Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. janez says:

   28. oktobra, 2022 at 9:16

   BLAGOR NAM LJUDEM IN JEZUSOV GOVOR NA GORI
   Blagor nam, če se bomo, ubogi v duhu znali osvoboditi,
   varljivega zaupanja v materialno bogastvo
   in bomo imeli Ljubezen in Spoštovanje do ubogih,
   kakor do svojihj bratov, živih podob Kristusa.
   Blagor nam, če se bomo vzgojeni v blagosti močnih,
   znali odpovedati pogubni sili sovraštva in maščevanja
   in če bomo premogli modrost,
   da se namesto za strah, ki ga vliva orožje,
   raje odločimo za velikodušno odpuščanje,
   za povezovanje v svobodi in pri delu,
   za osvajanje z dobroto in z mirom.
   Blagor tudi nam, če sebičnosti ne bomo
   postavljali za vodilo svojega življenja
   in ne uživanja za njegov smisel in cilj,
   temveč bomo nasprotno,
   znali odkriti v zmernosti izvir moči,
   v bolečini sredstvo odrešenja,
   v žrtvi najvišjo stopnjo veličine.
   Blagor nam, če bomo zatiranje
   raje prenašali kot pa ga povzročali,
   in če bomo čutili lakoto po Božji Pravičnosti.
   Blagor nam, če bomo znali
   zaradi Božjega Kraljestva odpuščati,
   se zanj pogumno boriti,
   delati in služiti drugim, trpeti in Ljubiti.
   Amen.

   Blaženi Pavel VI.

   OSEM BLAGROV IZREČENIH V JEZUSOVEM GOVORU NA GORI
   Človek je lahko resnično Srečen in Vesel svojega Življenja samo v Luči Jezusovega Govora na Gori, in izrečenih Blagrov, kjer se onstran Našega Minljivega življenja odpira še pogled na Večno Življenje. V tišini, ki je vladala na tisti gori, je Gospodov glas množicam ljudi na Gori izrekal tistih Osem /Devet Blagrov, ki so temeljni zakon krščanstva in z njim veselja do življenja. »Ti so Jezusov načrt za nas,« je dejal papež Frančišek. »Berite jih in premišljujte o njih, to vam bo v veliko korist.« Vemo, da vsebujejo skrivnost tiste sreče, ki je ne zmoremo potešiti z vsakdanjimi zadoščenji. Vodili nas bodo pri naši molitvi in prizadevali si jih bomo uresničevati v našem običajnem življenju, da bi prejeli odgovore, ki bodo lahko dali smisel vsemu, kar delamo. Blagri seveda lahko tudi presenečajo, vendar le na prvi pogled. Vsak človek namreč nekje v globini svoje duše vsaj kdaj zasluti in zazna, da nosi blagre vpisane že v svojem srcu in da je to tisto pravo, po čemer že dolgo hrepeni. Zato pri blagrih ne gre za nikakršno navezovanje in/ali povezovanje na zakone in predpise te ali one ustanove, države, cerkve, podjetja, društva ali katerekoli druge ustanove. Tu gre preprosto za zvestobo kristjana samemu sebi, za zvestobo svoji vesti in svojemu spoznanju, za dolžnost in nalogo, da si istoveten, da si to, kar si, in da si ti resnično ti, ko hodiš po Poti za Kristusom. Gospodovi blagri ali ‘napovedi’ so povzetek krščanskega upanja, kakor so ‘izpovedi’ povzetek krščanske vere in ‘zapovedi’ povzetek krščanske ljubezni. Tako imamo šest resnic in osem blagrov ter deset zapovedi. V evangeliju je osmerim blagrom dodan še deveti: ‘blagor vam, sramotenim’. Devet blagrov tako predstavlja devet kreposti, ki jih moremo postaviti nasproti deveterim grešnim nagnjenjem. Iz devetih Jezusivih Blagrov imamo tri temeljne vrednote (resnica, pravica, svetost); tri človekove sposobnosti (razum, volja, vest); tri evangeljske nasvete/nauke (poslušnost, uboštvo, čistost); tri nabožne vaje (molitev, miloščina, post).

