Članki za dušo

13.627 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   15. aprila, 2020 at 20:58

   ZLOMITI LOGIKO LOČEVANJA NA DOBRE IN SLABE
   ————————————————————————————————————————————————————

   TA SPREJEMA GREŠNIKE IN JE Z NJIMI(Lk 15,2).

   MNOGI NE PRENAŠAJO IN NE MARAJO TE JEZUSOVE ODLOČITVE, DA NAMREČ SPREJEMA GREŠNIKE. NAJPREJ NAPOL SLIŠNO IN NA KONCU Z VPITJEM IZRAZIJO SVOJO NEJEVOLJO, S ČIMER HOČEJO OBLATITI NJEGOVO OBNAŠANJE IN OBNAŠANJE VSEH TISTIH, KI SO BILI Z NJIM. NE SPREJEMAJO IN ZAVRAČAJO TO ODLOČITEV BITI BLIZU IN DATI NOVE PRILOŽNOSTI. ZDI SE, DA JE V ŽIVLJENJU TUDI LAŽJE DODELATI NAZIVE IN ETIKETE, KI ZAMRZUJEJO IN STIGMATIZIRAJO NE SAMO PRETEKLOST, AMPAK TUDI SEDANJOST IN PRIHODNOST OSEB.

   ETIKETE, KI NAVSEZADNJE NE USTVARJAJO DRUGEGA KAKOR LOČITVE:
   SEM DOBRI, TJA SLABI, SEM PRAVIČNI, TJA GREŠNIKI.
   ———————————————————————————————————————————————————
   TAKŠNA DRŽA IZPRIDI VSE, KAJTI POSTAVI NEVIDEN ZID, KI USTVARJA MISELNOST, DA SE BODO Z IZKLJUČEVANJEM, LOČEVANJEM IN IZOLACIJO MAGIČNO REŠILI VSI PROBLEMI. KO SI NEKA DRUŽBA ALI SKUPNOST TO DOVOLI IN NE POČNE DRUGEGA, KOT DA GODRNJA IN ŠUŠLJA, STOPI V POKVARJEN KROG SPOROV, OČITKOV IN OBSODB; VSTOPI V DRUŽBENO DRŽO POTISKANJA NA ROB, IZKLJUČEVANJA IN NASPROTOVANJA, TAKO, DA NEODGOVORNO REČE KAKOR KAJFA:
   “BOLJE, DA EN ČLOVEK UMRE ZA LJUDSTVO IN NE PROPADE VES NAROD.” (Jn 11,50).

   IN OBIČAJNO SE NIT PRETRGA NA NAJTANJŠI TOČKI: TO SO NAJŠIBKEJŠI IN NEZAŠČITENI!
   ———————————————————————————————————————————————————

   KAKO HUDO JE VIDETI DRUŽBO, KI SVOJE ENERGIJE OSREDOTOČI NA GODRNJANJE IN OGORČENJE, NAMESTO V DELOVANJE , V PRIZADEVANJE, DA BI USTVARILA PRILOŽNOST IN SPREMEMBE (Papež Frančišekv Pacori 25.01.2019- Mirenski grad)

   Odgovori
2. Miro says:

   15. aprila, 2020 at 17:35

   »KDOR HODI ZA MENOJ, NE HODI PO TEMI« (Jan 8,12)

   S temi besedami nas Kristus opominja, da posnemajmo njegovo življenje in ravnanje, ako hočemo, da bomo v resnici razsvetljeni in da se bomo oprostili vsake slepote srca. Zato bodi naša prva skrb in naša najvišja učenost: premišljevati življenje Jezusa Kristusa. Kristusov nauk presega vse nauke svetnikov; in kdor bi imel pravega duha, bi našel v njem skrito mano. Godi se pa, da mnogi pogostoma poslušajo evangelij, a vendar imajo le malo občutja, zato ker nimajo Kristusovega duha. Kdor pa bi rad res doumel in v sebi občutil Kristusove besede, se mora truditi, da vse svoje življenje uravna po Kristusovem življenju. Kaj ti pomaga učeno razpravljati o presveti Trojici, ako pa nimaš ponižnosti, brez katere ne moreš ugajati presveti Trojici? Zares, kdor učeno govori, zato še ni svet in pravičen; le krepostno življenje naredi človeka Bogu ljubega. Rajši naj občutim kesanje, kakor pa da znam učeno razložiti, kaj je kesanje. Ko bi znal na pamet celo sveto pismo in vse kar modrijani uče, kaj bi ti vse to pomagalo brez božje ljubezni in milosti? »Ničemurnost nad ničemurnost in vse je ničemurnost« (Prid 1,2) razen Boga ljubiti in njemu edinemu služiti. To je najvišja modrost: svet zaničevati in nebeško kraljestvo iskati.
   (odlomek iz knjige Hoja za Kristusom, Tomaž Kempčan)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   15. aprila, 2020 at 12:05

