Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 13:08

   V MOLITVI PROSIMO ZA LUČ IN MOČ PRI SPREJEMANJU IN SPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE.
   Z VELIKIM ZAUPANJEM VSE IZROČAJMO GOSPODU!

   Moj Oče,
   prepustim se tebi,
   naredi z menoj, kar hočeš.
   Karkoli narediš z mano, se ti zahvaljujem.
   Pripravljen sem na vse,
   vse sprejemam.
   Samo, da se tvoja volja izvrši v meni
   in v vseh tvojih bitjih.
   Ničesar drugega si ne želim,
   moj Bog.
   Svojo dušo izročam v tvoje roke.
   Dajem ti jo, moj Bog, z vso ljubeznijo
   svojega srca, ker te ljubim.
   Moja ljubezen potrebuje to,
   da se dajem, da se izročim
   v tvoje roke brez mere in
   z brezmejnim zaupanjem,
   ker si moj Oče.

   (Molitev izročitve, sv. Charles de Foucauld)

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 12:42

   EVROPA POTREBUJE VAŠO ZAVZETOST, VAŠ POGUM IN VAŠO VERO, DA BI
   PREMAGALA TEŽKE TRENUTKE, KI JIH ŠE VEDNO ŽIVI. (papež Frančišek)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 12:24

   Papež Frančišek: IŠČI JEZUSA VSAK DAN

   Ne hodi za Jezusom le takrat, ko ti ugaja, išči ga vsak dan
   Tudi tebi Jezus pravi: ‘Pridi, hodi za menoj!’ Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daš malo miloščine in zmoliš kakšno molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega življenja, moč, da se daruješ.

   Pusti to, kar obtežuje srce, izprazni se dobrin
   Jezus pravi tudi: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.’ Gospod ne teoretizira o revščini in bogastvu, ampak gre naravnost k življenju. Prosi te, da pustiš to, kar obtežuje srce, da se izprazniš dobrin. Saj če je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da otežuje celo zveličanje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z naše strani: to, da imamo preveč, da želimo preveč, nam duši srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je ‘pohlep po denarju korenina vsega zla’ (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v središče denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka.

   Jezus da vse in zahteva vse
   Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služabnik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim ‘odstotkom’ ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič.

   Papež Frančišek

   Addendum
   “Božja beseda je živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Zapomnimo si, da Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17).

   Verbum Dei est viventem effective et acri »(Heb 4,12). Meminerimus verbum Dei non solum est collectio ex veris vel actuantis spiritali narratione lecturis tradiderimus; non est enim viventem verbum de vita transfert. Ibi Iesu personaliter, et quod est verbum Dei vivi, hominis cordi anhelanti cordibus vestris, et Evangelio praecipue nos immittit in occursum Domini et ambulavit in via Domini, et venerunt usque ad ipsum aliquis ‘tempore (cfr Mc 10,17).

   Odgovori
4. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 12:15

   Nadaljevanje članka o EVHARISTIJI (tretji del), Ángel García Ibáñez

   EVHARISTIJA, VELIKONOČNA GOSTIJA CERKVE

   ZAKAJ JE EVHARISTIJA VELIKONOČNA GOSTIJA?

   »Evharistija je velikonočna gostija, ker nam Kristus, ki na zakramentalen način uresničuje svojo velikonočno skrivnost [prehod s tega sveta k Očetu preko trpljenja, smrti, vstajenja in slavnega vnebohoda[4]], podarja svoje telo in svojo kri kot hrano in pijačo ter nas združuje v svoji daritvi s seboj in med seboj« (Kompendij, 287).

   OBHAJANJE EVHARISTIJE IN OBČESTVO S KRISTUSOM

   »Maša je hkrati in neločljivo daritveni spomin, v katerem še naprej traja daritev na križu, in sveti obed prejemanja Gospodovega telesa in njegove krvi. Toda obhajanje evharistične daritve je v celoti naravnano na globoko zedinjenje vernikov s Kristusom po obhajilu. Prejeti obhajilo pomeni prejeti Kristusa samega, ki se je daroval za nas« (Katekizem, 1382).

   Sveto obhajilo, kot nam je naročil Kristus (»Vzemite, jejte … Pijte iz njega vsi …« — Mt 26, 26-28; prim. Mr 14,22-24; Lk 22,14-20; 1 Kor 11,23-26), je del temeljne strukture evharističnega slavja. Samo, kadar verniki prejemajo Kristusa kot hrano večnega življenja, doseže polnost pomena njegova spremenitev v hrano ljudem in se izpolni daritveni spomin, ki ga je On postavil.[5] Zato Cerkev živo svetuje, naj gredo k obhajilu vsi, ki se udeležijo evharističnega slavja in so pripravljeni, kot je predvideno za vreden prejem presvetega zakramenta.[6]

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-21-evharistija-3/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 12:02

   BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

   KAJTI VSE, KAR JE USTVARIL BOG, JE DOBRO IN NIČESAR NE SMEMO ZAMETAVATI, LE DA TO UŽIVAMO Z ZAHVALJEVANJEM. SAJ VSE POSVEČUJE BOŽJA BESEDA IN MOLITEV. (1 Tim 4,4-5)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1622&t=5#Napa%E8no+razumevanje+Bo%9Eje+besede

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 11:56

   4 NAČINI PREBIRANJA SVETEGA PISMA, KI BI JIH MORAL POZNATI VSAK KATOLIČAN (Aleteia)

   VPOGLED V NEKAJ SVETOPISEMSKIH VRSTIC NA PODLAGI PREDLAGANEGA KLJUČA

   Morda nas včasih mika, da bi na Sveto pismo gledali kot na družinsko spominsko knjigo. Ob prebiranju zgodb, ki jih knjiga vsebuje, dobimo jasnejši vpogled v zgodovino svojih prednikov ter predstavo o samih sebi kot njihovih dedičih. V tem je precej resnice: če molimo ob zgodbah o prerokih in apostolih, zaznamo podobe svetosti, obenem pa smo povabljeni k sreči in svetosti v lastnem življenju.