   JEZUSOVIH OSEM BLAGROV
   1 Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. 2 Odprl je usta in jih učil:

   Blagri (Mt, 5, 1-10) in (Lk 6,20–23)
   3 »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
   4 Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
   5 Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
   6 Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
   7 Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
   8 Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
   9 Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
   10 Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo (blagri od 1 do 8).

   Addendum:
   11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili (dodatni deveti Jezusov blagor).
   12 Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«

   Odgovori
2. Miro says:

   28. oktobra, 2022 at 8:13

   OBHAJAMO PRAZNIK SV. SIMONA IN JUDA TADEJA

   PO BINKOŠTNEM PRAZNIKU NAJ BI JUDA TADEJ DELOVAL V MEZOPOTAMIJI IN NAZADNJE V PERZIJI, KJER JE UMRL MUČENIŠKE SMRTI SKUPAJ S SVOJIM BRATOM SIMONOM.

   Starokrščansko izročilo ve povedati, da so nekateri apostoli po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha oznanjali evangelij skupaj. Med temi naj bi bila tudi Simon in Juda, ki ju na vseh seznamih apostolov v evangelijih najdemo na desetem in enajstem mestu – na dvanajstem, zadnjem, je vselej izdajalec Juda Iškariot. Zaradi tega sta apostola Simon in Juda neločljivo povezana tudi na vseh svetniških koledarjih Katoliške cerkve in njun praznik obhajamo 28. oktobra.

   Simona – ime pomeni ‘Bog je uslišal’ – sta bila med apostoli dva: prvemu je Jezus, ko ga je poklical, dodal vzdevek Peter (Skala), drugega evangelist Luka imenuje Gorečnik, Marko pa Kananejec, kar je isto v hebrejskem jeziku. To daje slutiti, da je pripadal stranki zelotov, ki je bila prežeta s politično obarvanim mesijanizmom. O njegovem življenju vemo prav malo zanesljivega. Mnogi razlagalci Svetega pisma sodijo, da je bil Simon rodni brat Juda Tadeja in Jakoba mlajšega, prvega jeruzalemskega škofa, ki ga je dal veliki duhovnik Anan leta 62 kamnati. Simon naj bi ga nasledil na škofijskem sedežu v Jeruzalemu. Preden so Rimljani začeli leta 70 oblegati Jeruzalem, je Simon, ki je imel pred očmi Jezusovo napoved o razdejanju Jeruzalema, svoje vernike izpeljal iz mesta. Za časa cesarja Trajana (98–117) je nastopilo veliko preganjanje kristjanov in med tem viharjem je leta 107 kot junaški mučenec dal svoje življenje za Kristusa tudi jeruzalemski škof Simon, ki je bil tedaj star že blizu 120 let. Po drugem izročilu pa naj bi Simon Gorečnik oznanjal evangelij v Egiptu in Juda Tadej v Mezopotamiji, nazadnje pa naj bi delovala skupaj v Perziji. Tam so poganski duhovniki Juda pobili s koli, Simona pa po hudem mučenju prežagali, zato Juda upodabljajo s kiji, Simona pa z žago.

   Tudi Juda sta bila v apostolskem zboru dva: Juda Tadej in Juda Iškariot. Prvi je imel tri brate: Jožefa, Jakoba mlajšega in Simona. Slednja dva sta bila apostola in jeruzalemska škofa. Njihov oče je bil Kleofa, ki ga Sveto pismo imenuje tudi Alfej, in naj bi bil brat sv. Jožefa. Tudi njihova mati Marija Kleofova je bila v sorodu z Jezusovo materjo Marijo in je bila med tistimi ženami, ki so spremljale Jezusa na njegovih potih in mu ostale zveste do Kalvarije. Alfej naj bi že zgodaj umrl, zato je sv. Jožef prevzel skrb za nečake, odtod naziv ‘Gospodova brata’, ki ga zasledimo v Svetem pismu, dasi sta bila le Jezusova bratranca. Po binkoštnem prazniku naj bi Juda Tadej deloval v Mezopotamiji in nazadnje v Perziji, kjer je umrl mučeniške smrti skupaj s svojim bratom Simonom.