   PRIHRANI, GOSPOD
   Prihrani, Gospod, mi veliko gorje, ki duša se moja ga dobro zave,
   kar greh je sveta zdaj priklical nad vse, le Tvoje zavetje reši me.
   Prostrane širjave skušnjav in zablod se dvigajo s tal kot visoke čeri,
   naj Duh Tvoj me vodi po poti zdaj tja, kjer Tvoja ljubezen je večno doma.
   Poglej zdaj sem dol, kjer stojim, Tvoj otrok, slaboten, nemočen sem, poln zablod.
   Očisti me, Oče, posveti na me, da duša se moja svetosti zave.
   Ni mar mi ničesar, kar nudi mi svet, le Tebe želim si, ki Oče si svet.
   Približaj se meni, ki tu hrepenim, v ljubezni naj Tvoji vedno živim.
   (Sveti Jakob)

   Brez Tebe Gospod, bi bilo vse okoli mene in v meni brez upanja, temno in neživo, zakaj samo Ti, ki nas Ljubiš, nam daješ življenje. In odletele so od mene vse skrbi in težave ter skušnjave, saj si jih pregnal Ti s svojo Svetlobo in Ljubeznijo, ki sijeta na Svet. Gospod potrebujem Te. Pridi k nam Gospod. Po Tebi hrepenim in si Tvojega Miru želim. V Tebi premorem Vse, ki mi Daješ Moč. Amen.

   Odgovori
   • Janez says:

     15. aprila, 2020 at 12:08

     Iz Ljubezni in v Božjo Čast in Slavo sem Ustvaril vse Stvarstvo in Človeka. Vse kar je in kar živi je Smotrno in Lepo. Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Pridi odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Spreobrni svoje strce in začni hživeti tako kot Jezus in hoditi po Poti Odrešenja k Jezusu Učeniku. Amen. Janez

     Odgovori
4. Miro says:

   15. aprila, 2020 at 11:38

   SV. PETER GONZALES SE JE ZAVIT V PLAŠČ VRGEL V OGENJ IN POKLICAL ZAPELJIVKO: »TU SEM IN POGLEJ!«

   Peter Gonzales je bil sin plemiškega veljaka. Rodil se je med letoma 1180 in 1196 v španski pokrajini Kastilji. Nadarjenega sina je oče poslal študirat in Peter je sopil v duhovniški stan, ne da bi zanj čutil posebno notranje nagnjenje. Najbrž se je za to odločil pod vplivom sorodnika, ki je bil škof na severu Španije in ta je Petra kot mladega duhovnika imenoval za kanonika in stolnega dekana. Gonzales je po takratni navadi temu svojemu imenovanju hotel dati tudi zunanji poudarek: v sijajnem spremstvu je jezdil skozi mesto. Njegov napuh je bil kmalu kaznovan: konj se je nenadoma splašil ter nečimrnega jezdeca vrgel v cestno blato. Ta padec je bil zanj dober nauk. V nezgodi je spoznal božji prst, ki ga je kaznoval za njegovo nadutost in častihlepnost …

   Več o sv. Petru Gonzalesu in njegovem življenju na
   https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/BAB74A0F2CCE69ADC125713B003606CD

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Peter Gonzales, prosi za nas!