   Poleg tega, podobno kot pri albumu s fotografijami, ki hrani naše spomine in zgodbe, s pomočjo Svetega pisma spoznavamo Boga. Bežni vpogledi v njegovo modrost in moč, ki nam jih ponuja, lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju Boga. Pripoveduje nam o stvareh, ki jih sami nikoli ne bi uganili: da je Sveta Trojica, v kateri so združeni Oče, Sin in Sveti Duh, ter da nam prek zakramentov nudi obilje svoje milosti.

   ŽIVA IN RESNIČNA BESEDA

   Toda napačno bi bilo, če bi mislili, da je to vse, kar Sveto pismo predstavlja. Sveto pismo ni knjiga z eno samo razsežnostjo. V njem niso zgolj zabeleženi zgodovinski dogodki; to je več kot le deljenje spominov. Sveto pismo je sveta Božja beseda, ki je živa in resnična.

   S tem, ko nam Bog pripoveduje o sebi, nas vabi, naj vstopimo z Njim v dialog. Papež Benedikt XVI. uči: “Božja beseda vsakega izmed nas vabi v pogovor z Bogom: Bog, ki govori, nas uči, kako naj se pogovarjamo z njim.” Bog si želi, da bi poznali najglobljo, najpristnejšo ljubezen. Ob prebiranju Svetega pisma začnemo odkrivati polnost Boga samega, ob tem pa osvetljujemo skrivnost, kdo smo mi kot ljudje.

   Ker ima Sveto pismo več razsežnosti, ker so besede zveličanja na njegovih svetih straneh žive besede, ga ne moremo zgolj bežno prebrati in nato nanj pozabiti. V vsaki njegovi vrstici je neizmerno bogastvo, v vsaki vrstici najdemo sozvočje različnih pomenov.

   Naši predniki so se tega zavedali. Sveto pismo ima zgodovinski in duhovni pomen. Ena sama vrstica lahko v sebi skriva obilje simbolike in pomena.

   ŠTIRJE POMENI SVETEGA PISMA

   V srednjem veku so poznali latinsko rimo: “Litera gesta docet, Quid credas allegoria, Moralis quid agas, Quo tendas anagogia.” V malce svobodnejšem prevodu bi lahko rekli: “Dobesednost nas uči, kaj so Bog in naši predniki počeli, prispodobe skrivajo našo vero in prepričanja, morala nam predpisuje vsakdanja pravila za življenje, anagogija pa nam kaže, kako bomo končali.”

   Te štiri razsežnosti za razlago Božje besede nudijo enega izmed ključev, s katerim si katoličani lahko pomagamo pri branju Svetega pisma med vrsticami.

   1. DOBESEDNI POMEN

   Ob dobesednem pomeni vrstice se lahko vprašamo: kakšen je pomen preteklih dogodkov, kot o njih poročajo v Svetem pismu? Tu lahko razmišljamo o zgodovinskem pomenu. Dobesedni pomen vrstice več ali manj opisuje, kaj se je dejansko zgodilo (nekateri teologi, recimo Tomaž Akvinski, menijo, da je dobesedni pomen resnično lahko dobeseden, zato Akvinec dopušča dobesedni pomen v pesniških odlomkih, kot so psalmi). Janez Kasijan pa trdi, da nam dobesedni pomen ali pripoved posreduje “minule in vidne stvari”.

   2. ALEGORIČNI POMEN

   Alegorični pomen včasih imenujemo tudi kristološki ali tipološki pomen. Smisel tega je, da se vsi ti dogodki in znamenja lahko nanašajo na Kristusa. Povezavo s Kristusom lahko najdemo celo v Stari zavezi. Ko recimo Mojzes na drog obesi bronasto kačo, da bi izraelsko ljudstvo rešil pred kačjimi piki (4 Mz 21), kristjani v tem na nek način vidimo Kristusa, ki nas je na križu odrešil naših grehov. Sam sv. Pavel ponuja takšno metodo razlage Svetega pisma, ko v 10. poglavju Prvega pisma Korinčanom piše: “In ta skala je bil Kristus”. Sv. Pavel v pripovedi o skali, ki daje vodo, s katero si Izraelci gasijo žejo v puščavi, vidi Kristusa, ki nam daje živo vodo (Jn 7, 37-39).

   3. MORALNI POMEN

   Sveto pismo pa nam ponuja tudi način, kako naj živimo svoje življenje tukaj in zdaj. Nekateri odlomki predstavljajo moralne temelje, ki jih poznamo vsi (recimo deset zapovedi v Drugi Mojzesovi knjigi ali blagri v evangeliju po Mateju). Toda številne Jezusove prilike vsebujejo tudi moralni nauk. Naročajo nam, kako naj živimo. Pomislimo tudi na številne modre besede prerokov ali nasvete iz Knjige pregovorov in Sirahove knjige. Sveto pismo nam nudi vodnik za življenje, z resničnimi napotki za ravnanje tukaj in zdaj.

   4. ANAGOGIČNI POMEN

   Končno pa je Sveto pismo tudi knjiga o tem, kaj nas še čaka. Božja beseda ne govori le o preteklih dogodkih, temveč pripoveduje tudi o Božji obljubi za prihodnost. Te prihodnje stvari (eshatološke, če uporabimo strokovni izraz) so v zgodbi o krščanskem zveličanju tako resnične kot pretekli dogodki: smrt, sodba, vice, nebesa ali pekel. Jezus nam razodeva, da bo Božje kraljestvo kot poročna gostija (med drugimi prispodobami) in da je on edini ključ, po katerem bomo lahko prispeli tja.

   UPORABA ŠTIRIH POMENOV

   Kako torej to deluje v praksi? Poglejmo si odlomek iz evangelija po Marku (Mk 1, 16-20):

   Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagleda Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: “Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!” Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.

   DOBESEDNI – Jezus se je sprehajal po obali jezera ter poklical Simona, Andreja, Jakoba in Janeza, naj postanejo njegovi apostoli.

   ALEGORIČNI – Ko so sledili Jezusu in postali apostoli, so postali ribiči ljudi, torej možje, ki oznanjajo Jezusov evangelij. Z besedami naredil vas bom Jezus razkrije, da je on sam ključ do njihovega poklica.

   MORALNI – Tudi mi bi morali, tako kot Simon in Andrej ter Jakob in Janez, prisluhniti Jezusovemu glasu. Brez obotavljanja bi morali poslušati Gospodove klice. Ne bi smeli dopustiti, da bi nas kar koli oviralo na poti do tega, da postanemo Jezusovi učenci.