   Apostola sta bila dolgo ‘pozabljena’; v 18. stoletju pa se je obnovilo zlasti češčenje Juda Tadeja, ki je v današnjih dneh zelo živo. Velja za priprošnjika v skoraj brezupnih zadevah in v številnih cerkvah najdemo njegovo podobo, ob kateri je posebna molitev njemu na čast. Simona so za svojega zavetnika izbrali barvarji, strojarji, drvarji, usnjarji, zidarji in tkalci.

   Na slovenskih tleh imata apostola Simon in Juda tri župnijske cerkve in pet podružnih cerkva. V slovenskem ljudskem izročilu veljata Simon in Juda za zimska svetnika, saj ob njunem godu nemalokrat že zapade sneg.

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sv-simon-in-juda-tadej

   Sv. Simon in Juda Tadej, prosita za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     28. oktobra, 2022 at 16:49

     MOLITEV K SV. JUDU TADEJU V POSEBNI TEŽAVI

     Sveti Juda Tadej, sorodnik našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa,
     apostol in mučenec, ki si slaven po krepostih in čednostih, ti zvesti pomočnik
     vsem, ki te častijo, in posebni zavetnik v težkih zadevah! Zaupno se obračam k
     tebi, zakaj ti imaš izredne pravice, da posebno pomagaš tistim, ki v bridkostih in
     težavah že obupujejo. Iskreno te prosim, pomagaj mi iz stiske, iz katere si sam
     ne morem pomagati. Sveti Juda Tadej, obljubljam ti, da ne bom nikoli pozabil
     tvojih dobrot in te bom častil kot svojega posebnega zavetnika v stiskah. Amen.

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
     Sv. Juda Tadej, prosi za nas!

     Odgovori
3. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 18:51

   PAPEŽ FRANČIŠEK: V DANAŠNJI DRUŽBI S POSVEČENJEM KRISTUSU PRIČEVATI O EDINOSTI

   SVETI OČE JE V ČETRTEK, 27. OKTOBRA, SPREJEL V AVDIENCO ČLANE SVETA ZDRUŽENJA MADAGASKARSKIH DUHOVNIKOV, REDOVNIKOV IN REDOVNIC, KI OPRAVLJAJO SVOJE POSLANSTVO V RIMU. SPREMLJAL JIH JE PREDSEDNIK MADAGASKARSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE MARIE FABIEN RAHARILAMBONIOAINA, KI SE SKUPAJ Z MADAGASKARSKIMI ŠKOFI TE DNI MUDI NA OBISKU AD LIMINA APOSTOLORUM.

   Več o tem dogodku na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-10/papez-francisek-duhovniki-redovniki-redovnice-madagaskarja-rimu.html

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 18:33

   »NEBO IN ZEMLJA BOSTA PREŠLA, MOJE BESEDE PA NIKAKOR NE BODO PREŠLE,«
   NAM GOVORI GOSPOD. (Mt 24,35)

   NA PRVEM MESTU NAŠE DUHOVNOSTI, PA TUDI URESNIČEVANJA V ŽIVLJENJU,
   NAJ BO VEDNO ŽIVA BOŽJA BESEDA, KAJTI »ČRKA UBIJA, DUH PA OŽIVLJA«.
   (prim. 2 Kor 3,6)

   DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
5. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 18:05

   ODLIKA KRISTJANA JE PONIŽNOST

   Celotno krščanstvo je učenje ponižnosti. Ponižnost pomeni odvisnost od Boga (Avguštin iz Hipona). Za Boga je boljši tisti človek, ki je grešil, a se je za svoje grehe pokesal, kot tisti, ki ni grešil, a misli, da je pravičen. Odrešenje ni odvisno od tega, ali sem grešen ali ne, ampak od Božje milosti. Kdor ni ponižen, se ne more rešiti, ker človeški napuh odklanja potrebo po Bogu (npr. teolog Jean Kalvin). Brez ponižnosti ni svetosti. Ponižnost prizna svoje napake, zmote, strahove, dvome in ranljivost. Ponižen človek prosi za pomoč, ko jo potrebuje, in za odpuščanje, ko uvidi svoje stanje. »Krona kristjana je ponižnost.« (M. Luther) Težko je biti ponižen. Težko je priznati, da se motim. Težko je, če se kdo ne strinja z mojim prepričanjem in to smatram kot osebni napad. Težko se je družiti z ljudmi, ki mi ne odobravajo; počutim se manjvreden. Tako in tako nas stalno bombardirajo: Nisi dovolj dober, uspešen, bogat, vitek, čeden, zdrav, inteligenten, ustrezen, sposoben, popoln … Ni čudno, da se počutimo kot žrtev.