   Odgovori
5. Janez says:

   15. aprila, 2020 at 11:20

   ČUJ MARIJA MOJO PROŠNJO (popravek)
   Čuj, Marija, mojo prošnjo, ki naslavljam jo k Tebi iskreno in izrekam iz srca vročo,
   o ne izpusti me iz Svojih Materinskih rok.
   Mati mila in dobrotna ob meni bodi in ostani sredi križev in nadlog.
   Vem, da Ti ne boš pustila, da se Tvoj otrok izgubi,
   verjem, da ob meni si vedno Marija Ti
   in da Tvoja roka me skrbno drži.
   Marija prosim, Ti me čuvaj, Ti me brani,
   vedno mi v Življenju ob strani stoj.
   Milo sodbo pri Jezusu mi izprosi,
   da pridem k Očetu in se vrnem v raj s Teboj.
   Čuj, Marija, klic moje duše, poslušaj prosim glas mojega srca,
   prosim bodi nam kot naša dobra Mati vselej usmiljena!
   Saj Ti dobrotna, ljuba, mogočna, sveta Mati, nam ljudem na zemlji moreš vedno pomagati.
   Ko nikjer ni več pomôči, si nam svetla zvezda upanja v temni noči.
   Ne presliši prošnje ki izrekamo jo Ti na glas, ljuba Mati, reši nas!
   Glej, otroci Tvoji smo, Tebi vse zaupamo in k Tebi v varstvo se zatekamo.
   Ti nam moreš vselej pomagati, o, pokaži in objemi nas Marija,
   saj verjem, da si naša Draga Mati!

   Prirejena molitev Skupnosti krščanskega življenja

   BOG NAS LJUBI!
   Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si tega ne zasluži! Bog Ljubi Vsakogar, tudi sovražnike! Pa mi?
   Kako vem, da me ima Bog res rad? Povzetek iz medmrežja Aleteia (Pravičnost)

   Odgovor na to vprašanje je zelo lahek in nedvomen: Jezus ljubi čisto vsakogar. Ne le, da nas ljubi, nor je na nas Božje Otroke! Tu so navedeni še drugi razlogi iz Biblije za Božjo Ljubezen do Nas.
   1) Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in Te ljubim, dam ljudi v zameno Zate in ljudstva v zameno za tvoje življenje. (Iz 43,4).
   2) Gospod Tvoj Bog, je v Tvoji sredi, Tvoj močni Rešitelj. Veseli se nad Teboj v radosti, nemi v svoji ljubezno, vriska nad Teboj v prepevanju. (Sof 3,17).
   3) Te besede so se sicer nanašale na Jezusa, a veljajo za vsakogar izmed nas. In glej glas iz Nebes je rekel: »Ta je moj Ljubljeni Sin in nad Njim imam Veselje«.(Mt3,17).
   4) Poglejte,kakšn Ljubezen nam je podaril Oče: »Božji Otroci se imenujemo in to tudi smo (1Jn 3,1).
   5) Bog je Svet namreč tako Vzljubil, da je dal Svojega Edinorojenega Sima, da bi se nihče, kdor Vanj Veruje, ne bi pogubil, ampak bi imel Večno Življenje. (Jn 3,16).
   6) Bog pa izkazuje svojo Ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8).
   7) Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte Blaginje in ne Nesreče, da Vam dam Prihodnost in Upanje. (Jer29,11).

   Molimo in se pokesajmo grehov in se spreobrnimo. Prosimo Ljubega Boga za odpuščanje. Oče nas Ljubi in nam bo odpustil.

   Odgovori
6. Janez says:

   15. aprila, 2020 at 11:13

   Jezusov pogled
   V Evangeliju po Luku beremo takole:
   Peter pa je rekel: »Človek božji, ne vem kaj praviš.« In tisti hip ko je to govoril, je petelin zapel. Tedaj se je Gospod obrnil in se ozrl na Petra ….in Peter je šel ven in se bridko zjokal.

   Z Gospodom sem bil v zelo dobrih odnosih. Prosil sem ga to in ono, pogoarjal sem se z njim, ga slavil in se mu zahvaljeval. A vedno sem imel nelagoden občutek, da Gospod hoče, da mu gledam v oči. A nisem. Govoril sem mu in gledal stran, kadar sem začutil, da me On gleda. Vedno sem gledal stran. In vedel sem, zakaj: bal sem se. Mislil sem, da bom vv Njegvih očeh morda našel očitek zaradi kakšnega greha, ki se ga nisem pokesal. Mislil sem, da bom našel kako zahtevo; nekaj pač, kar bo hotel od mene. Nekega dne pa em naposled le zbral pogumin ga pogledal oči. V Njegovih Očeh ni bilo nobenega očitka, nikakršne zahtreve ali graje. Govorile so samo: »Rad Te imam«. Dolgo sem strmel v te Oči. Preiskujoče sem jih motril. A edino, kar so govorile, je bilo. »Rad te imam«. In kot Peter sem šel ven in se zjokal.
   jezuit Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