   ANAGOGIČNI – Jezus nas kliče skupaj. Tako kot prvi štirje apostoli niso bili poklicani posamično, temveč v parih, bomo tudi mi združeni v nebeškem kraljestvu. Tam nam bo Jezus podelil novo bratstvo. Ljubili se bomo kot bratje in sestre, toda vez ljubezni, ki nas združuje, ne bo sorodstvena ali družinska, temveč po samem Jezusu Kristusu.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/01/29/4-nacini-prebiranja-svetega-pisma-ki-bi-jih-moral-poznati-vsak-katolican/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 11:50

   ČE JE BOG VEDEL, DA SE BO HUDIČ UPRL, ZAKAJ GA JE POTEM USTVARIL? TEŽKO VPRAŠANJE IN ŠE TEŽJI JE ODGOVOR S ČLOVEŠKO PAMETJO! POMAGAJ NAM BOG IN NAS VODI!
   To je vprašanje iz dveh delov. Prvi del je: »Ali je Bog vedel, da se bo hudič uprl?« Iz Svetega pisma vemo, da je Bog vseveden, kar dobesedno pomeni, da vse ve. Job 37,16; Psalm 139,2–4; 147,5; Pregovori 5,21; Izaija 46,9–10 in Prvo Janezovo pismo 3,19–20 ne puščajo dvoma, da je Božje védenje neskončno in da ve vse, kar se je zgodilo v preteklosti, kar se dogaja zdaj in kar se bo zgodilo v prihodnosti. Presežniki v teh vrsticah – »popoln v spoznanju,« »njegovo razumevanje je brez meja,« »vse ve« – jasno povedo, da Božje védenje ni le veliko večje od našega, ampak je neskončno večje. Ve vse stvari v celoti. Če Božje védenje ni popolno, potem je v njegovi naravi pomanjkljivost. Kakršnakoli pomanjkljivost v Božji naravi pa pomeni, da ne more biti Bog, saj sámo Božje bistvo zahteva popolnost vseh njegovih lastnosti. Zato je odgovor na prvo vprašanje: »Da, Bog je vedel, da se bo hudič uprl.«

   Odgovoriti na vprašanje: »Zakaj je Bog ustvaril hudiča, če je vnaprej vedel, da se bo uprl?« je malo težje, ker je to vprašanje »zakaj«, na katerega Sveto pismo in bogoslovje običajno ne daje dovolj izčrpnih odgovorov. Kljub temu lahko pridemo do zadovoljivega, a omejenega razumevanja. Bog je vseveden in vsemogočen. Ker je Bog vedel, da se bo hudič uprl in padel iz nebes, a ga je vseeno ustvaril, mora to pomeniti, da je bil hudičev padec del Božjega suverenega, vnaprej določenega in odločenega načrta iz pretekle večnosti. Noben drug odgovor ni smiseln glede na to, kar vemo do zdaj. Najprej moramo razumeti, da védeti, da se bo hudič uprl, ni isto kot prisiliti hudiča, da se bo uprl. Angel Lucifer je imel svobodno voljo in se je sam odločal (Izaija 14,12-15; Ezekiel 28,15-16). Bog ni ustvaril Luciferja kot hudiča; ustvaril ga je dobrega (Prva Mojzesova knjiga 1,31; Ezekiel 28,11-19).

   Ko skušamo razumeti, zakaj je Bog ustvaril hudiča, ko je vedel, da se bo uprl, moramo upoštevati tudi naslednja dejstva:

   1) Lucifer (angel luči) je imel dober in popoln namen pred padcem. Ezekiel 28,16 o njem v prispodobi govori kot o »kerubu varuhu«. Luciferjev upor ne spremeni Božje izvirne namere iz nečesa dobrega v nekaj slabega. Bog je Neskončna Ljubezen!

   2) Božja suverenost sega do hudiča, celo v njegovem padlem stanju. Bog lahko uporabi hudičeva hudobna dejanja, da na koncu uresniči svoj sveti načrt (gl. Prvo pismo Timoteju 1,20 in Prvo pismo Korinčanom 5,5). V okviru Božje dopustne volje Bog uporabi hudičevo svobodno voljo, da doseže svojo vnaprej določeno dokončno odločilno voljo. Papež Frančišek pravi npr. da je Satan lahko včasih orodje Boga v naloženih preizkušnjah za človeštvo, oziroma da Bog včasih dopusti preizkušnje, kot orodje Božje Vzgoje, ker smo grešili in žalili Boga.

   3) Božji načrt odrešitve je bil določen v pretekli večnosti (Apostolska dela 4,27-28; Razodetje 13,8). Odrešitev zahteva nekaj, česar bi bili rešeni, zato je Bog dovolil hudičev upor in širjenje greha. Božja odločilna volja in dopustna volja popolno delujeta skupaj. Tega s človeško pametjo ne moremo tolmačiti in razumeti sploh brez dobre teološke izobrazbe in bogoslovne kvalifikacije profesorjev, škofov in duhovnikov! Zaupajmo tolmačenju pristojnih!

   4) Trpljenje, ki ga je hudič prinesel na svet, je pravzaprav postalo sredstvo, po katerem je Jezus v svoji človeškosti postal izpopolnjen in popoln Odrešenik vseh odrešenih: »On, za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč veliko sinov pripeljal v slavo. Zato se je spodobilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, izpopolnil s trpljenjem« (Pismo Hebrejcem 2,10). Na ta način je Božja vnaprej določena volja izpolnjena z njegovo dopustno voljo. Bog nam hoče le dobro in hoče, da se grešniki Vrnemo Nazaj k Njemu v Objem!

   5) Od pretekle večnosti je Božji načrt v Kristusu vključeval uničenje hudičevega dela (gl. Prvo Janezovo pismo 3,8). Jezus bo premagal hudobijo in Odrešil vse ljudi in svet pred hudičem. Verujmo v Boga, ki nam hoče le dobro in Zaupajmo Gospodu Bogu, ker vse, kar se zgodi, se zgodi z Božjo Voljo in Božjim Načrtom ter Razlogom!