   Bog je najbolj ponižna oseba, zaradi česar je največji in neminljivi. Bog Stvarnik je toliko ponižen, da skrbi za najmanjše stvarstvo; za ptice neba, lilije na polju, za grešnike, za vso floro in favno, za vso živo in neživp prirodo in ljudi, za vse Stvarstvo … Tako je zapisano v Evangeliju po Mateju (Mt 6,26-30). Božjo ponižnost vidimo v Jezusovem učlovečenju in križanju. Vidimo jo v Jezusovem umivanju učenčevih nog (Jn 13,14). Ponižnost nas naredi podobne Kristusu. Ponižnost je mati vseh vrlin, napuh pa vzrok vseh grehov. Izak Sirski je bil tako ponižen, da je rekel: »Raje privolim, da me vsak dan stokrat vržejo v vročo peč, kot da bi živel neodvisno od Boga.« Potem je dodal: »Človek je ustvarjen tako, da veruje v Boga. Ne verjeti vanj je sprevrženost ošabne človeške narave in je vzrok vsega zla.« Biti ponižen pomeni biti odvisen od Boga, tako kot je otrok odvisen od očeta. Zato je Jezus rekel: »Kdor se poniža kot otrok, bo naj-večji v nebeškem kraljestvu« (Mt 18,4). Spomnimo se babilonskega stolpa, ki ga je gradila človeška aroganca, a ga je Bog sesul v prah (1 Mz 11,4). Nekje piše naslednje: »Ponižnost je čudna reč; v trenutku, ko pomisliš, da jo imaš, jo izgubiš.« Mnogi žvrgolijo in razlagajo, kako so skromni in ponižni, a obnašajo se, kot da so središče vesolja. Kaj je krščanska ponižnost? Ponižnost ni nasprotje ošabnosti, kot to običajno tolmačimo. Ponižnost je odvisnost od Boga: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« (Lk 18,13) Ponižnost ni v tem, da se imamo za ničvredne, ali da se dovolimo izkoriščati, zatirati in tlačiti. Ponižnost ni degradacija človeka. Ponižnost ni, da smo tihi, neopazni, poslušni, plašni, mirni, svetniški, nežni, blagi, pasivni in nezgovorni ter neprepoznavni v družbi. Jezus Kristus je bil ponižen, pa tega ni počel, ker je marsikaj povedal apostolom, ljudem in farizejem. Ne gre za temperament, niti za karakter (značaj), niti za moralnost. Poznamo veliko ljudi, ki so navidezno ponižni, a kaj ko zaupajo vase in v svojo človeško vsemogočno pravičnost, druge pa farizejsko precejajo in zaničujejo. Ponižnost je duhovna in srčna vrlina. Je krepost notranjega človeka, človeškega srca in duha.