   Poznati Kristusa ( jezuit De Mello )
   Med človekom, ki se je pred kratkim spreobril k veri V kristusa in njegovim neverujočim prijateljem je potekal takle razgovor:
   »Torej si začel verovati Kristusa«? »DA«.
   »Potem pa gotovo veliko veš o njem. Povej mi v kateri dželi se je rodil«? »Ne vem«.
   »Koliko je bil star, ko je umrl?« »Ne vem«.
   »Koliko pridig je imel?« »Ne vem«.
   »Presneto malo veš za človeka, ki trdi, da je začel verovati v Kristusa!«
   »Prav imaš, sram me je, ker tako malo vem o Njem. Vem pa tole: Pred tremi leti sem bil pijanec, bil sem ves v dolgovih; družina mi je razpadala; žena in otroci so se vsak večer bali prihoda domov. Zdaj pa sem opustil pijačo: rešili se dolgov, naš dom je zdaj srečen in otroci vsak večer željni pričakujejo, da se vrnem domov. Vse to je zame naredil Kristus. Toliko pa vem o Njem«.
   Resnično vedeti: to pomeni, spremenitise zaradi tega, kar vemo. In Ljubiti ter živeti po Božji Volji.
   jezuit Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

   Klepetavi ljubimec (skrajšano)
   Ljubimec je več mesecev snubil izvoljeno in ji pisal ljubezenska pisma in zaradi neuslišane ljubezni zelo trpel. Naposled je izvoljena ljubica popustila in rekla: » pridi k meni moj ljubi« tja in tja ob tej in tej uri. Ko sta bila skupaj, je ljubimec spet segel v žep in potegnil vsa ljubezenska pisma in jih bral v njeni prisotnosti. Rekla mu je: »Kakšen bedak si, da v moji prisotnosti bereš svoja ljubezenska pisma meni, ki govore tvojem hrepenenju po meni. Zdaj sem tu poleg tebe dragi. Ti pa ne nehaš brati svojih pisem. Prenehaj, tu sem ob tebi dragi moj«. »Tu sem poleg tebe« je rekel gospod Bog svojemu vernemu častilcu in molilcu; »ti pa ne nehaš v svoji glavi razmišljati o meni, govoriti o meni v svojem človeškemu jeziku, brati o meni v svojih knjigah!« Kdaj boš nehal, umolknil in obmiroval, ter me zagledal in začutil, saj sem ob tebi moj dragi človek, saj sem tvoj Oče, ki te ljubi?«
   jezuit Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

   Iz Ljubezni in v Božjo Čast in Slavo sem Ustvaril vse Stvarstvo in Človeka. Vse kar je in kar živi je Smotrno in Lepo. Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Pridi odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Spreobrni svoje strce in začni hživeti tako kot Jezus in hoditi po Poti Odrešenja k Jezusu Učeniku. Amen. Janez

   Odgovori
   • Janez says:

     15. aprila, 2020 at 11:56

     Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.

     Zgoraj sem poudaril, da smo po Božji Ljubezni ustvarjeni in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.

     Addendum:
     Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Zato ponižno in skromno živimo in molimo na kolenih k Bogu. Kako malo vemno?! Kako malo znamo?! Pridejo potres, bolezen, gospodarska kriza, vremenske ujme viharjev in tornadov itd., pa vidimo, kako malo vemo in kako majhni smo! Kaj pa jaz ubožec vem? Kaj znam ? Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O naravnih katastrofah in boleznih in krizah zelo malo vem! O Bogu vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel preje v prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.

     Odgovori
7. Miro says:

   15. aprila, 2020 at 10:56

   EVHARISTIJA JE KRUH, KI DAJE NESMRTNOST!

   Ko se poglabljamo v globoke skrivnosti svete Evharistije, se vedno priporočimo Preblaženi Devici Mariji in Svetemu Duhu. Le On nas more razsvetliti v globini srca ter nam dati potrebno luč in moč za življenje v moči najsvetejših skrivnosti. Za to je potrebno človekovo odprto srce, predvsem pa Božja milost, ki se razodeva ponižnim, kot nas učijo: Božja beseda, Cerkev, svetniki … Besede življenja o sveti Evharistiji, ki jih objavljamo na tej spletni strani, segajo v nebeške visočine in globine, saj se oplajajo pri samih izvirih žive Božje besede. Pridi Sveti Duh!