   Navsezadnje ljudje z našo pametjo ne moremo popolnoma razumeti, zakaj je Bog ustvaril hudiča, če je vedel, da se bo uprl. Nekateri Božji odloki so skriti pred nami in jih ne moremo popolnoma spoznati (Peta Mojzesova knjiga 29,28). Obstaja skušnjava, da bi predpostavljali, da bi bilo »boljše«, če hudič ne bi bil nikoli ustvarjen, ali da bi rekli, da bi moral Bog drugače ravnati. A takšne predpostavke in izjave so nespametne v luči naših čkoveških omejitev in človeške pameti kot padlih in grešnih ter nepopolnih bitij. Pravzaprav pomeni, da bomo, če trdimo, da vemo bolje od Boga, kako voditi svoje vesolje, padli v hudičev greh, ko se je povzdignil nad Najvišjega (Izaija 14,13–14). O Bogu vemo ljudje premalo, da bi lahko kaj sklepali in razumeli. Marsikaj je Božja Skrivnost, ki jo s človeško pametjo brez Božjega navdiha in modrosti ne moremo razumeti. Zato zaupajmo Bogu in ga prosimo, da nas poduči in nas razsvetli, če je taka Božja Volja in je to dobro in prav za nas ljudi!

   Jezus, luč sveta, je edini, ki lahko razsvetli temo hudobije in ki je prinesel Luč Odrešenja za vse ljudi. Jezus sam je vrata k zadovoljivemu življenju in odpuščanju vseh naših grehov. Jezus je prijatelj in pastir, ki te išče in Ti želi Pomagati. Kliče tebe, ga slišiš? Jezus je življenje tega sveta in onostranstva (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je pot odrešenja! Razlog, da se počutimo duhovno lačne, izgubljene v temi, razlog, da ne moremo sami najti pravega smisla življenja je to, da smo zaradi greha in naše nepopolnosti ločeni od Boga. Sveto pismo nazorno pravi, da smo vsi ljudje grešili in smo zato ločeni od Boga. »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi delal samo dobro in bi nikoli ne pogrešil (Pridigar 7,20), saj smo vsi grešili in smo brez Božje slave« (Pismo Rimljanom 3,23). Praznina, ki jo čutimo brez Boga v srcu, je praznina življenja brez Boga, njegove Ljubezni, Miru in Usmiljenja. Ustvarjeni smo bili, da bi imeli razmerje z Bogom in živeli po Božji Volji in Načrtu. Toda zaradi naših grehov nismo upravičeni do tega razmerja. »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši« (Izaija 59,2). Še huje; greh je vzrok, zaradi katerega smo duhovno mrtvi in bomo večno ločeni od Boga na tem in na drugem svetu. (Pismo Rimljanom 6,23a; Pismo Efežanom 2,1). Moramo se spokoriti in prositi Boga odpuščanja grehov.

   Kdo nas lahko reši tega problema (Pismo Rimljanom 7,24-25)? Jezus je edina prava pot! Samo Jezus nas lahko reši. Jezus je umrl na križu, ker je nase prevzel vse grehe Svojega ljudstva, ki verujejo Vanj kot Gospoda in Zveličarja od božjega srda proti grehu. Zanje se je namesto njih prostovoljno žrtvoval, da bi poplačal ves njihov dolg greha (Evangelij po Janezu 3,36; Drugo pismo Korinčanom 5:21). Na križu je Jezus nase prevzel kazen za grehe božjih izbranih ljudi—Svoje ovce, ki jih on sam kliče k sebi (Evangelij po Janezu 10,3-5.11.27-28; Pismo Rimljanom 5,8). Umrl je namesto nas in tri dni kasneje vstal od mrtvih ter premagal greh in smrt (Prvo pismo Korinčanom 15,3-4; Pismo Rimljanom 6,4-5). Zakaj je to storil? Na to vprašanje odgovarja Jezus sam: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« (Evangelij po Luku 15,1-32. 19,10; Prvo pismo Timoteju 1,15). Jezus je umrl, da bi odkupil svoje izgubljeno ljudstvo od greha (Pismo Titu 2,14). Kadar koli se človek pokesa od greha nevere in začne verovati v Jezusa ter zaupati v Njegovo smrt kot popolno plačilo za svoje grehe, je to dokaz, da ga je Bog Sveti Duh že duhovno prebudil od mrtvih in odrešil. Je bil že na novo rojen od zgoraj (Evangelij po Janezu 3,3. 8. 14-16). Njegovi grehi so že odpuščeni in oprani, ter zato veruje (Prvo pismo Korinčanom 6,9-11). Tudi njegova duhovna lakota je potešena. Prižgale so se luči. Ima popolno življenje (Evangelij po Janezu 5,24, 6,47). Spozna njegovega resničnega Prijatelja in Pastirja. Ve, da ga po smrti čaka večno življenje—življenje vstajenja, na veke z Jezusom!

   Vsi ljudje se moramo zavedati, da ni dovolj le moliti in brati Sveto Pismo. Molitev naj nam pomaga, da bomo boljši ljudje in verniki. Da bomo Vero in Molitev prenašali v Življenje z Dobrimi Deli in Pomočjo pomoči Potrebnim ljudem. Vero in naše molitve moramo tako preliti v naše Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo dobri ljudje in če nes sledimo Jezusa. Krščanstvo bo preživelo zaradi Dobrih, Usmiljenih in Pravičnih Ljudi, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Vero, z Ljubeznijo in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji in apostoli našega Boga in Ljubezni. Molimo da pride k nam po Božji Milosti in po našem pravičnem in bogaboječem življenju Božje kraljestvo, ki je stanje okolja med nami, ki vodi po Poti k Jezusu, ki je naše Odrešenje! Božje Usmiljenje, Ljubezen in Dobrota Vate Zaupamo! Zgodi naj se Božja in ne naša Volja. Hudič prinaša kreganje in delitev med ljudmi, ne Bog, ki uči Ljubezni in Odpuščanje! Ko bomo zapustili poti sovraštva in krenili po Poti Ljubezni in Odpuščanja bomo hodili k Jezusu in se Odrešili! In Boge je tam, kjer se ljudje Ljubijo, se spoštujejo, si pomagajo in si medsebojno odpuščajo! Kjer je sovraštvo in hudobija, tam ni Boga! Bog je Usmiljenje in Ljubezen!

   SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
   Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog je prišel na svet da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Bog je namreč Neskončna Dobrota, Ljubezen in Usmiljenje, ki ne mine nikdar!

   MOLIMO ZA ODPUŠČANJE, EDINOST IN SPRAVO MED NAMI VSEMI! ODŽENIMO HUDOBCA OD NAS!
   Krščanska Cerkev v naši domovini in v svetu naj zaživi kot prenovljena Cerkev z novo in prenovljeno ter močno Evharistično Božjo Močjo in Evangeljsko Močjo Odrešenika Jezusa Kristusa med nami vsemi, tako vernimi kot nevernimi državljani. Cerkev naj postane tista Jezusova Cerkev, ki naj utrdi vezi medsebojnega odpuščanja in sprave med nami, edinosti in razumevanja med verniki in duhovniki, med duhovniki in škofi, med škofi in papežem. Gospod Jezus prosimo pomagaj nam, da bo vse Tvoje Božje Ljudstvo sredi nemirnega in razdvojenega sveta delovalo v Kristusovem Duhu v službi Ljubezni, Usmiljenja, Edinosti in Sloge. Bog pridi in nam podari medsebojno Odpuščanje in Spravo med ljudmi, Božji Mir, Božje Usmiljenje in Ljubezen. Razločevanje in vnašanje sporov in hudobije je delo hudobneža, zato opustimo sodbe, greh in hudobijo ter se vrnimo na Pot ki vodi k Jezusu! Ne dopusti Bog prosim vojn in medsebojnega sovraštva in maščevanja med ljudmi pri nas in v svetu in pomagaj nam, da bomo vsi spravljeni in v miru živeli med seboj in se imeli radi. Božje Usmiljenje Vate Zaupamo! Amen.

   »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). In to je naša rešitev, da verujemo v Jezusa Učenika in Odrešenika Sveta. In kar je pri človeku nemogoče vedi, da pri Bogu ni nič nemogoče! On je Neskončna Ljubezen in Usmiljenje, ki na vedno ljubi, tudi takrat, ko grešimo in zaidermo s Poti k Njemu. Verujmo v Boga, molimo iskreno in goreče ter ga prosimo za Božje Vodstvo in Poduk, da nikoli ne zaidemo na stranpoti.

   Medmrežje Gotquestions, lastni doprinosi razmislekov et altro darovano v širjenje verskega znanja, branje in premislek. Razširjeno in dopolnjeno. Že objavljeno. Le bogoslovci in duhovniki lahko podajo pojasnila, saj imamo verniki premalo bogoslovne izobrazbe. Pridi Sveti Duh in nas Vodi ter Poduči, da bomo hodili po Poti k Jezusu in ne bomo nikoli zašli na stranpota. Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami Vsemi!

   Odgovori
   • janez says:

     27. oktobra, 2022 at 11:59

     RAZNE DUHOVNE MISLI ZA SPODBUDO

     Če pride nad nas nesreča, meč, kazenska sodba, kuga ali lakota, se bomo zbrali pred Tvojo Hišo Gospod
     in pred Tabo – saj je v Tej Hiši Tvoje Ime. Iz Svoje Sttiske bomo klicali k Tebi in Ti nas boš slišal in Rešil.
     2 Kroniška 20,9

     Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z Molitvijo in Prošnjo, z Zahvaljevanjem in Božji Mir, ki presega vsak Um, bo varoval Vaša Srca in Vaše Misli v Kristusu Jezusu.
     Filipljanom, 4,6-7

     »Ne bojte se torej!
     Poskrbel bom za vas In za vaše otroke.« Tako jih je tolažil in jim govoril na Srce. 1 Mojzes 50,21

     »GOSPOD hodi pred teboj; on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in se ne pláši!«
     5 Mojzes 31,8

     »Ne bojte se jih, kajti GOSPOD, vaš Bog, se bo sam bojeval za vas.« 5 Mojzes 3,22

     »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.
     2 Korinčanom 4, 17-18

     »Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.« Rimljanom 15,13

     »Ne mislim, bratje, da sem to dosegel. Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj.« Filipljanom 3,13

     »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« Jeremija 29,11

     »Tisti pa, ki zaupajo v GOSPODA, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo. Izaija, 40,31

     Odgovori
     • janez says:

       27. oktobra, 2022 at 12:30

       Ponovno objavljam v dodatku:

       Papež Frančišek: NAŠ BOJ PROTI ZLU IN HUDOBIJI (Aleteia)
       Kristjani se vsak dan soočamo z duhovnimi bitkami. Božja beseda nas uči, da je naše življenje na zemlji nenehen boj proti zlu. Spominja nas, da smo se odločili za hojo za Kristusom in da naj bomo vedno pripravljeni na udarce s strani hudiča. Da bi uspešno odganjali njegove skušnjave, vam ponujamo deset učinkovitih duhovnih orožij:

       1 Živite urejeno življenje
       Veliko pozornosti posvečajte molitvi, ki je temelj vašega duhovnega življenja. Najdite tudi čas za prebiranje Svetega pisma. Predlagamo premišljevanje ob odlomku iz evangelija po Mateju (Mt 25,35-40). Poleg tega morate biti globoko zakoreninjeni v svojem poklicu, pa naj bo to družinsko življenje, duhovništvo, redovništvo itd.; karkoli že je, bodite zvesti v vseh stvareh, h katerim vas je poklical Bog. Nekaj svojega časa posvetite tudi Cerkvi. Gotovo nismo vsi poklicani v posvečeno življenje, vsi pa lahko na svoj način in po svojih zmožnostih sodelujemo v življenju Cerkve.

       2 Kategorično zavračajte skušnjavo
       Ena od težav v duhovnih bitkah je, da smo počasni in šibki v svojih odzivih na skušnjave. Toda s pomočjo Božje milosti lahko okrepite svojo voljo in odločno zavračate skušnjave že od vsega začetka. Po drugi strani pa se pogosto znajdemo v skušnjavi, ker se preveč približamo grehu. Vedno imejmo pred očmi pregovor: »Kdor se igra z ognjem, se bo opekel.«

       3 Prepoznajte sovražnika in prosite Boga za pomoč
       Ko zapademo v skušnjavo, nam bo zelo koristilo, če bomo to priznali: »Hudič, Božji sovražnik, me skuša.« Poimenujte ga in izrekajte kratke molitve, s katerimi Boga prosite za pomoč. Tu je nekaj primerov zelo učinkovitih kratkih molitev: »Jezus, zaupam vate«, »Presladko srce Marijino, bodi moje odrešenje«, »Gospod, reši me« in »Gospod, hiti mi na pomoč«. Z vero in zaupanjem se obračaj na Jezusa, Marijo in Jožefa.