   Ponižnost ne spodkopava ambicioznosti, znanja, napredka, inteligence, razuma, bogastva, uspeha, talentov, darov. Ponižnost ne pomeni biti ljudem predpražnik. Ne pomeni odreči se svojih pravic, klečeplaziti in se dovoliti trpinčiti in poniževati ter dovoliti da nas mogočniki in občastniki razvrednotijo kot človeka. Ponižnost ne pomeni biti nesamozavesten. Ponižnost ne označuje pokornosti in suženjstva ljudem. Ponižnost ni znak šibkosti, ampak duhovne veličine človeka ter etike in morale in globoke Vere v Boga. Jezus je presenetil, ko je med učence postavil otroka in rekel: »Kdor se poniža kot otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu.« (Mt 18,4) Otrok je postal Jezusovo učno sredstvo, impresivno zna-menje. Z otrokom je Jezus pokazal in izrazil veličino ponižnosti. »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« (Mt 18,3) Z otrokom jih je opozoril, da gredo v napačno smer, stran od nebeškega kr-ljestva. Krepost ponižnosti je izrazil z otrokovo odvisnostjo in iskrenostjo brez sprenevedanja. Célo življenje se borimo proti odvisnosti in hočemo biti neodvisni. Hočemo biti tudi pošteni in pravični. Največja težava starosti ali bolezni je, da se nismo pripravljeni soočiti s tem, da smo odvisni od drugih, pa tudi naša občasna neiskrenost. Nočemo si priznati, da potrebujemo pomoč drugih, da nas oblačijo, hranijo, umivajo in za nas skrbijo. Otrok je popolnoma odvisen od staršev. Prava ponižnost pomeni iskrenp in goreče sprejeti dejstvo, da smo odvisni od Boga. Slavnega ameriškega pianista, skladatelja in dirigenta Leonarda Bernsteina so vprašali, katere glasbenike dobi najtežje za igranje v simfoničnem orkestru. Odgovoril je: »Tiste, ki igrajo note druge violine, druge flavte, drugega roga …, kajti vsi hočejo igrati prvo violino, prvo flavto, prvi rog.« Ljudje imamo o sebi visoko mnenje in v nas tiči rivalstvo in želja po vladanju in biti prvi in najboljši. Ponižnost je stanje duše, ko prepoznavamo svojo odvisnost od Boga; svojo šibkost in nečistost. Bog počiva v dušah ponižnih (Izak Sirski).

   Avguštin Izpovedi 10,27
   »Pozno sem Te vzljubil. Pozno sem Te vzljubil, o Lepota, večno davna, večno nova! Pozno sem Te vzljubil! Glej, ti si bil znotraj in jaz zunaj, sem Te iskal in se metal v brezoblično in nelepo, pred lepoto vsega, kar si ustvaril.Bil si z mano in nisem bil s Teboj … Drža-le so me daleč od Tebe stvari, ki niso ob-stajale v tebi.Jokal si, jokal za menoj in razbil mojo glu-hoto. Sijal si, sijal in Tvoja Svetloba je pregnala mojo slepoto. Dehtel je Tvoj vonj in srkal sem tvoj vonj, vzdihoval po Tebi in po Tebi koprnel. Okusil sem Te in sedaj sem lačen in žejen po Tebi. Dotaknil si se me in gorim in hrepenim po Tvojem Miru!«
   Avguštin iz Hipona (354-430) je bil cerkveni oče, teolog, filozof in pisec.

   Prof. dr. Danijel Brkič, pastor Evangeljske Cerkve Dobrega Pastirja v Novem mestu in profesor evangeljske teologije v Zagrebu

   Odgovori
   • Miro says:

     27. oktobra, 2022 at 18:39

     BOŽJA BESEDA: NIKAR NE IŠČIMO PRAZNE SLAVE S TEM, DA DRUG DRUGEGA
     IZZIVAMO IN DRUG DRUGEMU ZAVIDAMO. (Gal 5,26)

     Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
     https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1840&t=5#Poni%9Enost

     Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

     Odgovori
     • janez says:

       27. oktobra, 2022 at 22:43

       Bog, kako si velik – molim te!
       O, Bog, molim te: Ti Modrost, ki me je zamislila,
       ti Volja, ki me je hotela,
       ti Moč, ki me je ustvarila,
       ti Milost, ki me je povzdignila,
       ti Glas, ki me kliče, ti Beseda, ki mi govori,
       ti Dobrota, ki me obdarja, ti Previdnost, ki me vodi,
       ti Usmiljenje, ki mi odpušča, ti Ljubezen, ki me objema,
       ti Duh, ki me oživlja,
       ti Mir, ki me napolnjuje,
       ti Svetost, ki me posvečuje, da ne morem mirovati,
       dokler te ne ugledam: O, Bog, molim te.
       Amen.

       Odgovori
6. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 17:44

   Aleteia (Denis Sonet): Ali se na kritiko običajno preburno odzovete? Odkrijte način, kako bolje sprejemati pripombe o svojem ravnanju in delu!