   Jezusova ponižnost: v Betlehemu,
   v Nazaretu, na Kalvariji …
   toda njegovo ponižanje in njegovo izničenje
   sta še večji v presveti hostiji –
   bolj kakor v hlevu, v Nazaretu, na križu!
   (Jožefmarija Escrivá de Balaguer)

   Evharistija je kruh, ki daje nesmrtnost.
   (Irenej iz Lyona)

   Cerkev si mora prizadevati, da ne bo
   pričevala samo o ljubezni med kristjani,
   ampak tudi o ljubezni, ki so jo kristjani
   prejeli od Boga. V tem smislu postane
   krščanska ljubezen znamenje Božje ljubezni.
   In prav to je skrivnost evharistije.
   (Paul Poupard)

   Jezus se je hotel darovati Očetu za ljudi,
   oddaljene od njega, ki so bili brez telesne in
   duhovne hrane ter ločeni drug od drugega.
   (Philip J. Rosato)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   14. aprila, 2020 at 18:23

   K Tebi prihajam Gospod
   K Tebi prihajam Gospod, z vsem srcem, z vsem upanjem in z vso ljubeznijo, ki jo premorem.
   Prosim Te, naj bo ta Sveta Maša danes blagoslovljena postaja v mojem življenju
   In naj mi da novih moči, da bom stanovitno hodil po pravi Poti k Tebi.
   Tvoje usmiljenje in odpuščanje naj mi olajšata breme, ker sem sam sebi breme, ki je pogostokrat neznosno.
   Tolikokrat o moj Bog, sem daleč od Tebe, daleč od sebe, pripravljen za sleherno neumnost in greh.
   Pomagaj mi prosim, da bom pri Tebi, da bom pri sebi, saj to dvoje je isto.
   Naj mi ta ura, ki jo posvečuje Tvoja pričujočnost, da rasti v zvestobi, grečnosti in veselju Tebi.
   Prosim Bog, ozdravi me trpkosti, ki mi stiska usta, te grenkobe in bolečine ki sem je sam kriv
   In tega nezaupanja, ki mi je vedno in povsod v skušnjavo.
   Reši me Gospod notranje krhkosti in nestalnosti, vsega kar me vleče navzdol.
   Reši me greha prosim, ki ga sovražim, pa vendar delam še naprej napake in te nespametno žalim.
   Na pragu te Svete Mašne Daritve me prosim prenovi, da bom tak, kakršnega me ti želiš imeti.
   Bog, popolnoma zaupam vate. Moja beseda na tem mestu bodi:
   Vsega se Ti izročim.
   Verujem v Te, Upam v Te. Ti si moja edina Resnica in moja Edina Moč.
   Zavedam se, kako sem brez Tebe Oče slaboten in kako sem ves v Tvojih rokah.
   Prav zato vem Oče, da sem zato močan.
   Zato se hočem veseliti v Gospodu.
   Glej prihaja nova mladost, ki bo do vrha napolnila mojo dušo.
   Ko stopam pred Tebe, oblij s svetlobo in radostjo mojo Dušo z svojo Lučjo Gospod.
   Naj me odslej vedno vodi Tvoja Ljubezen po Poti Odrešenja k Tebi.

   Daniel Rops, Moje Veselje se dviga k Tebi, Izbor Molitev 1974.

   Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl? Janez (1 Jan 4, 20).

   In kadar molimo ne uporabljajmo JAZ ampak MIDVA in MI, pravi papež Frančišek! Jaz zate, Ti zame, midva za naju in mi vsi za nas vse kot Občestvo kristjanov. Jezus ni nikoli govoril o sebi ampak je vedno imel pred očmi druge bližnje, zaradi katerih je prišel na svet in prinesel Ljubezen in Odrešenja.