       4 Borite se proti osamelosti
       Duhovno osamelost občutimo kot temo pred Božjo resnico, neobčutljivost za Božjo besedo, lenobo za delanje dobrega in oddaljenost od Boga. To ima lahko nepričakovano moč, zaradi katere bomo opustili vse dobre sklepe, ki smo jih sprejeli še dan pred tem. Sv. Ignacij je dejal, da mora človek v stanju osamelosti več moliti in premišljevati, izpraševati svojo vest (da ugotovi, zakaj je v stanju osamelosti) ter si nato naložiti ustrezno zdravilo in kazen.

       5 Borite se proti lenobi
       Če nimate česa početi, vam bo hudič naložil ogromno nalog. Sv. Janez Bosko ni imel rad počitnic za dečke v oratoriju, saj je dobro vedel, da preobilje časa pogosto spremljajo najrazličnejše skušnjave.

       6 Uporabite Jezusovo orožje v puščavi
       Dolga in pristna molitev, pogosto odrekanje (post) in poznavanje Božje besede, s premišljevanjem in udejanjanjem, so učinkovita orožja za boj proti Satanu in njegov poraz. Jezus je spolnjeval Božjo Voljo in molil k Očetu ter ostal stanoviten v Veri.

       7 Pogovorite se z duhovnim režiserjem
       Sv. Ignacij nas svari, da hudič ljubi skrivnostnost. Če je torej neka oseba v stanju popolne osamelosti in se z duhovnim režiserjem odpre, bo lahko premagala skušnjavo. Popolna tišina pomeni, kot da bi pod oblačili skrivali praske ali pa globoke rane. Če rana ni izpostavljena soncu in razkužena, se ne bo zacelila, ampak se bo vnetje razširilo, pojavi se lahko gangrena ali še huje, tvegamo celo amputacijo uda. Ko skušnjavo predstavite duhovnemu režiserju, boste nad njo imeli tudi moč.

       8 Zatekajte se k svetim znamenjem
       Ustrezna uporaba svetih znamenj ali zakramentalov je lahko izredno učinkovita v boju proti hudiču. Posebej učinkoviti so tile trije zakramentali: karmelski škapulir, medaljon sv. Benedikta in blagoslovljena voda.

       9 Molite k nadangelu Mihaelu
       V našem boju proti Satanu moramo uporabiti vsako orožje. Bog je svetega Mihaela izbral kot zvestega angela, ki bo v pekel zalučal Luciferja in vse zle duhove. Nadangel Mihael, čigar ime pomeni »tisti, ki je kot Bog«, je še vedno močan kot je bil nekdaj. Pomagal pa nam bo tudi Sveti Jožef, h kateremu molimo in prosimo za pomoč in varstvo.

       10 Molite k Presveti Devici Mariji
       Marija je človeška oseba, ki se je Satan najbolj boji, kot trdijo mnogi eksorcisti (na podlagi besed, ki jih izrečejo sami demoni). Marija ima veliko imen: če se k njej zatekamo pod enim izmed njih, je to izredno učinkovit način za odganjanje zlega duha. Starodavna kača, hudič, lahko proti vam pljuva svoj strup, toda če za pomoč prosite Marijo, bo ta kači zdrobila glavo.

       Papež tudi poudari:
       “Kristus je zlo popolnoma in dokončno premagal, naloga nas, ljudi vseh starosti, pa je, da to zmago zajamemo v svoje življenje ter stvarnost zgodovine in družbe,” je papež dejal v nagovoru na velikonočni ponedeljek z okna svojega delovnega kabineta. “Usmiljenje je neizmeren vir moči za ponoven zagon v osebnem in družinskem življenju kakor tudi v družbenih odnosih. Molimo skupaj, da bo naša Vera in Molitev delovala močno in globoko v nas in našem času, da se bo tako sovraštvo umaknilo ljubezni, laž resnici, maščevanje odpuščanju ter žalost veselju,” je dejal Frančišek.

       V svojem življenju Jezus ni nikoli vstopil v dialog s Hudičem. Nikoli! Ali ga je izgnal stran iz obsedencev, ali ga je obsodil in pokazal na njegovo zlobo. Nikoli pa nobenega dialoga. V puščavi se zdi, da je dialog, ko mu Hudič predstavi tri predloge in mu Jezus odgovori. Vendar Jezus ne odgovori s svojimi besedami. Nikoli! Odgovori z Božjo besedo, s tremi odlomki Svetega pisma. To velja za vse nas, ko se približa Zapeljivec in nas začenja zapeljevati, naj mislimo na to ali delamo to, je skušnjava v tem, da bi vstopili v dialog, kakor je to storila Eva. Eva je rekla, da se ne sme…, in je tako vstopila v dialog. Če mi vstopimo v dialog s Hudičem, bomo poraženi. To si položite tako v glavo kot v srce. S Hudičem se nikoli ne vstopi v dialog. Nikoli dialoga. Nobenega dialoga, samo z Božjo besedo.

       Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate! Varuj nas pred hudobijo, sovraštvom in skušnjavami!

       Odgovori
       • janez says:

         27. oktobra, 2022 at 15:35

         Jezus premagovalec skušnjav hudobnega duha

         Avtor: Tadej Pagon
         Človek, ki se bo odločil posvetiti svoje življenje Bogu, se bo lahko kmalu znašel pod »močnim udarom« hudobnega duha. Slednjemu namreč niso »zanimivi« ljudje, ki so že na slabi poti, saj so že »njegovi«. »Pridobiti« mora tiste, ki so se odločili za Boga. Kaj storiti, ko se nas polotijo skušnjave? V evangeliju prve postne nedelje nam Kristus daje nekaj povsem praktičnih »napotkov«.

         1. Nobenega pogovora s skušnjavo. Duhovni učitelji poudarjajo, da človek lahko pade v skušnjavo tisti trenutek, ko začne z njo »pogovor«, ko privoli v pogovor s skušnjavcem. Ta je izjemno pretkan in bo človeka s pomočjo zvite laži prej ali slej zapeljal v skušnjavo. Primer takega pogovora imamo v današnjem prvem berilu. Eva začne pogovor s skušnjavcem. Kristus pa nasprotno skušnjavca takoj zavrne: »Poberi se, Satan!« (Mt 4,10). Nobenega pogovora s skušnjavcem, torej! V stiku s skušnjavo se nam dogaja, kot če nas sredi študija kdo pokliče in povabi zvečer ven. Če bo naš odgovor: »Ne, ne morem!« bo prijatelj odložil slušalko. Če pa »cincamo« in rečemo: »Bom videl, morda bi se dalo,« nas bo klicaril toliko časa, da nas bo zvabil ven.

         2. Govoriti proti. Satan Jezusu v svoji pokvarjeni zvitosti celo navaja Sveto pismo. Res je, da sprevrača njegov pravi pomen, a vendar navaja sveto knjigo. Kaj to pomeni za nas? Ko nas dajejo skušnjave in omagujemo na poti dobrega, si damo novega zagona s ponavljanjem svetopisemskih besed. Ko nas, na primer, napade skušnjava, da bi tudi mi, kot nekateri ljudje okrog nas, bogateli tudi na nepravičen način, si ponavljajmo stavek: »Ne boj se, če bogati mož, … zakaj ob smrti ničesar ne vzame s sabo« (Ps 49,18).

         3. Klicanje Jezusovega imena. Ko mnogi niso več tako dobro poznali svete knjige, so iznašli »univerzalno« zdravilo, en stavek, s katerim so se branili pred skušnjavami hudobnega duha. To je bilo klicanje Gospodovega imena, ki se je zlasti uveljavilo v vzhodnih Cerkvah. Poznamo jo tudi kot Jezusovo molitev: »Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se mene, grešnika.« Številnim ljudem sem že predlagal, naj v težkih trenutkih ponavljajo kakšen svetopisemski stavek. »Če ne bo delovalo, se mi oglasite čez mesec dni,« sem jim še dejal. Morda niso poskusili, a čez mesec še nihče ni prišel protestirat! (Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

         Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da ga je hudič skušal. In ko se je štirideset dni in štirideset noči postil, je bil potem lačen. In pristopil je skušnjavec ter mu rekel: »Ako si Božji Sin, reci, naj bodo ti kamni kruh.« On je odgovoril: »Pisano je: ‚Naj človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust.‘« (Mt 4,1–4)

         http://zupnija-bistrica.rkc.si/jezus-premagalec-skusnjav/

         Addendum
         EVANGELIJ PO MATEJU, 4, 1-11
         Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.«

         Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«

         Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Jezus mu je tedaj dejal: »Poberi se, satan, kajti pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.

         Jezus, Božji Sin, ki si ohranil svoje sinovstvo z zvetobo Bogu, svojemu očetu. V tvoji zgodbi se učim prepoznavati in premagovati lastne skušnjave. Pomagaj mi, da bom s tem, ko služim Bogu, našel modrost in pogum živeti delovno ter skromno, pobožno in pravično življenje, ki edino lahko priča o tvoji Dobroti in Večni Slavi Gospod! In da po Tvoji Milosti ne bom nikoli zašel s Poti k Tebi Jezus!

         Molimo Rožni Venec in Litanije Nebeške in Naše Matere Marije ter živimo pravično in pobožno življenje, da bomo ostali stanovitni oin močni v veri!

         Odgovori
         • janez says:

           27. oktobra, 2022 at 16:15

           VETI OČE, USMILI SE NAS IN NAS ODREŠI HUDOBIJE
           Dragi Bog, ki si dal življenje vsemu, kar živi in kar obstaja,
           ki si postavil svetove v Stvarstvu na svoja mesta, jim dal smoter, trdnost in določil pot.
           Poglej nas, svoje uboge in slabotne otroke, na Zemlji,
           ki nas bičajo bolezni, težave, preizkušnje, sile narave,
           ki jih je vzel v roke Tvoj hudobni sovražnik, da nas skuša in zapeljuje v greh.
           O, Sveti Oče, usmili se nas in prosim ne dopusti, ne dopusti,
           da se zaradi naših grehov pretrga nebo in Zemlja odpre svoje žrelo,
           od koder bo bruhala žareči ogenj zla in hudobije na vse ljudi.
           Prosimo odpusti nam vse grehe in nas varji pred hudobcem, ki nas zalezuje.
           Položi svoje usmiljeno srce v nas Božje Otroke in v Zemeljsko nedrje,
           da bodo vse Stvarstvo, vse človeške Duše in Zemlja pomirjene in da se bodo ravnale po Tvoji volji.
           Sveti Oče, naš preljubi Stvarnik in Bog,
           le tebi se v Zaupanju Vere izročamo in upamo, da bo vedno vse tako,
           kot Ti želiš in hočeš.
           Podari nam Božji Mir in Ljubezen, vodi nas in pomagaj nam, da ne zaidemo..
           Zato te prosimo, usmili se nas, varuj in vodi nas.
           Amen.

           ( molitev sv. Hieronima)
8. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 11:15

   Papež Frančišek: Potrpežljivost ni sprijaznjenost, je dialog z lastnimi mejami
   Potrpežljivost ni sprijaznjenost ali poraženost
   »Gospoda prosimo za krepost potrpežljivosti, značilne za tistega, ki je na poti in nosi na lastnih ramenih težave in preizkušnje, kakor številni preganjani bratje kristjani na Bližnjem vzhodu. V odlomku iz Jakobovega pisma smo brali: ‘Saj veste, da preizkušenost vaše vere rojeva stanovitnost’ (Jak 1,3). Toda, kaj pomeni biti potrpežljivi v življenju in med preizkušnjami? Gotovo, to ni lahko razumeti, zato je dobro ločiti med krščansko potrpežljivostjo in sprijaznjenostjo ter držo poraženosti, saj gre za krepost tistega, ki je na poti in ne tistega, ki je pri miru in zaprt. In ko smo na poti, se zgodijo različne stvari, ki niso vedno dobre. To mi spregovori o potrpežljivosti kot kreposti na poti. Takšna je drža staršev, ko se rodi bolan ali prizadet otrok: ‘Bogu hvala, da je živ!’ Ti so potrpežljivi, saj vse življenje z ljubeznijo prenašajo takšnega otroka, vse do konca. Ni lahko leta in leta prenašati prizadetega ali bolnega otroka… Toda veselje, da imajo tega sina, jim da moč, da ga še naprej prenašajo. To je potrpežljivost, to ni sprijaznjenost, saj gre za krepost, ki se porodi med potjo.

   Nepotrpežljiv človek zavrača ali se ne meni za lastne meje
   Kaj se še lahko naučimo iz etimologije besede ‘potrpežljivost’. Pomen vsebuje v sebi tudi smisel za odgovornost, saj potrpežljivi ne zavrača bolečine, ampak jo prenaša in to z radostjo, z veseljem, popolnim veseljem, kot to pravi apostol. Potrpežljivost pomeni prenašati na sebi in ne preložiti, da bi drugi prenašal problem, prenašal težave. Jaz jo prenašam, saj je moja težava, je moj problem. Zaradi tega trpim? Seveda! Toda prenašam. Prenašam. Potrpežljivost pa je tudi modrost, da smo v dialogu s svojimi mejami. Toliko skrajnih meja je v življenju, toda nepotrpežljivež jih noče, se za njih ne meni, saj ni v dialogu s svojimi mejami. Ali gre za vsemogočno domišljavost ali za lenobo, tega ne vemo. Tega ne ve.

   Božja potrpežljivost spremlja in čaka
   Toda potrpežljivost o kateri govori sv. Jakob, ni nasvet za kristjane. Če gledamo zgodovino zveličanja, lahko opazimo potrpežljivost Boga, našega Očeta, ki je vodil ter prenašal svoje trdovratno ljudstvo in sicer vsakič, ko si je naredilo malika in prešlo z ene na drugo stran. Prav tako je potrpežljiv Oče z vsakim od nas, ko nas spremlja in čaka na ‘naš čas’. Bog je tudi poslal svojega Sina, da bi vstopil v potrpežljivost in sprejel svoje poslanstvo ter se z vso odločnostjo daroval v trpljenju. Pri tem mislim na naše preganjane brate na Bližjem vzhodu, ki so jih pregnali zato, ker so kristjani. In oni so ponosni, da so kristjani. Vstopili so v potrpežljivost, kakor je Gospod vstopil v potrpežljivost. S temi mislimi morda lahko danes molimo, molimo za naše ljudstvo: ‘Gospod, daj svojemu ljudstvu potrpežljivost za prenašanje preizkušenj.’ Molimo pa tudi zase. Tolikokrat smo nepotrpežljivi, ko kaj ne gre, že kričimo. Umiri se malo, pomisli na potrpežljivost Boga Očeta, vstopi v potrpežljivost kot Jezus. Lepa krepost je ta potrpežljivost. Prosimo zanjo Gospoda.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 12.2.2018)

   Odgovori
9. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 8:06

   BOŽJA BESEDA O PREVIDNOSTI PRI PRESOJANJU

   S KAKRŠNO SODBO NAMREČ SODITE, S TAKŠNO BOSTE SOJENI, IN S KAKRŠNO MERO MERITE,
   S TAKŠNO SE VAM BO MERILO. (Mt 7,2)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1871&t=5#Previdnost+pri+presojanju

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    27. oktobra, 2022 at 7:40

    Nadaljevanje članka o EVHARISTIJI (tretji del), Ángel García Ibáñez

    LASTNOSTI EVHARISTIČNE NAVZOČNOSTI

    Način Kristusove navzočnosti v evharistiji je občudovanja vredna skrivnost. Katoliška vera uči, da je Jezus Kristus s svojo poveličano telesnostjo v celoti navzoč v vsaki izmed evharističnih podob, in se prav tako v celoti nahaja v vsakem izmed delov, ki nastane pri delitvi zakramentalnih podob, tako da lomljenje kruha Kristusa ne razdeli (prim. Katekizem, 1377).[1] Gre za edinstveno obliko navzočnosti, saj je nevidna in nedotakljiva, poleg tega pa je trajna v smislu, da po izvršeni posvetitvi obstane toliko časa, kolikor časa traja obstoj evharističnih podob.

    ČEŠČENJE EVHARISTIJE

    Na podlagi vere v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji izkazuje Cerkev najsvetejšemu zakramentu češčenje, ki mu pravimo latría (adoracija), tako med liturgijo svete maše (zato je predpisano, da pred posvečenima evharističnima podobama pokleknemo ali se globoko priklonimo), kakor tudi izven bogoslužnega obhajanja: z največjo skrbnostjo hranimo posvečene hostije v tabernaklju, jih izpostavljamo vernikom, da bi jih slovesno častili, jih nosimo v procesijah itd. (prim. Katekizem, 1378).

    SVETO EVHARISTIJO HRANIMO V TABERNAKLJU [2]:

    — zlasti zato, da bi lahko sveto obhajilo prinesli bolnim in drugim vernikom, ki se ne morejo udeležiti svete maše;

    — nadalje zato, da lahko Cerkev z adoracijo časti Boga, našega Gospoda, v najsvetejšem zakramentu (še posebej, ko se izpostavi presveta evharistija pri blagoslovu z Najsvetejšim; v procesiji z Najsvetejšim na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi itd.);

    — ter da bi verniki vselej mogli častiti Gospoda v presvetem zakramentu s pogostimi obiski. Glede tega pravi sv. Janez Pavel II.: »Cerkev in svet imata veliko potrebo po evharističnem češčenju. Jezus nas čaka v tem zakramentu ljubezni. Ne skoparimo s svojim časom in pojdimo na srečanje z njim v adoraciji, v kontemplaciji, ki je polna vere in pripravljena zadoščevati za velike krivde in zločine sveta. Naj se naše češčenje nikdar ne neha.«[3]

    Obstajata dva velika (slovesna) liturgična praznika, ob katerih na poseben način praznujemo to sveto skrivnost: veliki četrtek (ko se spominjamo postavitve evharistije in svetega reda) in slovesnost sv. Rešnjega telesa in krvi (ki je posebej namenjena adoraciji in kontemplaciji Gospoda v evharistiji).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-21-evharistija-3/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori