duhovnik je postavil trajno daritev. Sam se Ti je prvi daroval za naše odrešenje in tudi nam naročil, naj v njegov spomin obhajamo to daritev. Njegovo telo, za nas darovano na Križu na Golgoti, je hrana, ki nas krepi. Njegova Kri za nas prelita, pa je Pijača, ki nas očiščuje grehov. Pomagaj nam prosimo, da bomo iz tako Velike Skrivnosti vedno prejemali polnost Ljubezni in Življenja. Po Kristusu Našem Gospodu. Amen.
    Po Rimskem misalu

    VELIKI ČETRTEK
    Jezus umije učencem noge Jn, 13 12-20
    12 Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? 13 Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. 14 Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. 15 Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. 16 Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji kot njegov gospodar in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal. 17 Če to veste, blagor vam, če boste to delali! 18 Ne govorim o vas vseh. Vem, katere sem izbral, vendar naj se tako izpolni Pismo: Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil svojo peto proti meni. 19 Že zdaj vam povem, preden se zgodi, da boste, ko se bo zgodilo, verovali, da jaz sem. 20 Resnično, resnično, povem vam: Kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal.«

    Veliki četrtek in njegovo obredje
    Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto.Veliki četrtek je dan spomina na Jezusovo zadnjo večerjo z apostoli in na postavitev evharistije. Škofje tako skupaj z zbranimi duhovniki v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše. Veliki četrtek pa hkrati prinaša še en zanimiv obred. Škofje in duhovniki pri maši umivajo noge vernikom, ki ponazarjajo apostole. Tako simbolično udejanjajo Kristusovo zapoved medsebojne ljubezni. Maša Gospodove večerje na veliki četrtek je veselo praznovanje, kajti ta večer nam je Jezus dal samega sebe v evharistiji in nam podaril duhovništvo in njegovo zakramentalno moč. Zvonovi zvonijo ob slavi, nato pa utihnejo do praznovanja velike noči. Ko se maša konča, gremo z Jezusom v vrt Getsemani in z njim bedimo. Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.

    Spomin Jezusove zadnje večerje z učenci
    Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem. Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo. Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem (prim. Jn 13,1–20). Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese monštranco s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki simbolizirajo Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani. Evharistija (iz grščine pomeni darovanje) je ponavzočitev daritvene Jezusove smrti na križu, saj se v zakramentalnih znamenjih kruha in vina ta daritev ponovi. To je tudi daritev Cerkve, ki ji je Kristus pri zadnji večerji zaupal »spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave« (Konstitucija o svetem bogoslužju 47).

    Pomen umivanja nog izbranim vernikom
    Pri obredu umivanja nog škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem. Pri Judih je bilo umivanje nog znamenje gostoljubnosti in dobrodošlice gostu. Noge so gostom navadno umivali sužnji. Jezus je učence s tem dejanjem učil služenja in ponižnosti, zato so tudi škofje in duhovniki poklicani, da škofiji, župniji ali skupnosti, ki jim je zaupana, služijo v bratski ljubezni. Umivanje nog ima dva pomena: nekateri v njem bolj izpostavljajo spomin na krst, drugi pa povabilo k dejavni ljubezni do bližnjega v nesebičnem služenju.

    VELIKI PETEK
    Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot.[ Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42) ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob. Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.

    VELIKA SOBOTA
    Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko. Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno, predstavljajo pa odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.

    Ogenj
    Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja. V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu, ki je nastal ob bližajočem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2,1–3). Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Marsikje je navada, da bogoslužni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj, ogenj raznesejo po domovih vernikov. Ogenj, ki ga blagoslovimo tudi na začetku velikonočne vigilije, je znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo. Tako hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus.

    Voda
    Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo, si lahko umaže tudi dušo, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje. V številnih kulturah, tudi pri Izraelcih, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda, ki telesu omogoča preživetje, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo, svobodo, ljubezen, resnico.[9] Vode, ki poplavijo in povzročajo razdejanja, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju. Spomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni, jih ob tej priložnosti krsti. Izhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s čimer nas spomni, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo. Vodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog, saj si je duhovnik z darovi, ki so jih iz narave prinašali verniki, umazal roke. Ta obred je opisan že v bogoslužnih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega očiščevanja. Željo in prošnjo, da bi se Bogu bližali skesani in očiščeni, izraža tudi molitev, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij, Gospod, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina), kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«.

    Ogenj
    Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja. V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu, ki je nastal ob bližajočem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2,1–3). Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Marsikje je navada, da bogoslužni sodelavci po obredu blagoslova ognja in vode, ki ga duhovnik opravi na veliko soboto zgodaj zjutraj, ogenj raznesejo po domovih vernikov. Ogenj, ki ga blagoslovimo tudi na začetku velikonočne vigilije, je znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo. Tako hiša, ki sprejme blagoslovljeni ogenj, sprejme luč, ki je Jezus Kristus.

    VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA V NEDELJO
    Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.

    Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni. Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13–35). Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah.

    Aleluja
    Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov. Veselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja. Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo. Amen.

    https://katoliska-cerkev.si/simboli-svetega-tridnevja

    Odgovori