   Odgovori
9. Miro says:

   14. aprila, 2020 at 18:19

   CHIARA LUBICH O IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE – NE GRE SAMO ZA »VDANOST«, TEMVEČ ZA NAJVEČJO BOŽJO PUSTOLOVŠČINO …

   Kakšna je morala biti naša naravnanost, da bi dokazale Bogu, da je res on središče vsega našega zanimanja? Chiara in njene prve tovarišice so se spraševale, kako naj živijo svoj novi življenjski ideal, Boga Ljubezen. Kaj hitro postane skoraj logično: tudi same so morale ljubiti Boga. Njihovo življenje bi bilo brez pomena, če ne bi bile »majhen plamen te brezmejne žerjavnice: ljubezen, ki odgovarja Ljubezni«. Zdelo se jim je velik in vzvišen dar, da imajo možnost ljubiti Boga. Tako so pogosto ponavljale: »Ne bi smele toliko reči: “Ljubiti moramo Boga”, temveč: “Oh! Moči te ljubiti, Gospod! Moči te ljubiti s tem malim srcem!« Tako so se spomnile, da je v evangeliju stavek, ki ne pusti izbire tistemu, ki hoče dosledno živeti kot kristjan: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,21). Izpolnjevati Božjo voljo: to je bila torej velika možnost, ki so jo imele, da bi ljubile Boga. In tako sta bila Bog in njegova volja isto.

   Chiara je zapisala: »Bog je bil kot sonce. Vsak od nas pride do njega po žarku: Božja volja nad menoj, nad mojo tovarišico, nad drugo. Eno samo sonce, različni žarki, čeprav vedno “sončni žarki”. En sam Bog, ena sama volja, različna za vsakega, čeprav vedno Božja volja. Hoditi smo morale po svojem žarku, ne da bi kdaj skrenile. In hoditi po njem v času, ki nam je dan. Ni bilo primerno ustavljati se v preteklosti ali sanjati o prihodnosti. Preteklost je bilo treba prepustiti božjemu usmiljenju, saj ni bila več v naših rokah; in prihodnost bomo živeli v polnosti, ko bo postala sedanjost.

   V rokah smo imele samo sedanjost. V sedanjosti lahko, da bi Bog kraljeval v našem življenju, osredotočimo um, srce, moči, da bi izpolnjevale njegovo voljo. Kakor potnik v vlaku ne hodi gor in dol po vagonu, da bi prej prispel na cilj, ampak sedi in se prepusti vožnji, tako bi morala naša duša, da bi prišla do Boga, izpolnjevati njegovo voljo v celoti v sedanjem trenutku, kajti čas gre sam naprej. Ne bi bilo zelo težko razumeti, kaj hoče Bog od nas. On je kazal svojo voljo po predstojnikih, Svetem pismu, dolžnostih lastnega stanu, okoliščinah, navdihih … Minuto za minuto razsvetljene in ob pomoči dejanske milosti bi gradile zgradbo naše svetosti ali bolje: ker bi izpolnjevale voljo Drugega – Boga samega – bi on gradil v nas sebe.

   Zato izpolnjevanje Božje volje ne pomeni samo “vdanosti”, kakor pogosto ljudje razumejo, temveč največja božja pustolovščina, ki jo nekdo lahko doživi, bistvo te pa je, da ne gremo za svojo bedno voljo, ne za svojimi omejenimi načrti, temveč za Bogom in da uresničimo načrt, ki ga ima za vsakega otroka. To je božji, nepojmljiv, zelo bogat načrt. In izpolnjevati Božjo voljo je bilo za nas odkritje poti svetosti za vse. Božja volja je namreč lahko, saj jo lahko živi vsak, kjer koli, v kateri koli okoliščini ali v katerem koli poklicu, vstopnica za dostop množic do svetosti. Izpolnjevati Božjo voljo, da bi ga ljubile, je postal drugi steber naše duhovnosti edinosti.«

   (prispevek s spletne strani: Gibanje fokolarov)

   Odgovori
10. Janez says:

    14. aprila, 2020 at 18:10

    ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK ( pisec brat Alojz iz Taizeja)
    »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

    Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

    Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

    Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova).

    »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

    Dobrota ni prazna beseda, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. »Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (brat Roger iz Taizeja).

    Ste morda gledali navdihujoč film o svetemu Frančišku, njegovi dobroti, vztrajanju na naporni Poti, o tem kolikom je pregaral in pretrpel, da je ustanovil frančiškanski red, ki ga je potrdil Rim? Več svetlobe, več ljubezni, usmiljenja, dobrote, sočutja in primerov raznih dobrih zgodb rabvimo, da se navdušimo in verujemo z gorečim srcem in dušo v Boga, ki je Ljubezen. Preveč je jalovega pesimizma in premalo optimizma med kristjani, ki imamo vse Odrešenjske in druge razloge za svetlobo, upanje, ljubezen in dobroto v našem življenju.

    Odgovori