   V življenju nas nedobrodošle pripombe drugih ljudi lahko nepričakovano iztirijo. Če smo posebej utrujeni ali se glede česa ne strinjamo, ali pa če je pripomba povsem neprimerna, lahko pri nas sproži buren odziv, ki zna biti precej boleč. Toda morda je krivo le to, da vas kritične pripombe prehitro razburijo, in če je tako, se pri naslednjem burnem odzivu natančno opazujte in poiščite vzroke za svojo preobčutljivost. Povsem običajno je, da nas neprijetna ali celo zbadljiva pripomba spravi v slabo voljo. Toda če zaradi nje nemudoma postanemo napadalni, ali ni to znamenje, da sta naš “radar in zvočnik” za kar koli, kar že od daleč namiguje na pomanjkanje spoštovanja ali razumevanja, umerjena previsoko? Morda se zdi, da vas teži odprta rana, ki je občutljiva na vsako najmanjše namigovanje vaših najbližjih. Od kod bi torej lahko izvirala ta sposobnost, da nas nekaj tako zlahka in tako globoko rani?

   Naučite se ohraniti mirno kri s pomočjo preučevanja samega sebe
   Poskusite s preprosto samoanalizo, toda naj vas ne skrbi, če se boste pri tem vrnili v svoje najzgodnejše otroštvo. Vprašajte se, recimo, ali imate zadostno mero samozavesti, ali niste povsem prepričani, da ste ljubljeni, ali se vam zdi, da niste pomembni, ali prezirate pomanjkanje spoštovanja in prostaškost, in podobno. Kakor koli bo to na vas delovalo, ozavestiti morate svoje nagnjenje, da vas neprijetne besede tako prizadenejo. Ko se to zgodi, drugim omogočite, da imajo nad vami moč: moč, da vas vznemirijo, razburkajo vaš mir in ljubezen. Zato se naučite ohraniti mirno kri, s čimer lahko pogosto povsem razorožite osebo, ki vas je prizadela. S tem ne boste le pomirili položaja – zdaj boste vi tisti, ki imate nadzor nad dogajanjem. Če boste kdaj poskusili udejanjiti to razorožujočo umirjenost, boste pri takšnem ravnanju zagotovo vztrajali.

   Pri obvladovanju vašega odziva vam lahko pomaga tudi razumevanje nasprotne osebe, ne da bi jo prehitro sodili. Pogosto nam besede uidejo prehitro, preden lahko o njih temeljito premislimo. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je sozakonec ali naš najstnik, ki je imel ravno slab dan, ob prihodu domov znesel nad prvim človekom, na katerega je naletel? Po tistem običajno hitro priznajo, da svojih besed niso mislili resno, in so se, četudi na svoj neroden način, pripravljeni opravičiti. Po drugi strani pa, če se to dogaja pogosteje, lahko malce globlje raziščete, zakaj se vaš napadalec pritožuje. Vprašajte se: “Ali ima kakšen utemeljen razlog, da me tako pogosto kritizira?” Pri obvladovanju vašega odziva vam lahko pomaga tudi razumevanje nasprotne osebe, ne da bi jo prehitro sodili. Pogosto nam besede uidejo prehitro, preden lahko o njih temeljito premislimo. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je sozakonec ali naš najstnik, ki je imel ravno slab dan, ob prihodu domov znesel nad prvim človekom, na katerega je naletel? Po tistem običajno hitro priznajo, da svojih besed niso mislili resno, in so se, četudi na svoj neroden način, pripravljeni opravičiti. Po drugi strani pa, če se to dogaja pogosteje, lahko malce globlje raziščete, zakaj se vaš napadalec pritožuje. Vprašajte se: “Ali ima kakšen utemeljen razlog, da me tako pogosto kritizira?”

   Na družinske pripombe se odzivajte na pravi način
   V družini obstaja način, kako te nesrečne rane zatreti že v kali. Zakonca se lahko jasno dogovorita ali dogovor celo pisno potrdita, recimo: “Draga moja/dragi moj, neizogibno bo prišlo do tega, da bom izrekel/la kakšno stvar, ki te bo prizadela, da bom storil/a kaj, kar ti ne bo po volji, toda prosim te za razumevanje: to ni moj namen. Če se bo to zgodilo, bo kriva moja nerodnost, neobvladljiva nespamet, nikakor pa ne krutost, saj si nikakor ne želim povzročati tvojega trpljenja.” Niti pri otroku, še posebej če je v najstniških letih, ne vzemite resno vsake besede. Prepričajte se, ali nima sam kakšnih večjih težav, ki bi pojasnjevale njegovo napadalnost. In če je potrebno, če se otrok dosledno vede skrajno neprijetno, naj se pogovori z družinskim terapevtom ali duhovnikom, ki mu bo pojasnil, da ima vsakdo v družini, tudi mati, pravico izreči tisto, kar čuti, ne da bi ga pri tem kdor koli obsojal ali se mu posmehoval. Stvari lahko izrečemo na preprost način. Poskusite se izogniti prehitrim in preburnim odzivom, saj s tem tvegate, da se boste ujeli v začaran krog naraščajoče napadalnosti. In ko človek ugotovi, da je nekoga prizadel, mora hitro priznati svojo napako in se nemudoma opravičiti. Nazadnje pa, lepo prosim, si v imenu krščanske ljubezni, strpnosti in dobrote dovolite pokazati tudi malce smisla za humor! Z Mirom v Duši in ljubeznivo besedo umirimo napetosti in prispevajmo k boljšemu odnosu z ljudmi!

   Medmrežje Aleteia: Avtor prispevka je Denis Sonet.

   Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha. Odpuščajmo si sedemdesetkrat sedemkrat in si pomagajmo, da bomo živeli v miru in slogi. Boga ni tam, kjer se ljudje kregajo, se sovražijo in so egoistični. Bog je tam, kjer je Ljubezen, Dobrota in Odpuščanje, kjer je sloga in harmonija. Kjer se imajo ljudje radi in si pomagajo in si odpuščajo. Vsi se moramo za to potruditi in večkrat na dan moliti in dati tihi zgled dobrote in ljubezni svojcem. Iti preko sebe in se presegati z Božjo Pomočjo in neumorno prinašati Dobroto in Usmiljenje tako kot Mati Terezija ubogim in revežem v Kalkuti. Ne glede na vse bremze, nagajanja, nasprotovanja in poskuse da bi jo Hindujci vrgli ven iz zapuščenega templja, kjer je pomagala s sestrami ubogim, bolnim in umirajočim Indijcem. Nič je ni ustavilo, ker je ljubila Boga in Ljudi! Naj nam bodo dobri zgledi v spodbudo! Nikoli je niso utišali in ustavili, ker je spolnjevala Božjo Voljo!

   Odgovori
   • janez says:

     27. oktobra, 2022 at 22:45

     Moj Bog, moj Odrešenik, ostani pri meni
     Oddaljen od Tebe Gospod bi venel in se posušil. Ko se mi znova pokažeš, vzcvetim k novemu življenju. Ti si Luč, ki ne ugasne, plamen, ki vedno plamti. Obsijan od žara tvoje luči sam postanem Luč, ki sveti drugim. Sem le kot steklo, skozi katerega siješ drugim. Dopusti, da Tebi v čast oznanjam Tvojo Resnico in Tvojo Voljo ne z mnogimi besedami, temveč – kot tvoji svetniki – s tiho močjo dejavne ljubezni, s srcem, ki te iskreno ljubi. Amen

     (Sveti kardinal John Henry Newman).

     Odgovori
7. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 17:12

   BOŽJA BESEDA: PRIZADEVAJTE SI ZA MIR Z VSEMI IN ZA POSVEČENOST. BREZ NJE
   NIHČE NE BO VIDEL GOSPODA. (Heb 12,14)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1345&t=5#Posve%E8enje

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
8. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 17:07

   Vse okrog nas se dogajajo Čudeži, če le imamo oči in srce odprte, da jih vidimo, se Čudimo in Verujemo

   Naj vas s pomočjo te molitve v prihodnjih dneh razsvetli Sveti Duh in Božje Usmiljenje
   Če bi imeli močno vero, živo vero, če bi bili drzni v oznanjevanju Kristusa drugim ljudem, bi z lastnimi očmi videli čudeže, kakršni so se dogajali v času Apostolov. Tudi danes slepi, ki so izgubili sposobnost, da bi se ozrli proti nebu in premišljevali o čudovitih Božjih delih, znova spregledajo, hromi in pohabljeni, ki so bili zvezani zaradi svojih poželenj in katerih srca so pozabila, kako ljubiti, so znova svobodni. Gluhim, ki niso želeli poznati Boga, se povrne sluh. Nemi, katerih jeziki so bili zvezani, ker niso želeli priznati svojega uničenega življenja, znova spregovorijo.

   Ne pozabimo, da je Sveti Duh še vedno z nami in lahko močno vpliva na naše življenje ter življenja ljudi, ki jih poznamo in jih imamo radi. Duhovna spreobrnjenja in ozdravljenja nam razkrivajo Božjo moč in ljubezen in nam zagotavljajo, da je tu, pripravljen vstopiti v naše srce in nas preoblikovati, če bi mu le dopustili in verovali. Zato moramo stopiti v osebni stik z Bogom in Moliti k Njemu ter vztrajati v Prošnji. In predvsem Verjeti in Zaupati v Božje Usmiljenje in Ljubezen. Čudeži obstajajo, ker nas ima Bog rad. In nam hoče le vse dobro.

   Medmrežje Aleteia

   1 Korinčanom 16,34: Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

   Odgovori
9. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 17:01

   BOG NAS LJUBI IN JE VEDNO Z NAMI. SMO TUDI MI VEDNO ZVESTI IN STANOVITNI V VERI V BOGA?

   Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost. Prosimo ga za Milost, da bomo dobri ljudje in kristjani, Bogu v Čast in Veselje!

   Doslej je bilo že večkrat poudarjeno, da smo vsi ljudje na Zemlji po Božji Ljubezni ustvarjeni po Njegovi Milosti in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel, kot trdijo nekateri, ker nas vse Ljubi brez Izjem, saj drugače ne more. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in/ali ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove razsežnosti skrivnosti, dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.

   Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Tudi papež Frančišek opozarja ljudi in vernike, da ne sodimo, ker premalo vemo in imamo premalo usmiljenja za druge. Sodil bo Bog ne Ljudje. Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu in o drugih ljudeh vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. Velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Tu je če ga le utegnemo pogledatim in zagledati v bližnjih in v varavi, ki nas obkroža. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči. Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel v že objavljenem prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus. Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo ter prispevajo k prihodu Nebeškega kraljestvo k nam na Zemlji. Bodimo podobni Jezusu in spolnujujmo Božjo Voljo in Nauke Evangelija. Amen.

   Janez AKA Dichter Hansi

   ADDENDUM
   Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Jazu sem Usmiljeni in Ljubeči Bog ki Ljubi in Odpušča svojim otrokom. Pridi k meni grešni n trpeči č,lovek, odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Rad Te imam Človek tudi ko grešiš in me žališ in zavračaš Mojo Ljubezen. Vabim te človek, da prideš nazaj k Meni v Očetovski Objem in si mi v Veselje, ker hočeš da živiš po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju. Veselimo se in radujmo, ker nas ima Bog rad in nam hoče le vse Dobro. Odprimo oči in pojdimo k Očetu, ki nas čaka. Rad nas ima take kot smo.

   Odgovori
10. Miro says:

    27. oktobra, 2022 at 16:30

    JEZUS ŽELI DUŠE OBSIPATI Z USMILJENJEM, A GA NOČEJO SPREJETI

    SV. FAVSTINA KOWALSKA pripoveduje: »Nekoč mi je Jezus dal spoznati, da je vedno pripravljen podeliti milosti, kadar ga poprosim za namene, za katere se mi priporočajo. Toda duše jih niso vedno pripravljene sprejeti.«

    USMILJENI JEZUS: »Moje Srce je prenapolnjeno z velikim usmiljenjem do duš, posebej do ubogih grešnikov. O da bi mogle spoznati, da sem jim najboljši oče, da je zanje iz mojega Srca privrela kri in voda kot iz studenca, prenapolnjenega z usmiljenjem. Zanje prebivam v tabernaklju in kot kralj usmiljenja želim duše obsipati z usmiljenjem, a ga nočejo sprejeti …«

    Več o teh Jezusovih besedah v Dnevniku sv. Favstine (odlomek št. 367).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori